Naš kmet. (Izpod kmetskega peresa.) ZakaJ Je dandanea nastopil čas za fcmeta, kakoršnega si nobeden ne želi, zakaj se vsak pritožuje radl prevelikih davkov, pomanjkanja in draginje? jRes je, kmet se po svojem mnenju pra.vično pritožuje, ker ne ve, kje tičljo .vzroki. Zadolžuje se dan do dne, seka gozde (če jih ima), dokler jih bo imel. Kaj bo potem, ko jih več ne bo? Moramo pa pomislitl, da je gozd, to je njegov pridelek, tako rekoč prihranek, katerega vam je prihranil vaš ded ali celo praded, to ni naš letni pridelek; kaj bi začeli, ko bi ne imeli te zaloge? Predstavljajmo si naš Banat, Srem in Ba5:ko, kjer je le redki posestnik, ki posecluje par sto debel smrekovega ali hrastovega gozda. Vsak bo mi nato rekel: 'tam je druga zemlja, katere ni treba ta ko težko obdelavati in gnojiti, a vendar mu obrodi stoteren sad. Ni tako, dragi, vojvodinski kinet preživlja iste in še težje čase kot mi s še toliko zemljo. Glavni pridelek mu je pšenica in kovuza. Če mu to dvoje ne obrodi, navadno »kruh kupuje«. Vzemimo primer: Leta 1928 je bil Ba nat bogat na pšenici. Ali joj, junija je nastopila suša, koruze je bilo malo ali nič. Pšenico, katera mu je obrodila, hočeš nočeš mora prodati za ceno 2.40 do 2.50 Din za 1 kg, kakor pri nas koruzo. Drugega pridelka splob. ni za prodati, kar je nesreča za tamkajšnjega kmeta; ker mu ni treba zemlje gnojiti, zato ne redi živine. Redki kmet ima tam letos za seme krompir in fižol. Večina jih bo morala letos kupovati od nas naš štaSjerski krompir in fižol, kateri stane z ivoznino in dobičkom trgovcev 2.50 do 3 Din 1 kg. Fižol beli stane 10 Din liter, rumeni 9 Din, naš črešnjevec stane 12 Din liter. Vsak se vprašuje, kako to, da pri nas stane koruza isto ceno kot pšenica? — Stvar je ta. V omenjenih krajih naše države se razprostira ogromna ravnina, zasejana samo s pšenico in koruzo, kar upliva na vse pokrajine naše drža,ve, ker regulira (urejuje) cene na domačem tržišču. Zato je treba povedati našim kmetom, kateri imajo za prodati pšenico, da ne bodo pri ceni dosti profitirali ali celo nič, če čakajo, ker Banat s svojimi zalogami more vzdrŽati do nove žetve. Nasprotno bo s koruzo, ker je žetev še bolj oddaljcna ter Kalog sploh nl. Cene vedno rastejo ter je pričakovati, da dosežejo višino 3.50 Din; enako krompir. Omenimo še, da je v izhodnem delu Banata obilno obrodila vinska trta, kar jako vpliva na zastoj naše trgovine z vinom. Veletrgovci so se večinoma založili z banatskim vinom. Po kvaliteti je nekoliko slabejše od liašega, toda mošt so v jeseni kupovali po 2 do 3 Din liter, za katero ceno seveda naš kmet ni mogel dati. Brezdvomno lahko upamo, da te zaloge vina ne bodo dolgo trajale, vsled česar bo naraslo povpraševanje za naše vino. Kakor smo zgoraj omenili, se godi ne samo našemu kmetu slabo, temveč vse mu kmečkemu stanu vobče. Temu pa ni toliko kriva politika, niti davek, niti preslabo plačani pridelek. Glavna krivda tiči, s kratkimi besedami povedano, v nezadostni izobrazbi kmeta. Vzemimo za vzgled Ameriko, odkoder vkljub tako dolgi poti in vožnji ne pride moka dražje kot naša. Praktičnost Amerikancev daje obilen sad. Že poljedelski kraji zahodne Evrope, n. pr. severna Francija, Nemčija, Belgija in druge države, kjer je podnebje ostrejše in zemlja težja in manj rodovitna, kot naša, pa vondar pridelajo na isti površini do 50% več kot mi ter redijo trikrat toliko živine kot mi. Pregovor pra vi: Pomagaj si sam in tedaj ti bo tudi Bog pomagal! Naša država se trudi na vse načine, da pospeši napredek in blagostanje našega kmetijstva, od katerega je odvisna cela naša zunanja trgovina. 'Toda na žalost do dancs še je bilo le nialo uspeba. Mi imamo precej ekonomskih šol, katere so premalo obiskane. — Vsak kmet je potreben izobrazbe ter šele potem bo mogel soditi in preračuniti, kako in na kakšen način zamore najbolje izrabiti svojo zemljo. Potrebno bi bilo^ da bi kmet potreboval le v najnujnej« ših slučajih živinozdravnika, vse dra> go bi moral vestno sam opraviti In uravnati. Danes bi kmet moral znati pr« računiti, kako in kaj naj seje na zemlji, da večji dobiček doseže- ali naj sej« pšenico, koruzo, ali naj sadi krompir, ali naj seje samo deteljo. Ali dobi il pridelka večjo svoto, ako seje rastline, iz katerih se redi živina. Ko bo prlSlo enkrat do tega, da bo v vsaki vasi mlečna zadruga, bo se v vsaki oddaljeni vasi izdeloval sir in maslo, kar bi s« dalo prodati v naša in inozemska mesta potem se bo živinoreja bolj izplačala. Danes kmet, kateri je oddaljen od mesta, nima pravih interesov za živino rejo, ker mu je predaleč voziti mleko. Imamo sicer mlekarne, katere pa vča« sih nudijo tako ceno za mleko, da sa na izplača trud. Predvsem pa moramo paziti na pasme, katere so svetovno znane kot najboljše. Naši izvozniki perutnine in jajc s« pritožujejo, da nazaduje naša trgovina v inozemstvu. Inozemski trgovci zahte vajo tečnejše meso ter drugo kvaliteto jajc. Ko bi naš kmet redil sive kokoši, imenovane »plimetke«, bi cena jajc gotovo bila enkrat višja, kakor perutninl sami na sebi. Ker pa na žalost tega pri nas ni, zato kupujejo industrijske dr-  žave boljše in dražje blago drugod, sla-  bejše in cenejše pa pri nas.  Kmetijstvo slabeva, da še tudi to o-  menimo, tudi radi tega, ker preveč bežijo mladi kmečki ljudje v mesta, katera so itak prepolna, ter tam stradajo in delajo za neverjetno male plače. Po deželi pa manjkajo delavne moči, katere v mestih ne dobijo dela. Ko bl si mladi Ijudje dali to dopovedatl, bi se naš položaj precej izboljšal. Vse, kar sem navedel, naj služi za bo drilo, da skušamo iti za veliko bolj naprednim kmetijstvom inozemstva, da se mu, ako ga ne moremo dohiteti, vsaj vedno bolj približujemo. F. P.