Poštnina plačana v gotovlnl^^^^^^^^^^^^^^^jj Slovenski Stev. 107. V Ljubljani, četrtek 12. maja 1938. Cena Din V- Leto III Vstaja desničarskih „Zelenfh srajc" w Braziliji . Rio de Janeiro, 12. maja. o. Pristaši braziljske lnlegralistične stranke, znani pod imenom »Železne srajce«, so s pomočjo dela mornarice poskusili v noči od 10. na 11. maja izvesti državni ndar. Zasedli so mornariško ministrstvo v Riu ter poskušali zavzeti nekaj vojašnic. Majhen oddelek je naskočil palačo predsednika republike, ki pa je niso mogli zavzeti, ker so se predsednik Vargas >n njegovi sodelavci branili s strojnicami. Po daljšem streljanju je predsednik priklical na pomoč Policijske cete, ki so upornike v kratkem razorožile. V boju s policijo je bil voditelj upornikov Haselman smrtno ranjen. Vsi ujeti uporniki so bili včeraj postavljeni pred vojaško sodišče in Povečini obsojeni na smrt. Rio de Janeiro, 11. maja. AA. (DNB). V zvezi * neuspelim poskusom vstaje se doznava, da je skupina uniformiranih mornarjev izvršila napad na palačo državnega predsednika. Istočasno je bil izvršen napad tudi na zgradbo finančnega ministrstva ter na arzenal. Predsednik Vargas in njegov zet Sarmando sta se branila ob pomoči posadke 15 ljudi celi dve uri. V obrambo so uporabljali tudi strojnice. Zatem pa je prispel upravnik policije Miler z 2C00 vojaki. Na raznih točkah v okolici palače, je prišlo do pouličnih spopadov. Vojni minister je takoj, ko je zvedel za vstajo, ukazal zasesti najvažnejše mestne točke. Vojska in policija sta postopali po navodilih vojnega ministrstva. Šef glavnega generalnega štaba Monteio je bil z nekaterimi generali napaden na svojem domu, vendar pa se jim ni zgodilo načesar hudega, ker so se uspešno branili. Arzenal vojne mornarice je zasedla vojska. Vstaši so poraženi. Vojska je brezpogojno izrazila zvestobo predsedniku Vargasu. Zaprli eo mnogo častnikov kopne vojske in mornarice, med njimi tudi generala Blingerja, ki je že leta 1932 poskusil z uporom v Sao Paolu. Prav tako so zaprli vodjo integralistov Plinia Sal-gado. Odkrili so velika skladišča orožja in streliva. V bitki okoli predsednikove palače je bilo ubitih 9 oseb, 20 pa jih je ranjenih in med njimi tudi princ braganški. Buenos Aires, 12. maja. AA. Havas: Listi objavljajo iz Ria de Janeira vesti, da je bil aretiran admiral Tavares obenem s princom Jeanom Orle-anskio - Braganškim, ki je sin kandidata za prestol in je gojenec letalske šole. Princ je bil ranjen pred palačo Guanabara. Ljubljanski javnosti! Drevi ob 20.24 se pripelje v Ljubljano gostovat moški zbor Plovdiv6kega pevskega društva, ki je najstarejše bolgarsko pevsko društvo. S pevci se pripelje tudi več vidnih članov Bolgarsko-jugoslovanske lige v Plovdivu. 2e samo dejstvo, da je bil ustanovitelj Plovdivskega pevskega društva naš slovenski rojak prof. Anton Bezenšek, nam veleva, da bratske goste v naši beli Ljubljani čim slovesnejše sprejmemo. Zato pozivamo ljubljansko javnost, da pohiti drevi v čim večjem številu na kolodvor, jutri pa, da se udeleži koncerta, ki bo ob 2050 v veliki filharmonični dvorani. Jugoslovansko-bolgarska liga, Prosvetna zveza, Glasbena Matica, Hubadova župa JPS, Jugoslovan-sko-Češkoslovaška liga, Zveza kulturnih društev, Jugoslovanska strokovna zveza, Narodna strokovna zveza, Delavsko kulturno društvo »Vzajemnostc, Jugoslovanska ženska zveza, Kolo jugoslovanskih eester, Akademski pevski zbor, Bolg. akademsko društvo »Hristo Botev«, Društvo »Soča«, Društvo >Tabor«, Učiteljski pevski zbor, Pevsko društvo »Sava«, Obrtniško društvo. Profesorsko društvo, Klub Koroških Slovencev. Nadaljevanje razgovorov med Itali o in Francijo Rim, 12. maja. o. Francoski odpravnik poslov Blondel in italijanski zunanji minister grof Ciano 8ta včeraj nadaljevala razgovore za sklenitev sporazuma med Francijo in Italijo, ki so se ustvarili zaradi Hitlerjevega obiska. Poudarjajo, da razgovori napredujejo zelo zadovoljno in pravijo, da bo v kratkem sklenjen načelni sporazum, po katerem bo Francija priznala italijansko cesarstvo, nato pa bodo sledila podrobna posvetovanja o vseh posebnih vprašanjih, ki se tičejo Francije m Italije na Sredozemskem morju in v Afriki. 117 rudarjev mrtvih po eksploziji v Marckhamu , London, 12. maja. o. Reševalna dela v rudniku Marekhamu so se nadaljevala tudi včeraj ves dan. Iz rova so spravili 72 trupel rudarjev, ki jih je pri eksploziji ubilo, 46 hudo ranjenih so odpeljali v bolnišnico, kjer se bore s smrtjo, 45 pa je bilo.še zasutih v rovu. Dopoldne so re-čevalci dobivali od njih vesti po telefonu, popoldne pa so glasovi utihnili. Ko je reševalno moštvo prodrlo v rov, je ugotovilo, da se je tudi ostalih 45 rudarjev zadušilo. Vsega skupaj je bilo do sinoči 117 mrtvih. Vlada je imenovala poseben odbor, ki bo ugotovil vzroke nesreče in odredil najstrožje kazni, če se ugotovi, da je družba zakrivila nesrečo po nemarnosti. Razmerje sil v Španiji: 360.000 kv. km proti 182.000 kv. km Bilbao, 12. maja. AA. DNB. Nacionalistična radijska postaja v Salamanci je objavila, da je sedaj v rotkah nacionalistov 360.000 km3 španskega ozemlja, dočim gospodarijo republikanci še nad 182.000 kvadrata, kilometri ozemlja. Burgos, 12. maja. AA. Reuter. Nacionalistične čete so napredovale v južnem delu vzhodne fronte in zavzele prometne zveze med Teruelom in Albo-caserom. Nacionalisti so napredovali v notranjost aa 10 km. Nevarnost, da Castellon pade, je 6edaj že večja, Salamanca, 12. maja. AA, Havas. Vrhovno poveljstvo je sinoči objavilo naslednje: Včeraj smo nadaljevali z ofenzivo v odseku Tc-ruela in zavzeli vasi Pitarque in Vallaluengo. Zavzeli smo še Illuesu del Cid in Culo Mirabel ter več utrjenih prelazov. V primorskem odseku smo odbili več sovražnih napadov. Sovražne izgube so bile Velike, Madžari zahtevajo ostrejše zakone o Judih Budimpešta, 11. maja. AA. DNB: V obeh zbornicah je prišlo včeraj do hudih nastopov med razpravo o judovskem zakonskem načrtu. V višji zbornici so napadali vlado, ker dopušča delovanje desničarskih skrajnežev in revolucionarno gibanje *ned ljudstvom, ki se po načrtu širi. Notranji minister Sel je rekel, da bo vlada strogo in najodločneje zatrla vse poskuse, ki bi bil naperjeni proti ustavi ali pa proti javnemu redu in da je vse tudi že pripravljeno za vsak slučaj. V nižji zbornici pa zahtevajo poslanci vladne stranke in poslanci krščanske kmečke stranke še ostrejše odredbe o Judih. Član vladne stranke Grof Viktor Karoly je izjavil, da vlada v trgovini ,n industriji že surov »numerus clausus«, ki so £a Judje uvedli proti vsemu, kar je madžarsko. *e sedaj 80 Judje začeli sabotirati zakon, ki se Turško časopisje o naši državi: Jugoslavija - država velikega pomena v Srednji Evropi in na Balkanu Ankara, 12. maja. AA. Anatolska agencija (poluradni turški list »Ulus«) [tod naslovom Zedinjena in močna Jugoslavija« piše, da prijateljska in zavezniška Jugoslavija s 14 milijoni prebivalcev, z eno najmočnejših vojska in s civijiza-cijo, ki se vedno bolj razvija, predstavlja državo prvovrstnega pomena v srednji Evropi in na Balkanu. Delo viteškega kralja Žedinitelja, ki ga je po veliki tragediji v Marseillu nadaljeval Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle ter njegov predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič, je dalo Jugoslaviji moč in blagostanje. Prijatelji Jugoslavije si morajo biti na jasnem o dveh stvareh. Prvič se je jugoslovanski narod odlikoval v svoji neprestani borbi za svobodo, kar je edinstvo, njeno moč in njen prestiž še bolj povečalo, drugič pa nafti bo predsednik vlade po svojem povratku potrdil, da nas _ Jugoslovani ljubijo kot brate, kakor tudi mi nje ljubimo kot svoje brate. Belgrad, 12. maja. Tretji dan svojega bivanja v Belgradu sta si turška državnika Dželal Bajar in Ruzdi Aras namenila za razgovore z jugoslovanskim predsednikom vlade dr. Stojadinovičem. V ta namen bosta visoka turška gosta obiskala danes našega ministrskega predsednika v njegovem kabinetu v zunanjem ministrstvu. Popoldne 66 bo dr. Stojadinovič 6 turškima državnikoma znova sestal, nakar se bo z njima odpeljal na krajši izlet po belgrajskem mestu in bližnji okolici. Zvečer prireja dr. Stojadinovič na čast turškima gostoma poslovilni večer, nakar bosta visoka gosta zapustila Belgrad. Turški gostje so včeraj po prihodu z Oplenca obiskali državno kovnico na Topčiderju, kjer so jim razkazali vse oddelke. Spremljal jih je dr. Stojadinovič sam. Popoldne sta turški ministrski predsednk in zunanji minister bila na čajanki v vili dr. Stojadinoviča, nakar sta obiskala še našo narodno skupščino. Predsednik turške republike Dželal Bajar je sporočil snoči po belgrajskem radiu pozdrav Jugoslaviji, v katerem je dejal med drugim: Dragi državljani Jugoslavije! Prišli smo v Jugoslavijo, da prinesemo prisrčen pozdrav iz Turčije. Sprejem, na katerega smo naleteli in izrazi resničnega prijateljstva, so sijajen dokaz globokih čustev, ki vežejo obe državi. Za zveste prijatelje Jugoslavije, kakršni smo mi, si ne morem misliti večje radosti, kakor je radost, ki jo občutimo, ko gledamo zavidanja vredno stopnjo blagostanja, ki ga je dosegla Jugoslavija z modrim vladanjem, ki je vse posvečeno službi svoji domovini. Prepričani smo, da bodo v prijateljskem sodelovanju med balkanskimi narodi našli pravi studenec miru in sreče, odličen izraz tega našega prepričanja pa je Balkanski sporazum. Govor angleškega zunanjega ministra pred ZN Anglija zavrača posredovanje v španski vojni Ženeva, 12. maja. o. Na včerajšnji popoldanski javni seji ZN je najprej govoril zastopnik barcelonske vlade Alvarez del Vayo, ki je silovito napadel Italijo, ji očital, da neprenehoma krši načelo nevmešavanja, da je z Nemčijo vred onemogočila delo odbora za nevmešavanje. Napadel je dalje angleško-italijanski sporazum, ki da ga barcelonska vlada ne more priznati. Zahteval je, naj ta sporazum obsodi tudi ZN ter takoj sklene pomoč za barcelonsko vlado, prekliče načelo nevmešavanja in odredi proti Italiji sankcije. Za barcelonskim zastopnikom je spregovoril angleški odposlanec, zunanji minister Halifax. V svojem govoru je dejal, da je Anglija kljub vsemu za popolno nevmešavanje v špansko državljansko vojno. V6i razlogi, ki jih za odpravo nevmešavanja navaja španski zastopnik, so ničevi, ker nobeno določilo v paktu ZN ne govori o možnosti posredovanja po Zvezi v primeru kake Za gradnjo mariborske carinarnice ni več ovir Maribor, 11. maja. Danes je prispela iz Belgrada končnoveljavna rešitev finančnega in gradbenega ministrstva, s katero se potrjujejo predloženi načrti za izvršitev prve etape v gradnji mariborske carinarnice, to jo zgraditev same carinarnice in carinskih skladišč. Dovoljuje se razpis gradbenih del v skrajšanem roku 3 tednov in v proračunski vsoti 5 milijonov 753.494 din. S to rešitvijo je rešeno pereče vprašanje tega velikega javnega dela, ki se bo izvršilo v treh etapah ter se bodo oddala dela na licitaciji v najkrajšem času, da bo mogoče že letos pričeti s predpripravami in z graditvijo carinarnice. Mednarodni mladinski tabor v LjublBri-gitec, ki je zasidran v francoskem pristanišču Ba-yonneu. Orožništvo in policija sta uporne mornarje prijela. Za 20 milijard frankov kapitala se je že vrnilo v Francijo po zadnjih vladnih finančnih odredbah. Tretjo obletnico smrti poljskega voditelja, maršala Pilsudskega, praznujejo danes po vsej poljski državi. Za 12 in pol milijonov dolarjev ilata je prispelo te dpi iz Evrope na kanadsko narodno banko. Zlato je namenjeno plačilu za angleška letalska naročila v Kanadi. Vež abesinskih poglavarjev in zastopnikov duhovščine vseh ver je sprejel včeraj Mussolini. Imel je pred njimi kratek nagovor, v katerem je dejal, da fašistovska Italija ne bo pozabila zvestobe svojih prebivalcev v Vzhodni Afriki. Dve angleški šolski letali sta padli včeraj na tla blizu Londona. Pri tem je našlo smrt pet letalcev. Madžarska nasprotuje vsakemu nasilju, ki ga hočejo izvajati skupine političnih skrajnežev. Te skupine dobivajo pobudo in podporo iz drugih evropskih držav, a bo vlada znala zavreti njihovo delovanje. Tako je govoril madžarski notranji minister pred poslansko zbornico, ko je obravnaval razne poskuse desničarjev, ki bi radi dobili v svoje roke oblast. Vesti o atentatu na romunskega kralja Karola so se razširile predvčerajšnjim, ko je med vojaško parado ob romunskem državnem prazniku nenadno počil strel. V resnici pa je le nekemu policijskemu agentu padel revolver iz žepa in se sprožil. Evropska komisija za plovbo po Donavi je začela svoje seje v romunskem Galacu. Udeležuje se jih tudi italijansko zastopstvo. Pokojnega romunskega ministrskega predsednika Oktavijana Goga bodo pokopali na državne stroške v Bukarešti, kjer leži na mrtvaškem odru. Kropit ga hodijo neštete množice romun. ljudstva. Poljski Ukrajinci spet zahtevajo avtonomijo in je njihova stranka poslala vladi spomenico s to zahtevo. Ta ukrajinski korak bo povzročil na Poljskem veliko razburjenja, saj je stara reč, da Poljaki ne marajo o ukrajinskih zahtevah slišati ničesar in da so Ukrajinci izpostavljeni hudemu političnemu pritisku. Kot prvi odgovor na to spomenico so poljske oblasti razpustile ukrajinsko žensko zvezo, ki šteje 50.000 članic. Ustavljeni so tudi vsi njeni listi. 25.000 Judov se bo letno izselilo iz Dunaja po sporazumu, ki ga je judovska cerkvena občina sklenila s Hitlerjevim komisarjem za Avstrijo Btirckelom, V Bukarešti so prijeli profesorja Jonesca, ki velja za ideologa Železne garde, češ da je za svoj list »Cuventuk dobival podporo iz tujjpe. Vesti iz Belgrada Belgrad, It. maja. m. Na snočnji seji Jugoslovanske nogometne zveze je bilo sklenjeno, da bo proti italijanskemu nogometnemu moštvu nastopilo isto naše nogometno moštvo, ki je igralo mednarodno tekmo z Romuni. Nogometna tekma med Italijo in Jugoslavijo bo v Genovi 22. maja. Tekmo bo po obojestranskem sporazumu sodil nemški Birlem. — Na snočnji seji JNZ je odbor izrazil pohvalo vodstvu in vsem igralcem, kei so v nedeljo v Bukarešti tako sijajno igrali in se tudi drugače športno dostojno vedli. Pari*, 11. maja. S 1. junijem bodo v Franciji uvedli poostreni režim proti vsem tujcem, ki uživajo francosko gostoljubnost. Na podlagi teh ukrepov se bodo morali vsi oni, ki so prispeli ic Srednje Evrope od 14. marca dalje in se naselili v seinskein okraju, v roku 8 dni prijaviti prefekturi in predložiti najnovejšo fotografijo in legitimacijo. Proti vsem onim, ki se ne bodo pokoravali pozivu pariških oblasti, bodo oblasti ■ najstrožje postopale. O bodočem našem protijetičnem boju ,jetika je izrazito socialno vprašani«" Da bi se vedno bolj popularizirala ideja proti-jetičnega boja, smo posvetili tej ideji vsako leto teden dni, Dobra stran tega je, da si vedno znova priklicujemo v spomin eno naših najžalostnejših narodnih poglavij, vendar pa si ne smemo domišljati, da je s tem tednom opravljeno vse, čeprav smo po svoji moči nekaj žrtvovali, se udeležili kakega predavanja in prečitali nekaj člankov o jetiki. Protituberkuiozni teden bi moral biti po svojem pomenu v prvi vrsti teden bilanca, to je, teden pregleda protijetičnega dela preko leta, v prvi vrsti pa še ugotovitve uspehov tega dela. V tem važnem tednu bi se pa tudi morali vprašati, v koliko je bilo dosedanje delo res uspešno oziroma v čem je bil boj pomanjkljiv in bi ga bilo treba v bodoče okrepiti. Brez dvoma se pri nas protijetični boj lepo razvija in brez dvoma vlagamo vanj vsako leto več narodnih sil. Vendar se zdi, da ostajamo enostranski. Ko sem se pred nedavnim razgovarjal s preprostim kmetom o načinu protijetičnega boja, se je kar razvnel in dejal nekako tako: »Pojdite po naših obubožanih vaseh in poglejte naše otroke! Prevelikemu delu njih gleda že 9edaj jetika iz oči, čeprav je zdravnik pri njih morda danes še ne bi našel. Ali je ne bi bilo lažje preprečiti, kakor pa pozneje zdraviti. Mislim, da bi bilo treba dati tem otrokom le zadostne in tečne hrane in boja z jetiko bo vedno manj. Kadar sem poslušal predavanje o tej stvari, se mi je vedno zdelo, da nam vse preveč govore o higieni in drugih manj važnih stvareh, glavnega pa nam ne povedo. Najrajši bi takrat stopil še jaz pred ljudi in povedal svoje misli. Najprej nam je treba tečne hrane. Cemu dopuščajo, da se poraba ničvrednega saharina vedno bolj širi na račun sladkorja, ki smo ga bili že splošno vajeni. Kakšen pomen naj ima, da z obdavčevanjem otežujejo našo prehrano? — Dajte kilogram, ali morda dva, sladkorja na mesec In osebo ne obdavčenega, čeprav kar na karte, kakor med vojno, če* to prepotrebno mero pa ga obdavčite po mili volji, čeprav pride na sto dinarjev... !« — Tako mi je vneto govoril o protijetični borbi. Res bi mu mogli očitati to ali ono, vendar pa je zadel v bistvu to, kar je deial rajni univ. prof. dr. Šerko: »Jetika me kot zdravnika ne zanima, to je izrazit socialni problem.« Doslej smo pojmovali protituberkulozno borbo le preveč v zdravstvenem duhu, premalo pa v socialnem. Zato bo treba težišče te borbe nekoliko premakniti. Seveda bo treba za to žrtev in razumevanja. Od strani države morda še več kakor od posameznika. Toda tega se ne smemo ustrašiti, zakaj pomisliti moramo, da je ceneje jetiko preprečiti kakor jo pa zdraviti. Zdravnik in sociolog naj toraj ustvarita za bodočnost pameten načrt in naj si po prirodi stvari razdelita delo. Ali bi ne bilo morda pametno, da organiziramo gorska in obmorska otroška taborišča, kamor naj bi obvezno pošiljali okrepitve potrebno ljudskošolsko mladino? Odbirale naj bi jih zdravniške komisije, ki naj bi upoštevale zgolj dejansko naklonjenost It morebitni poznejši jetiki. Pomen takih taborišč naj bi bil hkrati v soncu, zraku in tečni prehrani, Stroške naj bi nosile občine, banovine in država ter po resnični zmogljivosti prizadeti zasebniki. To je le ena misel. Ne smemo se je ustrašiti, češ nove dajatve in bremena. Tudi taka vprašanja moramo prerešetati z gospodarskega vidika: Narediti račun izgube in dobička. Pomisliti moramo, da pomeni zdravljenje že obolelih jetičnih vsako leto veliko obremenitev narodnega gospodarskega proračuna (ne samo banovinskega). Če bi se posrečilo skrčiti število obolelih na najmanjšo mero, kar bi v odlični meri dosegli s tem, da bi odtegnili jetiki naraščaj (na primer s pomočjo omenjenih taborišč), bi vendar prihrani-li narodu ogromne milijone letnih Izdatkov. Vsa stvar je v tem, da se najdejo v vsem prave mere. Nekdo je dejal: »Trgajmo in pritrgujmo na vse strani v korist narodovega zdravja. Bolje je, da hodimo zdravi po blatnih in razdrtih cestah, kakor bolni po asfaltiranih. Tudi v tem je mnogo resnice. Saj doživljamo nenehoma, da se krediti ne razdeljujejo vedno po pomembnosti stvari same. Ni treba posebej povdarjati, da pritegujejo socialni vidiki v kompleks vprašanj protijetične borbe nujno tudi vprašanje alkoholizma, saj gre oboje roko v roki. Rešitev vprašanja alkoholizma bi že pomenilo obenem delno rešitev vprašanja narodnega zdravja, posebej še jetike. Alkoholizem je zopet izrazit socialen in le v neznatni meri zdravstven problem. Tudi to nam dokazuje, da je treba v naši bodoči protijetični borbi premakniti težišče nekoliko v socialni smeri. Alkoholizem tepe najobčutnejše socialno nizke plasti našega naroda. Jetika tudi Če smo dosledni, bomo rekli, da so jetika, alkoholizem... le različne strani ene in iste gmote socialnega vprašanja. — Tako razumemo dr. Šerkovo trditev. ERROL FLYNN ido1 dana®ni° kinopublike — nepozabni »Porotnik Indijska brigade** . prvič v veseli, zabavni in satirični komediji Danes premiera! Predstave ob 16,19.15 in 21,15 Za smeh in nabavo sferbe prvovrstni popularni ameriški komiki! KINO UNION Telef. 22-21 Slika o poslovanju „Privredne zadruge Sest let plačeval prispevke, a ni dobil nič nazaj ff Maribor, 1. maja. Mariborska policija dobiva vsak dan dopise Članov Rožetove Privredne zadruge, v kateri ji sporočajo naravnost gorostasne primere zlorabljanja. V enem teh dopisov, ki ga je policija dobila te dni, 60 posebno dramatični primeri za poslovanje zadruge. Pred šestimi leti je zavaroval neki upokojeni železničar dva svoja sorodnika pri »Vzajemni pomočk v Ljubljani. Oba sorodnika sta bila že precej priletna. V obeh primerih je znašala zavarovana svota po 10.000 din. Prišlo pa je potem do razpusta Vzajemne pomvči. Po razpustu je prejel Železničar od mariborske »Naprednosti« okrožnico, s katero se mu sporoča, da je prevzela njegovo zavarovanje pri razpuščeni zadrugi »Naprednost« ter ga bo vodila pod istimi pogoji naprej. Mož je šel na lim. Potem je oblast »Naprednost« razpustila, pa so ga zvabili k »Slogi«. Ta pa je poslovala komaj par mesecev ter je bila že razpuščena. Železničarja so nato izvabili še k »Pri-vredni zadrugi«. Tako je mož plačeval že šest let visoke mesečne prispevke ter je lahko upravičeno upal, da bo vendar nekaj dobil v primeru smrti sorodnikov. Meseca novetnbra latiskega leta se je res zgodilo, da mu je umrla sorodnica, ki je bila zavarovana za 10.000 din. Na mrtvaškem listu je zapisal mrtvooglednik, da je umrla na raku. Železničar je predložil mrtvaški list in vse druge dokumente Privredni zadrugi, da bi dobil izplača- no posmrtnino. Na svoje veliko začudenje pa je naenkrat izvedel, da sorodnica ni umrla »naravne« smrti ter zadruga zaradi tega ne more izplačati posmrtnine. Mož je bil 6icer prepričan, da spada tudi rak med naravne povzročitelje smrti, vseeno pa je šl še k zdravniku, ki je njegovo 75-letno sorodnico med boleznijo zdravil. Zdravnik je izjavil, da pokojnica ni imela raka, temveč da je umrla zaradi starostne oslabelosti srca. Izstavil ja tudi tozadevno spričevalo, katerega je železničar sam c :sbno prinesel zadrugi ter je zahteval posmrtnino. Toda tudi sedaj se je vodstvo zadruge izvijalo na vse načine ter mu je nazadnje priznalo vsega skupaj — reci in piši ISO din — toliko, kolikor je moč plačeval vsak mesec na premijah. Meseca januarja je umrl drug sorodnik, ki je bil zopet zavarovan za 10.000 din. Zopet je železničar poslal dokumente o smrti v Maribor. Sedaj se mu je menda hotela zadruga oddolžiti, ker so ga v prvem primeru tako potegnili, pa so mu za ta drugi primer priznali posmrtnine 2500 din, namesto 10.000, za kolikor je plačeval premijo. Pa še tega denarja ni dobil. V posebnem obračunu so mu odtegnili od tega: 10 odstotkov ali 250 din za varnosti sklad, 5 odst. ali 125 din za upravni prispevek, za alikvote, opomine in članarino 174, za zadružni delež 80, za nakazllne stroške in obračun 21, za poizvedbe 25, za neke druge terjatve na policah 395 din, skupaj vsega 1070 din, tako da je dobil od zneska 2500 din stvarno izplačanih Blagoslovitev temei nega kamna za novo boaoiJovfe Maribor, 11. maja. V nedeljo pred Križevim dne 22. maja bo v Mariboru velika slovesnost. Dela za novo bogoslovje pod Kalvarijo so že toliko napredovala, da se bo lahko tega dne blagoslovil temeljni kamen. Spored slovesnosti je naslednji: 1. Ob 10 sv. maša prevzv. g. knezoškofa. Med sv. mašo poje zbor bogoslovcev ter igra godba »Omladine«. 2. Po. sv. masi glasbena točka, ki jo izvaja godba »Omladine«. 3. Nagovor prevzv. knezoškofa dr. Tomažiča. 4. Spominska listina, ki se vzida v temeljni kamen, se prebere in podpiše od določenih odličnikov. 5. Zbor bogoslovcev zapoje psalm: »Ako Gospod ne zida hiše«. 6. Obred blagoslovitve kamna in vzidanja spominske listine. 7. Zbor bogoslovcev zapoje Jenkovo »Molitev«. 8. Nagovori povabljenih odličnikov in zastopnikov. 9. Državna himna, igra godba »Omladine«. Mati obsojena zaradi smrti otroka Maribor, 11. maja. V včerajšnjem »Slov. domu« smo poročali o razpravi proti 36-letni Viničarki Ani Cvetko iz Krčevine pri Vurbergu. Obtožena je bila, da je tako slabo hranila in negovala svojega 4-meseč-nega sinčka Evstahija, da je otrok zaradi zanemarjenosti in lakote dne 14. januarja t. 1. umrl. Ana Cvetko se je zaradi tega zagovarjala pred mariborskim okrožnim sodiščem. Priznala je, da je bil otrok nezakonski. Dasi je že 15 let poročena ter ima s svojim možem 4 otroke, se je zvadila s sosedom ter je bil sad tega greha otrok. Zagovarjala pa se je, da je za otroka v redu skrbela, da je pazila na snago, vendar pa je dete bolehalo na prebavilih ter ni moglo mleka prenesti in je zaradi tega tako shujšalo in umrlo. Njen zagovor je potrjeval tudi njen mož, toda priče, ki jih je sodišče zaslišalo, so izpovedale tako, da je bila obsojena. Sodišče jo je kaznovalo na 4 mesece zapora. Filmi »Revolucijska svatba« (Matica). Nemika žalo-igra iz francoske revolucije, njena žrtev so gledalci. Film, v katerem so mogoča takale dejstva: mlada žena se pol ure po poroki, ko ji je mol obsojen na smrt, v eni minuti vrže iz ene večne ljubezni v drugo. Napol mlad, sila značajen, odločen in neizprosen republikansiki polkovnik se prav tako v eni minuti spremeni v podlega neznačajneža, izda republiko, prelomi prisego in kar je še takih stvari, pomaga na smrt obsojenemu rojalistu, da pobegne, sam pa se spremeni v prosojno lepega ljubimca In spokornika. Rojalistova žena, plemenita markiza, namah vzljubi republikanskega brdavsa. Pri vsej ginljivi idiličnosti imajo vsi skupaj časa, da sredi te čudne svatbene noči deklamirajo o disciplini, brez česar seveda ne sme biti noben nemški film. Zjutraj 6e nesrečni rojalist, ki se mu je tudi zbudila nekaka vest, vrne in najde namesto ljubljene žene njeno izjavo, da od nocoj dalje večno ljubi nekoga drugega. Med njim in med republikancem se začne ogorčena tekma, kdo bo zdaj za kazen ustreljen. Zmaga seveda republikanec, kljub temu, da mu je ta noč prinesla srečo. Z nerazumljivo trmo komandira sam svojo ustrelitev, pri tem ima vojakom govor o disciplini in o tem, kakšna kazen mora zadeti vsakega izdajalca. Itd.,, Edina tolažba za uboge gledalce je zavest, da je vse to le za hec in na platnu. Francoska revolucija je morala biti res huda zadeva, da morejo Nemci še danes iz nje delati tako strašne in neumne filme ,.. »Dih smrti«. (Kino Sloga.) Navadna ameriška »frankensteinijada«, viTste, ki je dandanašnji nikjer na svetu, razen v Ameriki, filmski producentje ne obdelavajo več. Namišljene grozotnosti pa vendarle privabijo občinstvo v teh časih. »Tajinstvenost« in epohalni »znanstveni Izsledki« označujejo vse take filme, Jedro resnice o današnjih tehničnih pridobitvah pa je le, čeprav precej neopazno, skrito v teh delih: vsi ti izumi so dvorezen nož, ki ga ljudje lahko obračajo v prid ali pa v pogubo. »Dih smrti« je še za spoznanje naivnejši kot so bili prejšnji filmi Borisa Karlova; »grozotnosti« maTsikod vzbujajo smeh prav 6amogibno. Kdor ima »izredno močne živce«, pa tudi tisti, ki jih nima, si ta film lahko ogleda brez strahu, da bi se mu potrgali, Skoda, da Američani tega talentiranega igralca postavljajo le v enolične, »demonične« vloge. Pod udarom kazenskega paragrafa Dva maskirana divia lovca Ljubljana, 12. maja. Mali kazenski senat, ki so ga tvorili s. o. s. g. Ivan Brelih kot predsednik ter gg. Fran Kovač in Rajko Lederhas kot sosodnika, je včeraj prav obširno obravnaval in razpletal zadeve dveh divjih lovcev iz bohinjskega kota. Državni tožilec je njima naprtil sicer več kaznivih stvari, v ospredju pa je bila romantična dogodivščina, ko Sta se oba obtoženca lepo črno maskirala, se oborožila s puškami in odšla v dvorno lovišče v Krmo. Lovski čuvaji pa so ju prepodili. Baje sta oddala celo do pet strelov. Na zatožno klop sta moško sedla Peter Gartner, rojen 3. julija 1895 v Podstudorju, občina Boh. Srednja vas, oženjen posestnik, in Jakob Kovačič, rojen 19. julija 1901, od ravnotarrv, delavec. Obtožnica je Petru očitala, da je v času od 2. do 21. septembra lani v Zgornji Krmi vlomil v lovsko kočo dvornega lovišča ter odnesel lovskemu čuvaju Prešernu razne stvari. Obtožnica mu je tudi naprtila velik vlom v pastirsko kočo, kjer je bila nastanjena obmejna straža, kateri je baje odnesel dežni plašč in mnogo živeža v skupni vrednosti 760 din. Naprtili so mu dalje, da si je pridržal veliko, 300 din vredno plahto, ko je vozil bališ iz Studorja v Gorjuše. Naposled je državni tožileo prijel Petra Gartnerja in Jakoba Kovačiča, da sta 22. avgusta lani odšla maskirana in oborožena s puškami na lov v dvorno lovišče na Krmi. Prvi obtoženec je vse zanikal, zatrjujoč sodnikom, da sploh ne ve, kje je Zgornja Krma in kje le 1480 din. Ta vsota pa je bila zopet le del tega, kar je mož vplačal tekom 6 let na mesečnih premijah in raznih drugih stroških. Te premije znašajo namreč 150 din mesečno^ za stroške je zadruga računala letno povrhu še 800 din, tako da je mož plačal stvarno za vsakega zavarovanca tekom 0 let skoraj 15.00 din ter bi bil na škodi, če bi dobil izplačano tudi v resnici vso posmrtnino. Iz navedenega se vidi, na kako drzen način je Privredna zadruga varala neuke ljudi in kako ogromne vsote si je obdržala za svoje »posebne« namene, čudovito je samo to, da tega denarja nikjer ni. Morali bi biti v rezervi milijonski zneski, pa nihče ne ve, kje in na Čigavo ime so naloženi. To se pravi, ve najbrže sam Roze, toda ta se bo čuval, da bd o tem le besedico črhnil. »če Vam je prav, gospodje, se sestanemo zopet danes ob petih tukaj. Do tega časa pa naj gre vsakdo na svoje mesto.« Obrnil sem se. Antiope ni bilo več v sobi. Nisem se drznil poiskati jo takoj. Šel sem z baronom Idžumijem in polkovnikom Harveyem. Molče smo krenili proti North King Streetu. Vsak trenutek smo srečevali prostovoljce, ki so hiteli proti južnemu delu mesta, odkoder so prihajali siromašni in molčeči ranjenci. »In profesor Henriksen?« sem vprašal zato, da bi sploh kaj govoril. Polkovnik Harvey je nejevoljno zamahnil. »N* fias hotel spremljati, je dejal. Njegovo vedenje je nemogoče. Senator Barkhinpedro sploh ni prišel. Kje tiči doktor Griitli, ne vem .,. Naše obveznosti so se s tem podvojile, Pri vsej objektivnosti moram ugotoviti, da moramo mi trije napraviti to, kaT bi moralo napraviti sicer žeet ljudi. Kaj mislita vidva o dogodkih, gospoda?« »Mislim,« je dejal grof Idzuml, »da so ti mladi ljudje izredno hrabri. Čudim se, da sploh še morejo vzdržati ob tej uri.« »Moje mišljenje je isto«, je rekel polkovnik Harvey. Pierre B6noit: VELIKI JEZ Roman Iz irskih bolev ta svobodo 54 »Mislim,« je nadaljeval Japonec, »da bodo dosegli svoj cilj, tudi če bodo sedaj premagani. Od danes naprej po teh uticah ne bo mogel hoditi niti eden angleški vojak z dvignjeno glavo. Gospodje, to je moje mišljenje in v tem smislu bom tudi pisal svoje poročilo.« »Dogodki se kopičijo«, je menil polkovnik Harvey, »Gospoda, ne smemo se ločiti. Zjutraj sva vas iskala, gospod Gčrardi pa Vas nisva našla, Dovolite, da vas opozorim* da je V našem skupnem interesu, da ostanemo skupaj. Naši trije glasovi, združeni v enega, bodo lahko preprečili marsikatero surovost zmagovalca nad premaganim. Mnogo upanja, da bi kaj dosegli, sicer nimam, vendar poizkusiti moramo, Ali se lahko zanesem na vaju, gospoda?« V hišici na North King Stretu se je ta Čas odigravala prav svojevrstna Naš novi listek: In pretresljiva drama. Dobro sfce gospe Hughes, ki je bilo znano dve milji na okoli, so ljudje dobesedno izrabili. Družina Walsh je dobila mnogo posnemovalcev. Trenutno je bilo v hiši najmanj dvajset oseb, ki so pribežali ali zaradi požara ali pa iz strahu pred kroglami iz južnega dela mosta Ženske so jadikovale, otroci pa kričali. V tej Noetovi ladji Je hodila uboga gospa Hughes od enega do drugega ih tolažila. Ko nas je zagledala, je pustila svoje slučajnostne goste In prihitela k meni. »Gospod GGrard, kaj je z njimi?« »S kom, gospa Hughes?« »Z Denisom, gospod Gčrard, z Denisom.« »Lahko Vam povem,« sem začel, ker nisem hotel mučiti nesrečne gospe, »da je snoči odšel z menoj ven.« »Vem, gospod GSrard, vem. Sam mi je pripovedoval, ko se Je ponoči vb dveh vrnil.« »Torej Bte ga videli?« >Da, videla sem ga. Bil je ves zmešan. Prišel Je ob dveh ponoči. Nosil je že vojaške hlače, saj veste. Preoblekel se je v civilno obleko in odšel, ne da bi mi kaj rekel.« »Ah,« sem vzkliknil, »gospa Hughes, bojim se, da je odšel k svojim prijateljem 0’Dohortyjevimx »Kaj?« je dejala. »Da, gospa Hughes, k:• 0*Doherty-jevim, ki so pri upornikih.« Gospa Hughes je zakričala. »0,Dohertyjevi,< Je vzkliknila, »ali so tudi oni pri upornikih!« »Da, gospa Hughes.« Odprla je mala vrata, ki so držala na dvorišče. »Ali sl slišal, Mihael, kaj je pove dal gospod GiSrard. Tudi oba 0’Do-hertija sta pri upornikih. In Denis je z njima.« Hodila je po sobi sem in tja. Čisto mehanično je pobrala nekje cunio in začela drgniti medeninast svečnik. »Saj jih bodo vendar vse postre-ljali, gospod Gerard, postreljali jih bodo.« Slišal sem, kako je na dvorišču jokal stari Mihael. »Bog je z njimi,« je dejal resno polkovnik Harwey. Na strop je dvakrat potrkalo. Gospa Hughes je odložila Bvoj svečnik. »To je gospod Davisi Pozabila sem nanj. Sicer mu |e nosil čaj Denis. Le, kje Je? Ah, moj dobri, dobri fant!« S tresočimi se rokami je postavila skodelico čaja na pladenj. Barona Idzumija vsa ta zmešnjava ni nič motila. Sedel je na nizek stol poleg kamina, potegnil iz žepa svojo beležnico in pisal. Nenadoma se je stresla hiSa od silnega potresa. Kričanje otrok je za trenutek prenehalo, takoj pa se je začelo znova Se tisočkrat presunlji-veje kakor prej. Baron Idzumi je prenehal * pisanjem. »To je angleško topništvo,« Je mr-nral so dvorna lovišča. Prav tako je zatrjeval svojo nedolžnost drugi obtoženec. Kazenski senat je zaslišal deset prič o vseh mogočih okolnostih. Bila sta obsojena: Peter Gartner zaradi prestopka nakupa sumljivega blaga in prestopka poskušene tatvine, ker je odšel maskiran s puško v dvorna lovišča, na 1 mesec in 15 dni strogega zapora. Njegov pajdaš Jakob Kovačič pa zaradi prestopka poskušene tatvine na 20 dni strogega zapora. tri V eni noči vlomil — v prazne blagajne U1J1„ Maribor, 11. niaja. 1 V nocojšnji no« so bili izvršeni na Kraljo Petra trgu kar trije vlomi, ki 90 pa vlomilca hud« razočarali. Vlomljeno je bilo v tekstilno vete' trgovino »Slavija textil«, v trgovino i mežaniiv blagom Mavrič ter v Magdalensko lekarno, last mr. ph. Savosta. Prvi dve trgovini ae nahajati v hiši dr. Stamola, lekarna pa je v hiši, ki se drži Stamolove. Vlomilec je v vseh treh lokali! iskal samo denar. Ker ga ni našel, je vzel prt »Slaviji« nekaj zavojev sukna, pri Mavriču neka/ bal svile, v lekarni pa nekaj kosov mila. V 1» karni se je spravil nad registrirno blagajno tei jo je zavlekel s pulta v sosednjo sobo. Ni vedel da je blagajna odprta, pa jo je razbil. V predalo pa ni našel niti prebite pare. Ves razočaran j« potem napisal s polnilnim peresom, katerega j« v lekarni ukradel, na listek sledeče sporočilo v hrvaščini: »Dragi gospod, vsaj 100 din bi bili pustili v blagajni, zelo sem jih potreben.« Ljubljanska kronika Ljubljana, 12. maja. Kronist mora z veseljem zapisati, da ni bilo v zadnjih 24 urah nikakih večjih dogodkov v policijskem pogledu, ni bilo ne aretacij, ne večjih zločinov, še malih stvari ne more stresti policijska torba. In tudi ni bik) v zadnjih 34 urah nobenih nezgod in nesreč v mestu. Ljubljanska bolnišnica ni niti z dežele sprejela nobenega ponesrečenca. Do davi pa je bolnišnica letos že sprejela 1479 bolnikov na različne oddelke. V Ljubljani so drugače skladišča in dvorane, kjer se na dražbah prodajajo različne nepremičnine, tako pohištvo, zlatnina, ure, kolesa, avtomobili, vozovi in druga ropotija. Pri gorenjskem kolodvoru je ABC-dvorana, kjer se VBak meseo po večkrat vrše prav živahne javne dražbe nepremičnin. So pa še drugod primerna skladišča za dražbe. Na magistratni deski je pritrjen obširen oklic, ki nazhanja, da bo 18. t. m. ob 9 tih t* ... ..1 • • « * v V - dopoldne velika dražba raznih stvari v skladiSču n* Poljanskem nasipu št. 40 (znamenita eukfar-na). Na dražbi bodo prodani predmeti, ki jih je zarubila mestna občina ljubljanska raznim strankam, ki niso plačale gotovih občinskih dajatev in taka. Na dražbo pride lep avtomobil, do 5 pisalnih strojev, do 20 moških koles, 1 voe, več ur in druge stvari. Vso jo cenjeno približno na 20 tisoč dinarjev. Errol Flyn, ki naši bralci poznajo iz naslovne vloge v filmu »Poročnik ta" lijske brigade« fgra glavno vlogo v komediji »Neko-*e je dogodilo. • •«* ki jo predvaja kino »Union«. Najlepše darilo je »Poročnik indijske brigade«^ til lil tl Zaradi enotnega nastopanja jugoslovanskega zadružništva so se od 6. do 10. maja pogajali zastopniki Glavne zadružne zveze z zastopniki drž, zveze za kmečki kredit. V vseh spornih točkah je bil sklenjen ^ sporazum Takoj po tem zasedanju pa je bila včeraj seja Glavne zadružne zveze, na kateri so člani upravnega odbora sporazum odobrili. Prav tako je bil sporazum odobren z druge strani, od zastopnikov banov, zadrug za kmečki kredit. Prej napovedani občni zbor Glavne zadružne zveze je s tem za zdaj odpadel in bo najkasneje v roku enega meseca. Sklical ga bo notranji _ minister dr Anton Korošec, ki si je med zadružniki pridobil neomajno zaupanje. , Zastopstvo mesarjev iz vse države je te dni prispelo y Belgrad. To zastopstvo vodi načelnik obrtnega odseka pri ljubljanski Zbornici za TOI g. Ivan Ogrin. V Belgradu so zastopnike sprejeli najprej kmetijski minister dr. Stankovič, nato pa še trgovinski minister dr. Vrbanič in slovenski minister dr, Krek. To zastopstvo je odpotovalo v “slgrad, da posreduje na pristojnih mestih glede *pfomembe načrta zakona, ki določa 1% živino-zdravtiiško takso, ki bi^ jo morali plačevati me-KSrji takoj pri nakupu živine. Na slabe posledice neracionalne in visoke Gorinške trošarine je v svoji okrožnici, ki jo je Poslal banskim upravam glede izterjevanja občinskih trošarin, opozoril finančni minister dr. D. Letica. Že v prejšnjih okrožnicah je minister posebno poudaril, da je treba gledati, da ne bodo Previsoke občinske trošarine na polizdelke, na Pogonski material, na sirovine in na pomožna Produkcijska sredstva, in da se morajo vsi, ki sodelujejo pri potrjevanju občinskih proračunov, Podrobno seznaniti z gospodarskimi razmerami Posameznih krajev, ter da gledajo, da pri občinskih trošarinah ne sprejmejo trošarin na predmete, s čimer bi trpelo gospodarsko delovanje. Toda že večkrat se občine pri uvajanju trošarin niso ravnale po nobenem sistemu, temveč zgolj po fiskalnih interesih ne glede na to, kakšen učinek bo imel takšen način finansiranja na gospodarske razmere sploh. Minister posebno poudarja, da se kljub že prej navedenim smernicam In mejam, v katerih bi se morale gibati občinske trošarine, gospodarski krogi pritožujejo, da banske uprave v občinskih proračunih se zmerom potrjujejo kot vir dohodkov trošarine na poljske pridelke, na produkcijska sredstva, na tranzitno blago, na orodje, surovine, monopolsko blago itd. Zato prihaja do sporov med nekaterimi Podjetniki in občinami na eni strani in do večkratnega plačevanja trošarin na iste predmete P? drugi strani, ker se že s trošarino obremenjeni predmeti prenesejo na področje drugih občin, W ponovno na iste predmete pobirajo trošarino. Nesmotrne in visoke občinske trošarine delujejo škodljivo tudi na razvoj tujskega prometa, ki zavzema važno mesto pri narodnih dohodkih. Za preureditev in povečanje kolodvora v Koprivnici je prometno ministrstvo namenilo 2 milijona dinarjev. Dozdaj ima ta kolodvor osem tirov, položili pa bodo po sedanjih načrtih še na vsaki strani po dva, tako da jih bo imel kolodvor po razširitvi kar 12. še letos pa bodo začeli graditi na tej postaji tudi električno pripravo, s katero bodo mogli obračati tudi najtežje lokomotive. Kemik Dragutin Ipatijev, ki se je pred nedavnim vrnil iz Amerike, se bo udeležil 10. mednarodnega kemijskega kongresa v Rimu. Ipatijev bo imel v Belgradu nekaj znanstvenih predavanj iz kemije. Po rimskem kongresu se namerava spet vrniti v Ameriko, kjer je zanj njegovo kemijsko polje na vsak način bolj hvaležno kot na južnem koncu Evrope. »Poročnik indijske brigade« za naše naročnike 14 din, za druge 24 din. 91 kilometrov dolg nasip so zadnja leta zgradili ob izlivu reke TamiŠ v Donavo, ki priteka iz Erdelja. Prej je bilo namreč prostrano zemljišče ob ustju te reke na široko preplavljeno. V tem »jezeru« pa se je zaredila tudi ogromna množina rib, ki je bila z graditvijo omenjenega nasipa'obsojena na smrt. Da bi na* domestilo to izgubo za tamkajšnje ribiče, je kmetijsko ministrstvo odredilo, da je treba v bližnjih vodah zarediti nekatere nove vrste rib Dokler pa se ribe dovolj ne zarede, smejo ribiči loviti samo večje ribe, če pa se ujamejo tudi toanjše, jih morajo spustiti nazaj v vodo. Najboljše bi bilo, če bi ribiči napisali na trnke: »Samo za velike ribe!« Ne? Za dvojni železniški tir na progi Zidani mjst— Zagreb je že odprt delni kredit iz letošnjih proračunskih sredstev. Ta kredit bo menda zadostoval *tt položitev dvojnega tira na odsekih Zidani most— Sevnica in Zaprešič—Zagreb. Delo bo precej olajšano že zaradi tega, ker je ta proga od Ziaanega mosta do Zagreba večinoma zgrajena tako, da je taožno brez večjih stroškov položiti poleg prvega tudi drugi tir. Z ozirom na položitev dvojnega tira bodo morali tudi precej preurediti in povečati kolodvor v Sevnici. To zahteva tudi graditev nove železniške proge Št. Janž—Sevnica. Večja ležišča bauksita so odkrili v okolici Mostarja, posebno na Širokem Bregu in Drežnici. Vendar tega rudnega bogastva pri nas še nismo izrabljali v večji meri. Za naš bauksit pa se zelo zahirajo tujci. Tako je med drugim te dni prispela v Mostar manjša skupina Švicarjev, zastopnikov neke švicarske tovarne aluminija. Prišla je z namenom, °a v okolici Mostarja začne z eksploatacijo bauksi-*a. Domnevajo, da ima ta družba namen vzeti v Jalem okoli 100 kvadratnih kilometrov 2emlje, ki "rani v sebi bauksitno rudo. Roparski umor nad lastnico kino-gledališča v Šinkovcih je poskušal izvršiti Včeraj neki neznanec, Pomneval je, da mora imeti ta ženska dosti denar-)*• Ponoči, ko je vse spalo, se j t vtihotapil v njeno stanovanje, Ko je videl, da goepa spi, ji je nalahno Prekril obraz z robcem v nameri, da izvrši grozno dejanje ter nato pokrade denar. V tem trenutku pa "e ie lastnica kina prebudila Iz rahlega spanja. Ne-Oanec jo je že zgrabil Za vrat in začel daviti, Na-62 1 n* ^n'c‘ Pa se ie kljub temu, da je stara že kal •' P?srežil° doseči električni zvonec, s »terim je poklicala svojo služkinjo. Ko je napada-k°d° brž prijeli, je začel bežati. Na trp?xMli1t'’arVe^U)mu *e še spodrsnilo, da je silovito Dnrii ne,ko drugo posteljo, pri čemer mu je izšola cigaretna doza, v kateri so bile le tri in pol av?«-cigarete. Nato je neznanec razbil steklena m skozi nje le ušel. Boris Marloll v najnapetejšem Predstave ob lfi., 1915. " BUBI filmu sezone! — in 21*15. uri. Jačji od ,Frankensteina‘! Zgolj za ljudi Inoinlh živcev1 Dih smrti Konec ugibanj, kdo ie leta 1934 izropal obč. blagajno v Županjih njivah Kamnik, 11. maja. Leta 1933, meseca novembra, je bilo iz obč. blagajne v Blstriščicl, ki je bila shranjena pri Prodnikovih, ukradenih približno 700 din gotovine, ter nekaj avstrijskih zlatnikov in srebrnikov v približni vrednosti 500 din, ki je bila lastnina bratov Prodnikov. Vse sumničenje in zasledovanje je ostalo takrat brezuspešno. Ne dolgo nato je bilo tudi pri raznih posestnikih izvršenih več tatvin. Posebno je tem neznanim tatovom dišala slanina. Tudi za te primere je ostala vsaka sled zabrisana. Vsi tamkajšnji občani so z vso srditostjo in gnusom obsojali to početje skrivnostne družbe v popolni veri, da bo sčasoma vse prišlo na dan, ako le količkaj drži pregovor, ki pravi: »Nič ni tako skrito, da ne bilo bi očito«. V letu 1934, meseca februarja, je bila izvršena nova tatvina in to zopet iz občinske ročne blagajne občine Županje njive, v kateri je bilo okrog 7000 din občinskega denarja. V prostor, kjer se je nahajala občinska blagajna, to je pri takratnem županu g. K. Prelesniku v Stahovici, je bilo v prvo nadstropje vlomljeno skozi okno ter skozi isto odnesena vsa imovina imenovane občine. Vest o ponovni tatvini občinskega denarja se je namah raznesla po občini. Začelo se je ugibanje, kje naj bi se nahajalo to leglo predrznih tatov. Ves aparat javne varnosti je bil neumorno na nogah in poizvedoval za storilci. Tudi domačini so šli orožnikom pri poizvedbah vsestransko na roke in skušali z njimi vred dognati, kje naj bi se skrivala ta organizirana družba. Cez nekaj dni so res našli ročno blagajno na tako zvani »Korl-novi trati«, toda seveda prazno in popolnoma razbito. Začelo pa se je takoj šušljati, da sta pri stvari prizadeti lepa Pepca fn njena hrabra sestrica Tončka iz Županjih njiv, katerima so bile vse razmere pri »Korlnovih« in »Prodnikovih« dobro znane. Za enkrat so ostala to le ugibanja posameznikov. Le kamniški orožniki in znani trgovec iz Stranj niso mirovali ter stalno neopaženo poizvedovali, da bi prišli stvari do dna. Med časom zadnjih dogodkov je bil v svoji rodni vasi na obisku neki U. K., ki pa drugače že dalj časa biva pri svoji teti nekje na Dolenjskem v okolici Novega mesta. Po izvedbi te vloin-ne tatvine pa je možakar brez vsakega slovesa izginil iz svojega rodnega kraja. Vzela ga je noč! Za njim so sla poizvedovanja vsepovsod, kjer so mislili, da bi le utegnil biti. Vse je bilo zaman. Stvar bi morda še ne dozorela, da ni dotični trgovec izsledil po nekem svojem zaupniku, da je U. K. zaposlen nekje v Litiji. Sposodil si je mo- torno kolo in povabil nekega svojega prijatelja, da se pelje z njim v Litijo. Ko sta prišla v Litijo, sta po kratkem skrbrfem iskanju res izsledila mesto zaposlitve U. K. Ne da bi dolgo premišljevala, sta se napotila na tamkajšnjo orožniško' postajo, kjer sta zadevo pojasnila in istočasno zahtevala takojšnjo aretacijo U. K. s prošnjo, da ga takoj prepeljejo v zapore okrajnega sodišča v Kamniku, kar jima je bilo na ppdlagi izjav in ovadbo brez ugovora takoj ustreženo. In res — Se isti večer se je U. K. nahajal v kamniških zaporih, kjer je še pred polnočjo skesano priznal soudeležbo pri vlomni tatvini občinske ročne blagajne občine Županje njive. Trdi pa, da ga je k temu dejanju nagovorila njegova prijateljica, kar pa je odklonil. Obljubil je samo, Ma bo stal na straži, vlom pa sta izvršili njegovi prijateljici lepa Pepca in njena sestra Tončka. Takoj prvi dan po aretaciji U. K. so se naši orožniki odpravili, da obiščejo prijateljici občinskega denarja, t. j. lepo Pepco in njeno junaško sestro Tončko v Županjih njivah. Orožniki so dobili doma samo eno, ki je simulirala težko bolezen, dočim druge ni bilo in se je skrivala po bližnjem gozdu, kakor so pozneje ugotovili orožniki. Čez nekaj dni so se orožniki zopet podali na lov v Županje njive in iz zasede opazovali tamkajšnje ljudi. Zvedeli so, da se ptičica skriva v gozdu ter da izvidniško službo vrši neki pastirček, ki pazi, kdaj je ozračje čisto, da se je lahko brez skrbi vrnila v hišo. Tudi topot so orožniki odšli sami domov, ker se je prva še vedno zdravila za namišljeno težko boleznijo, to pa samo iz razloga, ker je dobro vedela, da jo čaka zapor. Medtem je bil U. K. že prepeljan v Ljubljano v preiskovalni zapor. Ko pa so se orožniki tretjič odpravili v Županje njive, so se zopet nekaj časa skrili v bližini, tedaj so ravno opazili, kako neka ženska beži po gozdu. Hitro so stekli za njo in kaj kmalu so bili skupaj. Ko so se s plenom vračali proti hiši, jim pride simulantka že naproti in vsuje ploho psovk na svojo sestro zaradi njene neprevidnosti. Orožniki so jima napovedali aretacijo s pozivom, da gresta obe sestri z njimi. Začelo se je moledovanje, ^riaj jima ne delajo orožniki sramote, ter da naj ju pustijo, da prideta popolnoma zanesljivo same v Kamnik na orožniško postajo, kar pa so seveda neizprosni orožniki odklonili. Pač pa se jima je ugodilo toliko, da so ju svojci prepeljali z vozom v Kamnik, voz pa sta spremljala orožnika na kolesih. Tako sta lepa Pepca in njena neustrašna sestra Tončka zaldjučili svojo karijero. Vsa »elitna« družba sedi sedai v zaporih ljubljanske justične palače in čaka nadaljnjega razvoja preiskave, nakar bo vsa trojica prejela zasluženo plačilo za svoje junaštvo. Elektrifikacija Savinjske doline V nedeljo 15. maja slovesna otvoritev Celje, dne 4. maja. Dolga leta so se prizadevale občine Sv. Pavel pri Preboldu, Braslovče, Gomilsko, Sv. Jurij ob Taboru, da bi dobile v svoje kraje prepotrebno elektriko, upravičenim prošnjam prejšnjega morečega in prepočasnega birokratizma, je ugodila v enem letu banska uprava, ki se je z vso vnemo zavzela za te občine ter izdatno podprla obširno delo, da se je dovršilo tako hitro. Združene občine so dosegle izvedbo elektrifikacije po banovinski KDE tako, da so vsi glaVni kraji že priključeni transformatorjem, v kratkem pa bodo dobili elektriko še ostali kraji, do katerih Se ni napeljan električni vod. Elektrifikacija Savinjske doline, posebno omenjenih krajev, je velikega gospodarskega pomena in vrednosti, saj vemo, da kraji z elektriko dobe možnost naprednega gospodarstva, da lahko vzcvete v teh krajih industrija, ki daje delavcu prepotrebnega kruha. Ko danes teden pred slovesno otvoritvijo transformatorja v Sv. Juriju ob Taboru in vseh električnih naprav, pohvalimo vztrajno in sktipno delo glavnega odbora za elektrifikacijo Savinjske doline, ee ne sinemo nikakor pozabiti zahvaliti banski upravi, ki ni samo pokazala velikega razumevanja, temveč je tudi dejansko izdatno podprla to akcijo, da je prišlo do realizacije, kar bi sicer ne prišlo, če se ne bi sam g. ban. dr. Marko Natlačen ne zavzel za te kraje. Za kar so se občine borile deset let, to so dosegle šele danes. Glavni činitelj za elektrifikacijo je bil akcijski odbor, v katerem so zastopani delegati vseh že omenjenih občin. Ta odbor je prevzel vodstvo pobiranja interesentov in jo tudi odlično in zadovoljivo izvedel, za kar mu gre ve- liko in hvaležno priznanje. Združene občine so prispevale za elektrifikacijo 900.000 din, kar pa seveda ni zadostovalo visokim stroškom, ki jih je imel tehnični oddelek Kranjske deželne elektrarne, ki so tudi veliko žrtvovale za velika dela. Tu je pokazala svojo uvidevnost kraljeva banska uprava, ki je prispevala takoj v začetku 250.000, pozneje pa še 400.000 din. Prebivalci so te pridobitve veseli in hočejo dati odboru za elektrifikacijo, našim oblastem dokaze priznanja za delo, ki je bilo toli potrebno, na drugi strani pa dati sebi dužka in veselja, da so dosegli, kar so tako goreče želeli. Pokazati bočejo posebno hvaležnost banu dr. Marku Natlačenu, ki se je zavzel za stvar in sam dregal, da je prišlo do uresničitve, kar so želeli prebivalci petih velikih občin. V nedeljo, 15. maja, ob večernih urah bo otvoritev novega transformatorja v Št. Juriju ob Taboru. Ob 6 zvečer bo na trgu na Vranskem sprejem g bana dr. Marka Natlačena jn drugih odličnih gostov iz Celja in Ljubljane. Ob 7 zvečer bo sprejem v St. Juriju ob Taboru pri slavoloku pri transformatorju, kjer bo blagoslovil univerzitetni prof. dr. Franc Lukman ob asistenci duhovščine vse električne naprave in transformator. Otvoritvi bo prisostvovalo državno uradništvo, vse gasilske Čete in vsa druga društva z zastavami, občinski zastopniki, učiteljstvo z mladino in še združeni moški pevski zbori ter godba iz Vranskega Naj nihče ne izostane pri teh slavnostih, da damo duška našemu zadovoljstvu, da je prišla v te kraje zmagovalka teme, kot zvesta pomočnica kmetu in vsem napredka zeljnim ljudem. S.K. Ljubljana pojde v Zagreb DVe veliki športni prireditvi prejšnjo nedeljo in dva močna uspeha Jugoslavije v mednarodnem športu sta povsem potisnila v ozadje domače stvari. Zmaga jugoslovanske teniške reprezentance v Zagrebu nad Češkoslovaško za Davisov pokal in zmaga naše nogometne reprezentance nad Romunijo sta dva velika in pomembna uspeha. Toda taki dogodki so aktualni le nekaj dni, za njimi prihajajo že drugi, ki te izpodrinejo in jim odvzamejo važnost in aktualnost. Šport hoče vedno novih dogodkov in novih senzacij. Šport hoče in mora imeti vsak dan nekaj novega. Prihodnja nedelja bo zopet vsa v znamenju državnpga nogometnega prvenstva. Letošnje ligaško prvenstvo je zanimivejše kot je bilo lansko. Vse kaže tako, da bo šele prav zadnja tekma v Ljubljani med Ljubljano in BSK-om povedala, kdo bo državni prvak in kdo bo zadnji, ki bo moral igrati še kvalifikacijske tekme, da bo lahko ostal v ligaškem prvenstvu. Pa tudi že nedeljsko predzadnje kolo bo po vsoj verjetnosti prineslo več jasnosti v gornjem, zlasti pa v spodnjem delu tabele. Ljubljančani gredo po žerjavico v Zagreb. Tekmo z Gradjanskim, ki jo je lani jeseni Tičar tik pred koncem z razantnim strelom odločil v korist Ljubljane, bo treba zaigrati še enkrat na igrišču Gradjanskega, Gradjanskl v Zagrebu pred domačim občinstvom gotovo ne bo dopustil, da bi mu »Kranjci« celo v Zagrebu odnesli kako piko in to tem bolj, ker mu gre za to ali bo sodeloval v tekmovanju za srednjeevropski pokal ali ne. Igrati za srednjeevropski pokal pa pomeni tudi zaslužiti. Brez dvoma je, da Gradjauski računa s sigurno zmago. Borba Ljubljane bo težka, vendar ne brezupna. Zadnjo tekmo v Belgradu je Ljubljana sicer nesrečno izgubila, pokazala pa je ne samo požrtvovalnost in elan, ampak tudi da nekaj zna. Ljubljana se mora zavedati, da zastopa v Zagrebu slovenski nogomet in da je važen tudi rezultat, kajti ni izključeno, da bo mesto zadnjega odločila razlika golov. Ljubljana ima od vseh treh klubov, ki so na koncu tabele, najboljšo gol-diferenco. Gledati mora, da jo vzdrli! Kolesarski jubilej se bližal čim bliže prihaja 29. maj, tem nerstrpnejši postajajo organizatorji in tudi kolesarji-dirkači. Kolesa že pripravljajo, nabavljajo nove dele, nove gume, treniranje in opazovanje dirkalne proge se vrše dnevno. Vse poizvedovanje, kdo bo v kateri skupini vse vozil. Po nagradah skoraj ne sprašujejo, kajti že sam naslov »Jubilej 50 letnice slovenskega kolesarstva« vleče in ae samo ob sebi razume, da ob taki redki obletnici morajo tudi nagrade biti primerne. In prav z nagradami ima prireditelj pravi križ, £ej fiasi so hudi ifl neprimerni za šport. Pa ni povsod takol Če se tu zaloputnejo vrata za prosilcem, je pa na drugem mestu kolikor toliko uslišan in deležen kakega prispevka k jubilejni proslavi. Našel se je celo dirkač, ki je za to prireditev poklonil svojo nekdanjo I. nagrado (pokal), drugi srebrno kolajno, češ, tudi jaz nekaj dam, čeprav sam tekmujem! V primeri z izdatki pa še mnogo manjka Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Krai fe.S. II tempe- ratura tr P' p > i Veter Pad«' vine S P (S ® . 18 i| J "3 *- -«| & ? (amer, mko*t) B S «S l t> Ljubljana 770-2 16-8 6*2 83 4 N Ei M Maribor 7708 12-0 4-0 70 4 NW, 1.0 dež Zagreb 761-8 12*0 90 90 10 0 10 dež Belgrad 760-1 20-0 1 *0 90 7 ESE, — — Sarajevo Vis 760-1 18-0 7-0 90 10 0 40 dež Split 758-7 21-0 13-0 70 6 S, 10 dež Kum bor 758-8 19-0 lb-0 80 10 s. — Rab 760-4 16*0 9-0 70 7 N, 15-0 dež Vremenska napoved. Večinoma jasno, stanovitno, čez dan precej toplo vreme. Splošne pripombe o poteku vremen« v Ljubljani od včeraj do danes. Včeraj je iz noči do 6.10 deževalo, nato pa je bilo do 10.45 popolnoma oblačno. Ob 11.50 se je pričela oblačnost manjšati, vendar je ostalo večinoma oblačno do 19.30. Ob tem času se je zopet popolnoma pooblačilo. Popoldan je pihala precej mrzla burja. Po polnoči pa ee je zjasnilo. Ljubljana danes Koledar Danes, četrtek, 12. maja: Pankracij. Petek, 13. maja: Servaeij. Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa c. 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62; mr. Gar-tus, Moste, Zaloška cesta. Zn mestne reveže je darovalo Gradbeno podjetje zidarskih mojstrov d. z o. z. v LJuljani 100 dinarjev namesto venca na grob pokojnega g. Živca Franca. Velikodušnim darovalcem se mestno poglavarstvo najlepše zahvaljuje. Strokovno in podporno društvo trgovskih in podjetniških uslužbencev v Ljubljani naznanja, da se vrši sv. maša za umrle člane v nedeljo, dne 15. maja ob 9 na Rožniku, h kateri vabi vse prijatelje in dobrotnike društva. Za članstvo udeležba obvezna! Odbor. Obvezni »dravniški pregled vseh lastnikov in osobja obratovališž in trgovin * živili je bil po prvih razglasih dne 23. IV. t. 1. končan. Ker se niti do danes še ni odzvalo veliko Število obve-zancev, poziva mestno poglavarstvo (mestni fizi-kat) vse zamudnike, da se do 14. t. m. v svrho zdravniške preiskave javijo od 8—12 v mestnem fizikatu v poslopju Mestnega doma. Zamudniki plačajo za enkrat namesto kazni za zdravniško potrdilo po 10 din v korist fonda za brezposelne. Proti onim, ki se tudi temu pozivu ne bodo odzvali, se bo postopalo po g dl. zakona o nalezljivih boleznih, ki določa kazen od 1000—5000 din. Plovdivsko pevčesko družestvo, ki pride drevi ob pol 9 v Ljubljano z belgrajskim brzovlakom, koncertira v veliki Filharni. dvorani jutri v petek, dne 13. t. m. ob pol 9 zvečer. Koncertni spored ima dva dela, zbor šteje 50 pevcev, je moški zbor pod vodstvom dirigenta Kočetova. V I. delu zapojo naslednje zbore: Hristov: Dafino vino, Bobčevski: Oblog, Gotovac: Vardar, Behterev: Podmladen djedo, Bukoreštlijev: X. venček. II. del se začne z Adamičevo balado Franica, nato Hristov: Vila se gora, Ganinata majka, Staj-nov: Tajnata na Struma, Manolov: Zet vari, Bukoreštlijev: Luljana. Zbor je na visoki umetniški stopnji, kar je dokazal že pred 5 leti, ko je bil prvič v Ljubljani. Takrat je bil sprejet z velikanskim navdušenjem, posebno pa še njegov koncertni nastop povodom Slavčeve 50 letnice. Ker bo PlovaivČani v resnici odlični pevci, vabimo na njihov koncert jutri zvečer ob pol 9 v Filharmo-nični dvorani. Vstopnce po običajnih koncertnih cenah v knjigarni Glasbene Matice. Izmed poljskih skladateljev nam je bil predvsem znan nesmrtni Chopin, Njega in njegova dela najdemo pač na vsakem klavirskem koncertu. Jutrišnja javna produkcija našega konservatorija pa nas bo seznanila tudi z drugimi, pri nas manj znanimi Poljaki. Poleg Chopina se izvajajo dela naslednjih skladateljev: Marek, Kar-lowiez, Tansinan, Moniuszko, Nowowiejski, Lefeld in Maziejevvski. Uvodno besedo govori predsednik Jugoslovanske-Poljske lige prof. dr. Rudolf Mole. Podrobni spored se dobi v knjigarni Glasbene Matice, stane 3 din in velja obenem kot vstopnica. — Tivar obleke, vodeča *namka v kakovosti, modi in ceni. Glavna zaloga Anton Bru-mec, Ljubljana, Prešernova 54 nasproti glavne pošte. Tujsko-prometne propagandne izdaje. Kralj, banska uprava opozarja vse tujsko-prometne organizacije, ustanove, lastnike (upravitelje) hotelov, penzionov, gostiln i. dr., ki izdajajo v turistično propagandne namene, za vabo gogtov, prospekte, letake, plakate, zemljevidne skice, razglednice, albume itd., da je potrebno vse tovrstne osnutke (besedilo ter skice in slike) r e d natisom v tiskarnah predložiti Zveži za tujski profnet v Ljubljani, odnosno Tujsko-prometni zvezi v Mariboru v pregled in odobritev tako zaradi evidence naše turistične propagande kakor še posebno, da se nesmotrena, pomanjkljiva ali sploh neumestna propaganda prepreči, LJubllansko gledališče DRAMA — Začetek ob 20 Četrtek, 12. maja: Pokojnik. Red A. Petek, 13. maja: Lopovščine. Premiera. Izven. Proslava 25 letnice umetniškega delovanja g. Vala Bratine. OPERA. — Začetek ob 20. Četrtek, 12. maja: Madame Sana Gene. Red Četrtek. Petek, 18. maja ob 15: Prodana nevesta. Dijaška predstava. Globoko znižane cene. Jubilej: 25letnica umetniškega udejstvovanja Vala Bratine bo v petek, dne 13. t. m. Slavljenec bo igral eno izmed treh glavnih vlog v Šnuderlo-vih skečih >LopovšSine<. Naš dramatik si je izbral interesantno snov in obliko ter jo povezal v zunanjo lahkotno obliko, za katero se skriva idejno prav določeno in dognano jedro. Razen Bratine igrata še Mira Danilova in Jan. 6aj se je ljubljanska kolesarska podzveza razen prireditve same namenila ob tem jubileju izdati tudi jubilejnega »Slovenskega kolesarja« n« šestih straneh, v katerem bodo zbrani razni zgodovinski podatki in druge zanimivosti o razvoju slovenskega kolesarstva. ORKAN roman v slikah Guverner de Laage jezen vzame ladjo kapitana Negleja in gre z vojaki preganjat Terangija. Vsi mu odsvetujejo, češ da je norost odpravljati se na morje v viharju, ki vstaja. Žena ga obupno prosi, toda guverner ne odneha. Njegov edini gospodar je dolžnost. Ko Terangi zapusti podzemeljsko votlino, vidi, da so morski ptiči zapustili obalne 6kale na otoku. Za domačina pomeni to znamenje samo eno: pripravlja se orkan, »veliki vihar, ki prevrta zemljo«. Terangi pozabi, da je begunec, pusti rodbino na varnem mestu in plane v razburkano morje, da bi obvestil prebivalce v Manukuri o nevarnosti. Ko pride na otok, najprej pove novico o or- ■ kanu guvernerjevi ženi, potem pa gre po slovo k | materi, ki mu umira. Ves ta čas pa žalostno bije cerkveni zvon in sporoča prestrašenemu ljudstvu: orkan prihaja. Ljudstvo beži, vsakdo skuša rešiti sebe in svoje, kakor ve in more. Vihar besni, kakor da se je odprl pekel. Preplašeni Evropejci in domačini zapuščajo svoje lahke hišice; nekateri iščejo zavetja v cerkvi, edini močno zidani stavbi na otoku, drugi pripravljajo čolne in se vežejo za drevje. Guvernerjeva žena gre z očetom Paulom v cerkev. Tavi, debeli trgovec, zaupa svojo usodo čolnu, pritrjenem na štoru posekane palme. Dr. Kersant, ki je prišel, da bi pomagal njegovi bolni hčerki, ostane tam, zakaj prav ta trenutek 60 začeli ogrom' ni valovi udarjati na kopno, . »ii- (DaljeJ Japonski biseri osvajajo svet Pot od vajenca do najbogatejšega moža na svetu Vzgojeni japonski biseri, ki se komaj razlikujejo od pravih, so danes posebnost v mednarodni trgovini. Zanimiva pa je usoda moža, ki je iznašel umetni dragulj in ki se je razširil po vsem svetu. Star možakar gre po svojem vrtu. Njegove tresoče roke privezujejo drage cvetlice na lesene palice in njegove globoko vdrte oči se sladko smehljajo nad lepoto nežnih cvetov. Sem pa tam izreče nekaj besed, ki jih piše njegova tajnica. Nekoliko poz,neje hite te njegove besede po svetu kot povelja in poročila. To so ukazi sivega japonskega kralja biserov Kokiši Mikimotoja, najbogatejšega človeka na svetu, Rockefellerja Daljnega vzhoda. Pred kratkim je dopolnil 85. leto. Osemnajstletni se poda v svet V letu 1852, ko je bila Japonska za Evropo še neznana dežela, je bil rojen ta možakar, ki se mu je usoda nasmehnila, da postane kralj biserov na svetu. S 14. leti je začel majhno trgovino. Z 18. leti je prvič videl Evropejca in to srečanje je bilo zanj življenjskeea pomena. Po dnevu in ponoči je razmišljal, kako bi se izmotal iz svoje revščine. Neko noč pa se je nenadoma prebudil in videi, kako se bliža obali vojna ladja. Ladja je plula v pristanišče Toba. Takoj se je zavedel, da je prišla zanj njegova ura. Vzbudil je vse vaščane, ki so imeli kokoši ter jih kupil, kupil pa je tudi vsa jajca Vse svoje prihranke je porabil za to kupčijo. Nato se je podal s svojim natovorjenim čolnom proti vojni ladji in na mah vse razprodal. Z izkupičkom je lahko Mikimoto uresničil svoje sanje. Odpotoval je v Tokio ter se posvetil trgovini. Budha v biseru V Jokohami je takrat cvetela trgovina z biseri in mladi Kokiši se je vrgel v trgovino Vedel je, da je v njegovem domačem kraju mnogo več školjk, ki vsebujejo še lepše bisere. Z nekim kitajskim trgovcem se je vrnil domov in pokupil vsa mesta, kjer so bile školjke. Ubogi ribiči so dobro zaslužili in v zahvalo so ga domači izvolili za svojega mestnega načelnika. To ie bila prva čast, ki jo je dosegel, tej pa so sledile pozneje še druge. Pri tretji industrijski razstavi v 1. 1890 je slučajno dobil v roke biser, ki je imel obliko Budhe. Ta svojevrsten primer mu je dal misliti. Začel je razmišljati, kako je biser dobil to čudno obliko in je končno rešil to uganko. V popolni tajnosti je raziskoval to uganko. Kupil je ogromno množino školjk, pa ne zato, da bi pobiral iz njih bisere, pač pa, da bi bisere pridobival na umetni način V meso školjk je porinil peščeno zrno in čakal. Čakal je dolga štiri leta. Nato je pobral vse školjke, kolikor jih je bilo, iz morja, kajti polipi so mu večino školjk uničili. Polipi so mu namreč vso zalogo uničili. Njegovi štiriletni napori so bili požrti. Osivel je in njegova žena je umrla od žalosti. Bil je 36 let star, toda s sivimi lasmi in kar je še najhujše, bil je brez denarja. Toda ni klonil. Misel o svojih uspehih ga je priklenila in začel je znova. Biseri - kakor naravni V letu 1905 je doživel svoj največji uspeh, kajti za Japonca pomeni življenjski ponos, če se mikado zanima zanj. In tako se je začel sam cesar zanimati za umetno dobljene bisere Poslal je svojega posrednika, da bi videl Mikimo-tojeve delavnice. Biseri sami so bili še precej motni. Zato je poslal mikado k njemu znanstvenike, ki naj pomagajo razrešiti to uganko. Zoologi so začeli raziskovati in pomagati pri njegovem delu. In prišlo je leto 1913, ko je prvič po 23 letih zazrl v svoji roki prave umetne bisere, ki se niso skoraj nič razlikovali od naravnih. Patentni urad mu je vpisal njegov način umetnega pridobivanja biserov. Nastalo je vprašanje, kaj bodo rekli trgovci pravih biserov, kajti umetni so mnogo cenejši, razlike pa ni nobene. Ta nova iznajdba je_ učinkovala kakor bomba Ves trgovski svet se je zganil. Dar duhovom školjk Ta vojna biserov se je nadaljevala še po vojni. Zmagal je Mikimoto. Japonski biseri, ki so lepotičje za male ljudi, so danes po vsem svetu naprodaj. Kokiši Mikimoto je najbogatejši mož na svetu. V svoji domovini je danes kar pravljični junak. Začel je kot vajenec pri svojem očetu, ki je izdeloval testenine, danes je senator in član zgornjega doma. Njegov svet je povsod upoštevan. Pod neki japonski tempelj v Tobi je pred kratkim zakopal deset milijonov biserov, ki jih je Mikimoto daroval duhovom školjk, ki so mu dale bogastvo in ime. Kako se je Evropa učila kaditi Sredi šestnajstega stoletja je nenadoma vzcvetelo prekupčevanje z do tedaj še popolnoma nepoznanim blagom. V mornarskih beznicah in gostilnicah se je ljudstvo blazno zabavalo s kartami in vinom in nestrpno pričakovalo trgovskih ladij, ki so vozile v Evropo tako imenovano gorečo travo. Trgovina s tobakom, ki je bila delno prepovedana, delno dovoljena, se je močno izplačala. Španski plemenitaši, bogati Angleži, Holandci in Portugalci so kadili večinoma na indijanski način, ki ga je prvi prinesel iz Novega sveta Kolumb. Čim težje je bilo dobiti tobak, tem močnejša je bila strast po njem in tem bolj je nesla trgovina s tem prepovedanim blagom. Menih Fra Romano Pane, ki je spremljal Kolumba na njegovih potovanjih v neznani svet, je bil najbrže prvi Evropejec, ki je iz smrdeče indijanske pipe sesal ta strup. Fra Romano je o tem neznanem zelišču obvestil cesarja Karla V., poslal pa je tudi tedaj najmogočnejšemu gospodarju sedmih dežel semena tobačne rastline v letu 1515. Navada kajenja se je neverjetno hitro razširila po starem svetu, dokler se ni končno duhovna in svetna gosposka izrazila proti uživanju nikotina. Za kadilce »požiralce ognja«, kot so jih tedaj imenovali, bile zagrožene težke kazni. Prvi, ki je izdal prepoved kajenja z;a 6voje kraljestvo, je bil leta 1595 šah Abbas Njemu je kmalu sledil angleški kralj Jakob II., ki je tudi določil ostre kazni za uživalce plavega strupa. Murat IV. je dal umoriti Svarilo pred prenaglim ^vnebohodom" V nekem svojem romanu je neki ameriški pisatelj Swanson opisal avto, na katerem je ob normalni, mirni vožnji gorela zelena luč. Kakor hitro je brzina presegla 80 kilometrov, je zagorela namesto zelena, rumena luč, pri več kot 6to kilometrih pa je zagorela svareča rdeča luč. In če je vozilo drvelo z brzino 120 kilometrov na uro, je nenadoma zadonel svečan koral! Te dni pa je bila v Bostonu (Amerika) ta ideja iz romana oživotvorje-na. Tam zdaj lahko občudujete avtomobil s konstrukcijo, pri kateri se po posameznih hitrostnih stopnjah zaporedoma javljajo isti barvni signali. In še dalje je šel konsirukter! Čim vozilo doseže brzino 120 kilometrov na uro, prav tako kot pri avtu v romanu zadoni mogočni in svečani koral: »Bliže k Tebi, gospod Bog!« V Ameriki menda res ni ničesar nemogočega! 27 svojih podložnikov, ker so kljub prepovedi ka* dili. V Rusiji so jim grozili s knuto, s pregonom V Sibirijo, ali pa so kadilcu celo odrezali nos, če so ga zasačili pri kajenju. Duhovna gosposka je tobak označila kot peklensko zel in oznanjevala kot pravično kazen za kadilce peklenski ogenj. Trgovina s tobakom je cvetela 6icer na skrivaj prav tako dalje. V Franciji in v Nemčiji 60 tobak uporabljali kot čudežno zdravilno sredstvo za rane. Konec 16. stoletja pa so si najdrznejši kadilci na Holandskem, Portugalskem, Španskem in v Angliji že upali kaditi tudi v javnih prostorih. Nekaj desetletij kasneje pa so »modri dim« puhali v zrak tudi že v Egiptu in v Turčiji. Najkasneje 6e je navada kajenja razvila v Nemčiji. Šele v tridesetletni vojni so se »Landsknechti« navadili od španskih in švedskih vojakov kaditi in njuhati. Prva dežela, kjer je rasel tobak, je bila naj* brže Portugalska. V letu 1620 so ga poskušali saditi v Alzaciji, sredi 17. stoletja pa je ta »hudičeva zel« rasla že v Toskaniji, v Angliji in Madžarski. 200 let kasneje je žetev znašala 10 milijonov ton. Za konec pa naj še omenimo, da je v velikih državah še do leta 1848 veljalo kajenje na prostem kot nedostojno. Programi Radio Ljubljana Četrtek, 12. maja: 12 Valčki, polke in koračni?? (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — Koncert operne glasbe (Radijski orkester) — 14 Napovedi — 18 V proslavo materinskega dne (Recitacije ge. Mihaele garičeve, članico Nar. gled. v Ljublj. in koncert Rad. orkestra) — 18.4 Slovenščina za Slovence (g. dr. liutiolt Kolarič) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nad. ura: gportno predavanje — 19.50 Ocena aktivnosti pri jetiki pljuč (g. dr. Fr. Debevec) — 20 Klavirski koncert g. Panča Vladigerova — 21 Smetana: Wallensteinov tabor (plošče) — 21.20 Pevski jazz-kvartet — 22 Napovedi, poročila —, 22.15 Lahka glasba (Radijski orkester). Drugi programi Četrtek, 12. maja: Belgrad: 20 Nar. pesmi, 20.30 Kantata »Stabat Mater« — Zagreb: 20 Prenos, 21.15 Plošče, 22.20 Lahka gl. — Praga: 19.25 Ples. gl., 19.50 Moravski vokalni kvartet, 20.30 Češke simf. skladbe, 22.20 Bachove skladbe — Varšava: 20 Simf. konc., 21.05 Ork. konc., 21.45 Igra. 22.30 Plošče — Sofija: 19.30 Ork. kono., 20.45 Bariton, 21.15 Lahka in ples. gl. — Budimpešta: 19.15 Slovaški večer, 20.20 Zbor, 21.30 Plošče, 22.05 Cig. ork., 23.10 Jazz — Trst-Milan: 21 Planquet-tova opereta »Kornevilski zvonovi« — Rim-Bari: 21 Simf. kono. — Dunaj: 19.10 Glasba s petjem, 20 Pesmi in koračnice, 21 Zab. in nar. gl. — Berlin-Lipsko: 20 Ples. večer — Konigsberg: 19.10 Orkester, mandoline, kitare in solisti — Vratielava: 20.30 Madžarska gl. — Monakovo: 19.10 Operetna in filmska gl., 20.15 Angi-nar., 20.40 Prenos iz Solnograške — Strasbourg: 20.30 Nar. pesmi, 21.30 Chopinovo skladbe. ROBERT LORD 81 POD CRNO KRINKO »Opozarjam vse navzoče, da varujete dostojanstvo tega mesta. Porota in zakoni bodo storili svoje. Če pride do ponovnih demnstracij kot včeraj, bom izpraznil dvorano in bom odredil tajno razpravo.« N »Začnimo z zasliševanjem prič,« je spregovoril vodja razprave, »Koga predlagate za pričo, branilec?« Frankov zagovornik je vstal, stopil bližje k sodniku, se poklonil ter dejal: »Prosim, da zaradi ugotovitve čiste resnice zaslišite gospodično Pearl Danwersovo.« »Naj stopi naprej!« je odredilo sodišče. Ko je iz sobe, kjer so čakale priče, stopila v sodno dvorano Pearl Danwersova, se je po dvorani kar zganilo. Zaslišalo se je tu in tam tiho šepetanje. Predsednik je udaril* z lesenim kladivcem po mizi in že je bilo zopet vse tiho. Pearl se je vsedla na stol, ki je bil namenjen za priče in je etal poleg sodnikovega blizu sedežev, na katerih so bili porotniki. j Sodni uradnik je izgovarjal besedilo prisege, ki jo je Pearl tiho za njim ponavljala. Prisegla je, da bo govorila .čisto resnico. »Ali smem staviti priči nekaj vprašanj?« se je obrnil zagovornik k predsedniku sodišča. »Izvolite!« Tedaj je zagovornik prisedel čisto blizu Pearli, ki je izzivajoče sedela na mehkem naslanjaču in jo začel spraševati: »Gospodična, ali ste vi poznali umorjenega Eda Jacksona?« »O, da! Zelo dobro sem ga poznala. Nenavadno dobro.« je odgovorila Pearl samozavestno. »Nekoč ste bili vi njegova zaročenka, ne?« »Da, da... toda .,,« Frankov zagovornik zaslišuje Pearl Danwersovo Foto Warnor Bros »Pa, kdo je razdrl zaroko? Kdo je prekinil vajine medsebojne odnošaje? Vi ali on?« »Jaz!« je odgovorila ponosno Pearl in se plašljivo ozrla po dvorani. Pri prvih besedah je uboga Betty vsa drhtela. Ruth jo je prijela za roko in ji pošepetala, naj se še nekoliko premaga. Spraševanje se je nadaljevalo. »Zakaj ste razdrli vašo zaroko z Edom Jacksonom?« »Bila sem k temu prisiljena,« se je branila Pearl dati točen odgovor. Zagovornik jo je opozoril, naj bolj določno govori. »Povejte, gospodična, vse po pravici porotnikom. Samo na ta način si bodo mogli ustvariti pravilno sodbo o tem primeru. Kar brez strahu.« »Prosim, jaz tega raje ne bi povedala,« se je obotavljala Pearl. »Opozarjam vas na to, da je življenje obtoženca na kocki. Govorite!« »Razdrla sem to zvezo zaradi tega, ker je bil Ed Jackson nepoboljšljivi pijanec.« Ta izjava je bila zopet strašen udarec za Betty. Frank je še bolj globoko povesil glavo. Državni tožilec je v hipu stopil pTed sodnika ter ogorčeno izjavil: »Protestiram proti takšnemu spraševanju! — To vendar ni važno!« Sodišče se je nekaj časa posvetovalo, nato pa je predsednik razprave objavil: ..»Vašega protesta ne moremo sprejeti. Nadaljujte z vpri šanji. Bodite pa zgolj stvarni.« »Zelo važno je, da se ugotovi, kakšni so bili odnošaji me tema dvema,« je pripomnil zagovornik. »Samo s tem je mogo< dokazati, da je bil umorjeni Ed Jackson v resnici žrtev lji bosumnosti.« »Sprašujte dalje!« »Ali je Ed Jackson kdaj govoril z vami o gospodični Bet Groganovi?« »Da, govoril je, kako se je pred njo moral pretvarjati, kal jo ima rad, kajti v njihovi hiši mu je bilo dobro. Pa tudi zara tega, da bi jaz postala ljubosumna.« Teh neverjetnih laži nista Betty in Ruth sploh mogli r. zumeti. Vse to se jima je zdelo kot nekaka svojevrstna komedij Bili sta silno začudeni nad tem, kaj se vse odigrava. Ruth ri ni mogla razumeti, zakaj Frank, njen Frank, na vse to moli I olažila pa se je s tem, da bo postalo vse jasno, kadar on spr govori. Tedaj naj bi se izkazalo, kako nesramne in lažnive i bile te izpovedi propadle Pearl Danvversove. »Prosim vas, povejte porotnikom vse po pravici, kako i je Ed Jackson obnašal nasproti vam potem, ko ste se njim razšli.« »Bil je ves divji na mene in mi je vedno pretil. Vedel za to, da me je Frank Taylor hotel imeti za ženo.« V sodni dvorani se je zopet kar zganilo. Oči vseh so bi uprte na Ruth in Betty, ki sta bili tu v dvorani kot na sr motnem odru. Betty se ni mogla več vzdržati. Debele solze so sc ji vli po bledih licih. 1 udi Ruth je komaj še vztrajala. To, kar je zd slišala, je^ bilo zanjo preveč. Frank pa je še naprej molčal k’ grob. Kaj naj vendar vse to pomeni?! Pearl pa je v svoje zmagoslavju lagala naprej: »... Dejal je, da bo to za vsako ceno preprečil. Ker met ni mogel na noben način pregovoriti, niti pozabiti. Toliko n je imel rad ta nesrečni moj Ed.« »Protestiram,« se je zopet razjezil državni tožilec. »Takšno spraševanje je dovoljeno,« je suho odvrnil Pre< sednik sodišča. »Povejte nam najprej, kaj se je zgodilo tisto noč, ko je b Ed Jackson ubit,« »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din, za Inozemstvo 25 Din Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/111. Telefon 4001 do 4009. Uprava: Konitarieva n lica 6 la Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani« K čet Izdajatelji Ivan Rakovec Uredniki Jože Ko&iček.