TRST, četrtek 7. avgusta 1958 Leto XIV. . Št. 187 (1032) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94.638. 93.808, 37.338 . Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini Tel UU MONTECCHI St. i, II. nad. — TELEFON 93-101 IN 94-83« — Poiitni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA St. 2« — NAROČNINA: mesečna 480 Ur - vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska Številka mesečno 100 Ur, letno 1000 lir - °GLAŠOv' v ~ Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE FLRJ: r tednu 10 din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780, polletno 390, četrtletno 195 din — Poštni tekoči račun: Založništvo ,— Za vsak mm višine v Širini enega stolpca: trgovski 80, fmančno-u pravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda., tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 Danes v Varnostnem svetu razprava o predlogu za posebno zasedanje glavne skupščine OZN Nova sovjetska resolucija * Velika Britanija sprejema predlog Hruščeva, De GauIIe pa trdi, da predlog ni realen - Stališče Indije in Japonske OZn r 6- — Predsednik Varnostnega sveta nja v eor?es Picot je danes nadaljeval posvetova-teri b^Vezi 2 j^snjo sejo Varnostnega sveta, na ka-skunšjc ° ocdocal1 ° sklicanju izrednega zasedanja JuvAcf1116' *?anes se Je razgovarjal s predstavnikoma ean;„ 1Je in Cejlona, ki sta se oba izrekla za skli-V bednega zasedanja, svotn Varnostnega šrino men‘j°’ da se skup-Tvriia ne ^ mogla sestati t-Jr zaeetkom prihodnjega &Verjetno bodo na JU-svat sejl Varnostnega strilT razPravljali tudi o po- izredno zasedanje sKupscme sta namreč za kor \ tako sovjetska kapri * 1 ameriška vlada. Sre za dnevni red žvp»; D5a skupščine. S tem v hower°"Jen^0’ da 3e Eisen-tknnV- , nes zjutraj na ti-namai konferenci izjavil, da »e la v 0;4N sprožiti dalj-bim« * nestalnosti na Sred-bi A~V2j??du’ tako da se ne si,, . l1}1 samo na libanon- laeal Prasanje, kakor je pred-ie ko a?leriška resolucija, ki _ ^ Ze hrpHlovano ir Var, no«*« ze Predložena v Var-^tnem svetu. kaka11^-"1611^0' da bo morda mer* Tdru®a država, na pri-bude .P?nska> dala nove po-Zakao-.t?k° da bodo še bolj hin „ -1 z glasovanjem. Vsak niee pricakujejo prihod seda-skunča- Predsednika glavne rs p «e Novozelandca Mun-Hamri s? bo jutri sestal s »loraL.kjoeldom. Poleg tega sa h! Imeti vlade nekaj ča-to’ i7liestavii0 delegacije za Nočni .? 2asedanje. g9cija°^Pa,,ie sovjetska dele-stvu ^njen Stvu-V predložila v pre >t'eni»n arnostnega sveta predsed-ta spre- Zahtev * nadrt resolucije, ki elavnp* ,, Posebno zasedanje vPraša - Pečine, da se prouči a>nerUu,e .takojšnjega umika Libann 1 ln britanskih čet iz “an°na in Jordanije. ftiotai P?d^ag> te resolucije bi 4» .Vnrnostni svet izjaviti. C1Je .^^''ke Britanije in *4®«n>žajo mir in medna-ni sv,tvarn°st in da Varnost-ie 0(j' *n' mogel izvajati svo-ftiirn o?Vornosti za ohranitev Zato ?,_,mednarodne varnosti.« ... .g°vornosfi za ohranitev Mednarodne varnosti.« “lene sklicati posebno ®aj ”-zase.danje skupščine, ki ?rjieri|w?c! takojšnji umik ritan^t iz Libanona in .^lavn det *z Jordanije, eijo, t; .razlika med resolu-v!etska ]0 -*e predložila So-zYe7-a 18. julija in tem, (j” .3snl° resolucijo, je v btevg] Prva resolucija za-Pravljj ? . skupščine, naj raz- elikr ? Jntervenciji ZDA in orit; ‘ v, 'r, JnrH uri*ar>ije v Libanonu vala ne da bi zahte- ba in r teb čet iz Libano-„ kONnr Ldani-ie-f°reinn J?- .®- — Predstavnik Javil h. Pff)eea je danes iz-•(,ma’ n..j?''ka Britanija spre- ^anjPredl°g za izredno za-” D ■"■'Ujejo "Z"- Je’ Qa sedi z»«»?.oz.no!St. da bi se te- Jr. , glavne skupščine kčujej da( je, da sedaj pro- !adnfkaSed anja udeležil pred- PaV'.ade Mac Millan. Za- da i1? Predstavnik pouda-dsednii, Zamisel o udeležbi dJets'keoa°VkVla!! “'zgrnila iz bodaj, da ,, besedila«, ter je ?e'ežbjU!LVesti o morebitni u->asedanii1, ac Millana na tem gn Officea prihaiai° ‘z I’o-. Pred! 6a' eli £raVlj’al5a . bi skupščina raz- Voi-V^ik^Br-* ie tudi izjaviI’ n *a> z!tanija ne bo pri- žuavliala « skupščina raz ..Kahi n angleško-ameri-»u °du S??adu na Srednjem na zveza k?r. zah‘eva Sovjet-rie ?bstaja CrS- da, tak napad bod0 ■_^ZJayrl je še, da k,'11. Mac aJr??11'1' z odgovo-jPščeva *ana na pismo Sa em Predlogu in o an- Hi,r6bitnemPyedstavn'štvu na v “ož;™ ffi, >. ^rrln’,311 Pastojnlh kro-Hr la? V “*nj.a- da bo Mac te« ®VU i>r°iei? odgovoru va**nje» svoje «pre- hiM e*> ke. P svoje uobžalo- Hren da se' • npominja se 3? en je ® le Eisenhovver, tova]Sovietski°rnf iii da 'spreje' bi ? 0 tem v S Ydl°g. posve-. udi s britansko vlado ARl? ' ne°sko vlado. 7.J ■ - * Francoski r j*eSt.er za’ :?'f Francoski mi-sčei2javi>, da:rmacije Soustelle za Srti'* ?redI°® Hru- ia glavn^6 lzrednega r«aL Pe zdi r skupščine Heli To Irancoski vladi sk‘e 'zjavii * minister Sou-bi*.®a svet '1 sei' ministr-\\.i">nteren“0dal ia- da bi > S°r rH*bna. če k8JVli,ilh nul' S*l. p dniem vzb'/* P°Iožai mnf°mnil !. od.u Poslab-®«dai °inost le> da se meJi ^onIerence i®8lena. !'* Jl,predhPai 12Jayil Soustel- f® sedlp^‘ne od i k glav-kA ve _ koder - fazUmaraz®n ?at0 “zuil^szen Drp?? bo nobene med v .dhodneg« sp0. se |V?1,i,k‘mi država-Za S"e * bližaj vprašamo, * fio? ni snp nevarnostjo 6sdah,.°ril «ru??ad- ° kateri «c-t0P;« glavne at?v’. ka3ti za-h ^atemP1 nujni miline prav da ?em j mi postopek.« < *Uvpi skun-!? lzjavil’ bed« b0 ma„-u Prav »ku£unjkal° H^i. u Premakniti razpravo o Srednjem vzhodu na razpravo o Severni Afriki in Alžiriji. «Francija, je pri-pomnil, ne bo v takih okoliščinah udeležena pri razpravi o Alžiriji.« Zatem je Soustelle izjavil, da se zdi novo stališče Hru-šeeva na neki način povezano z njegovim nedavnim obiskom v Pekingu. Soustelle je tudi izjavil, da je nemogoče rešiti vprašanje Srednjega vzhoda brez «mo-dusa vivendi« med velikimi državami in je nadaljeval: «Tako je vedno bilo na tamkajšnjem področju ž« 5000 let. Nesmiselno je misliti, da bi se ta «modus vivendi« dosegel s sestankom glavne skupščine OZN.« Končno je minister izjavil, da je glede razgovorov na najvišji stopnji bila Francija edina država, k; je ostala vedno pri istem stališču. V francoskih pooblaščenih krogih izjavljajo, da francoska vlada sicer meni, da razprava v glavni skupščini OZN ri najboljši postopek za rešitev vprašanj Srednjega vzhoda, vendar pa ne ugovarja sklicanju posebnega zasedanja skupščine. Pripominjajo, da je francoska vlada že dala taka navodila francoskemu stalnemu predstavniku v Varnostnem svetu OZN. NOVI DELHI, 6. — V indijskih pooblaščenih krogih izjavljajo, da sovjetski predlog za posebno zasedanje glavne skupščine OZN ustvarja nov povsem nepredviden položaj. Indija bi bolj želela konferenco na najvišji stopnji. Toda če je ta neverjetna ali nemogoča, je edina še odprta pot prav zasedanje glav-ne skupščine OZN. Indija je pripravljena podpreti vsako pobudo za zmanjšanje mednarodne napetosti, •ods sedaj želi predvsem vedet: za reakcijo drugih držav. Prezgodaj je govoriti o Ne-hrujevem potovanju v New York za razpravo v OZN; zadevni sklep bo odvisen od nadaljnjega razvoja dogodkov. TOKIO, 6. — Japonska vlada je nocoj sklenila načelno podpreti sovjetski predlog za posebno zasedanje skupščine OZN. Predstavnik zunanjega ministrstva je izjavil, da japonska vlada predlog načelno sprejema, toda «obžaluje», da sovjetska vlada ni več mnenja, da so primerni raz- ližem zgodovinsko dejstvo, je ClhVnri \r m otraln J n 1 » 1 ■ X1 z. J _ l *__A ■ _ govori v Varnostnem svetu Japonski ministrski predsednik Kiši je izjavil da upa, da bo glavna skupščina OZN omogočila umik ameriških čet s Srednjega vzhoda in vzpostavitev miru na tem področju. «Libanonske volitve in dejal Kiši, naša dolžnost je, ker spadamo k afrisko-azij-ski skupnosti, prispevati k zdravemu razvoju tega nacionalizma. Vloga Japonske je. da_v tej krizi ne zavzame stališča nit: za Zahod nit; za Arabce; nastopati mora kot priznanje nove iraške vla- i most med njimi..» de s strani nekaterih držav j Avstralski zunanji minister sta že ustvarila ozračje, ki | Casey je v parlamentu sporočil, da Avstralija priznava na položaj Srednjega vzhoda: zato bo naloga glavne skupščine — je nadaljeval Kiši — izkoristiti to ozračje za popolno rešitev krize.« Ni še mogoče reči, kakšne predloge bi utegnila staviti Japonska na morebitnem zasedanju skupščine; nedvomno bo Japonska zavzela enako stališče kakor ga je zavzela julija v Varnostnem svetu. «Za nas je arabski naciona- llllltllMmmilllltlHItHftlltllllllllllllliMItilllllllHItlllllllilllimilMIIIIIIIIIimiMIIHIIIMMHIiltlMIlllMlllimimtlimtlllllHilltHIIMHMIIIIIHmMIMIIIIIIIIHMIimniltimilllllllllHimiMIIIHIIIIIIIIIII Zasedanje glavnega odbora Krščanske demokracije Hladen molk je sprejel in Pelle o zunanji mi j a Glavni odbor je odobril poročilo, glasovanja so se vzdržali le Scelba, Bettiol in Lucifredi - Scelba je o Srednjem vzhodu govoril približno tako, kot v komisiji za zuftanje zadeve poslanske zbornice misin De Marsanich (Od našega dopisnika) RIM, 6. — Ko je na zasedanju glavnega odbora KD Scelba končal svoj govor, je zavladal hladen molk. Tudi Pella in Bettiol, ki sta sicer z nekoliko več previdnosti kritizirala vladno zunanjo politiko, nista imela mnogo boljšega uspeha. Tako je pomenilo da strankarska formula. Prva dejanja vlade so že razpršila zaskrbljenost, ki se je nekod p( javila glede obrambe svoboščin. Pokazala se je namreč volja vlade — tu je Fanfani mislil na policijsko delovanje v preteklih dneh — da brani pravice državljanov proti vsakemu poskusu motnje reda in kršenja zakonov. V zunanji politiki, je nadaljeval Fanfani, pa se je v okviru aktivnega atlantskega zavezništva začela akcija za razširjenje področja svobode, kar je v skladu z vlogo I-talije pri delu za mir in pravičnost med narodi. Italijanska zunanja politika nima ni-kakih zahtev po posredništvu na Srednjem vzhodu in ne namerava delovati izven svojih zavezništev. Vendar pa je s svojimi izkušnjam; pripomogla pri reševanju problemov na najbolj zadovoljiv način za Zahod, za mir in za dvig življenjskega standarda prebivalstva na Srednjem vzhodu. Za Fanfanijem je najprej govoril Magri, ki je imel organizacijsko poročilo, v kate- našnje zasedanje demokr-ščanskega glavnega odbora še en osebni uspeh Fanfani j a. Ko se je zvečer še izvedelo za tekst Eisenhovverjeve tiskovne konference, je bilo še bolj očitno, da so znotraj KD skoraj dokončno izgubile politično težo vse ugledne osebe strankine desnice. Res pa je tudi, da so bile te osebe same silno nerodne, ko so se lotile zunanje politike ter napadale Fanfanija še potem, ko se je celo v največjih zahod nih državah utrdilo prepričanje, da lahko trdovratna opozicija arabskemu gibanju za združitev samo koristi Sovjetski zvezi. Fanfani je v začetku svojega govora omenil, da se je prejšnja vlada opirala na sodelovanje strank levega centra, izključujoč pri tem ostale stranke. Po odločitvi republikanske in liberalne stranke, da ne bosta več sodelovali v vladi, je bila sprejeta dvo- iiiimmiHiiiHiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiitintiifmiiiiiiiniiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiHiiiiimiiiiimiiiiiiiiiimtiiiiiMiiiiiiiiiiiiiHiiiMitittmiiiiiiiiimiiiiMtiiii Komentar «Konwnista» o sovjetsko-kitajskem poročilu Daje se prednost gonji proti FLRJ pred res pozitivnimi napori za mir Komentarji o sovjetskem predlogu za izredno zasedanje skupščine OZN rem je podal analizo volilnih rezultatov 25. maja. Ugotovil je, da se je v severni jn srednji Italiji pokazala relativna stabilnost vseh strank, medtem ko so na Jugu opazne številne fluktuacije. Tako je na Jugu KPI pridobila, kolikor je izgubila na Severu in na otokih, medtem ko je tudi PSI dosegla neko izboljšanje v odstotkih. Magri je ugotovil, da izražajo volilni rezultati manjšanje naraščanja glasov KD v odstotkih v razmerju, v katerem narašča velikost naselij. Zaradi tega se mora. po mnenju Magrija, organizacijska politika v velikih središčih ne samo nadaljevati, ampak še bolj izpopolniti. Scelba je v svojem govoru dejal, da se na Jugu bije odločilna bitka za utrditev KD in zatrdil je, da obstajajo dvomi o sposobnosti dvostrankarske vlade, da izvede program, ki si ga je zadala. Ko je izrekel še nekaj kritik, ki se nanašajo na notranjo politiko, se je Scelba lotil zunanje politike. Po njegovem mnenju se ng Srednjem vzhodu razvija skupna akcija naserjevskega nacio. nalizma in Sovjetske zveze. Za Naserjem je Rusija, ki je ni mogoče imeti za braniteljico svobode narodov. Zaradi tega je Scelba ocenil za ((nezadostne« in »nevarne« sugestije, ki se pripisujejo Fanfaniju glede (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 6. — V zvezi z odgovorom Hruščeva Eisenho-werju, Mac Millanu in De Uaullu z zahtevo, da se skliče posebno zasedanje glavne skupščine OZN. ugotavljajo v Beogradu, da .e jugosiovan ka vlada ž.e .13. julija predlagala, da se zaradi nevarnosti za mir nujno sKličf. izredno zasedanje glasne skupščine. Razvoj dogodk >v je pokazal opravičenost jugoslovanskega predlo ga. Združeni narodi so po mnenju v.Beogradu v prvi vrsti pok.ic.ini ,a razpravljajo o vprašai ;ih, ki ogrožajo m. Vprašanje zagotovitve miru na Srednjem vzhodu spaaa tem bolj v pristojnost OZN, ker je vetov na organizacija poslala v LU\-'on svoj- opazovalce in s tem prevzeia nase neko od,i.voinost. Poleg tega omogoča razpravljanje <■ položaju na Srednjem vzhodu v OZN vsem državam, velikim in malim, da sodelujejo pn reševanui tega vprašanja, kar daje Upati, da bodo sprejeli nnjprazilneiši fklepi. Glasil) ZKJ »Komunist« komentira poročno o sovietska kitajskih razgovorih v Pekingu in ugotavlja da to poročilo dokazuje, da se gonji proti Jugoslaviji daje večja važnost kakor pozitivnim naporom v svetu, da se odstrani nevarnost za mir. Stališče, ki je prišlo do izraza v uradnem poročilu o sovjetsko-kitajskih razgovorih in praktična politi- ka sta po mnenju glasila ZKJ v nasprotju s tistimi načeli, za katere se udeleženci razgovorov v Pekingu zavzemajo v prvem delu poročila. Medtem ko se v prvem delu poročila svečano poudarja, da mora biti spoštovana pravica vsakega naroda, da sam odloča o svojem lastnem družbenem in političnem sistemu, in da morajo države z različnimi družbenimi sistemi izvajati politiko miroljubne koeksistence«, se istočasno vodi gonja proti Jugoslaviji in se v poročilu poziva na »brezkompromisno borbo proti jugoslovanskemu revizionizmu«. »Dejansko,« u-gotavlja Komunist, »se v sovjetsko-kitajskem poročilu napada politika miroljubne koeksistence, ki jo vodi socialistična Jugoslavija, kar daje odgovor na vprašanje, kdo se dejansko zavzema za enotnost sil, ki se borijo za mir, in kdo to enotnost ruši. Dosledna bor. ba za mir in socializem, ki jo vodijo jugoslovanski komunisti, in ki se je tako močno manifestirala tudi v stališču Jugoslavije do zadnjih dogodkov na Srednjem vzhodu, je prisilila podpisnike pekinškega sporočila da še nadalje skrivajo resnico o jugoslovanskem stališču in ga potvarjajo. V poročilu sc namreč trdi, da je »jugoslovanski revizionizem glavna n •: arnost za socializem v svetu«, in da v borbi za mir in socializem ni važnejše nalpge od borbe pro- ti tej «največji nevarnosti«. Kitajski list «Ta Kung Pao« je v komentarju o sovjetsko-kitajskem poročilu v napadih ria Jugoslavijo šel še dalje. List ugotavlja, da so »revizionisti, t. j. Jugoslovani«, »najnevarnejši sodelavci imperialistov« in da oni «strašijo svet z vojno nevarnostjo«. Glasilo ZKJ se sprašuje, kakšna je morala politike, ki jo uporabljajo s tako brezobzirnimi lažnimi obtožbami, in ugotavlja da je skrajno absurden poizkus, da bi se globoko načelna politika socialistične Jugoslavije, po vrsti nevzdržnih obtožb proti njej, e-nostavno avtoritativno označila kot nevarna za mir in socializem, in da se ob skrivanju resnice protijugoslovanska gonja pokrije s plaščem borbe za mir. »Politika« ugotavlja v zvezi s pisanjem lista »Ta Kung Pao«, da je samo brezkončna mržnja proti Jugoslaviji in slepa želja, da se kljub resnici in dejstvom uresničijo neki lastni cilji, pripeljala do takšnih napadov na Jugoslavijo. »Politika« poudarja, da je zavzemanje lista «Ta Kung Pao« za mir samo navidezno, medtem ko so njegove namere popolnoma prozorne. Namen je namreč jasen; izkoristiti sedanji položaj, da bi se ponovno napadla Jugoslavija in da bi se nanjo vrgel del odgovornosti za razmere v svetu B. B. obvez o nevmešavanju na Srednjem vzhodu. Za politika iz Caltagirona se niti Angleži niti Američani niti Francozi niso nikoli vmešavali v zadeve Srednjega vzhoda, kjer je kolonializem nepoznan; tako namreč pravi Scelba. Glede gospodarskega posega pa je izrekel dvom da bi ta poseg i-mel učinkovit uspeh, da bi namreč zavrl napredovanje komunizma ter utrdil politični položaj v zaostalih deželah. Scelba je tudi močno obžaloval. da je vlada priznala iraško vlado, a čeprav so jo priznale tudi zahodne države in je tudi bagdadski pakt priznal izvršeno dejstvo. Katoličani italijanske vlade bi namreč ne smeli čutiti tistih interpsov kot muslimani, je dejal Scelba. In novo iraško vlado, in je omenil dva predloga glede Srednjega vzhoda- 1. Ustanovitev posebne komisije OZN za Srednji vzhod, ki naj bi ugotavljala »neposredne ali posredne zunanje akcije ali grožnje za vmešavanje ali pre. vrat«. 2. Ustanovitev mednarodne organizacije, ki bi o-mogočala trgovinski in gospodarski razvoj na Srednjem vzhodu. Posebno komisijo bj morale podpirati- policijske sile OZN, da zajamčijo nadzorstvo nad mejami. Casey predlaga, naj komisijo sestavljajo predstavniki vlad in naj ostane na Srednjem vzhodu, dokler ne bodo tam opazni znaki ustaljenosti. Ko bo ozračje bolj mirno, se bodo glavni spori lahko rešili s pogajanji; med temi spori je tudi arabsko-izraelski spor. Kar se tiqg, gospodarskega razvoja tega področja, mora to vprašanje postati svetovno vprašanje in je zato potrebna mednarodna organizacija. Eisenhower pripravljen udeležiti se posebnega zasedanja skupščine OZN Še dalje trdi, da je bilo izkrcanje r Libanonu v skladu z listino OZN ZDA mislijo razširiti diskusijo r OZN na celoten položaj na Srednjem vzhodu in prodložiti svoje načrte WASH:NGTON, 6. — Predsednik Eisenhower je danes na tiskovni konferenci izjavil, da bi bil pripravljen udeležiti se posebnega zasedanja glavne skupščine OZN, ki bi bilo posvečeno Srednjemu vzhodu, če bi to bilo potrebno ali zaželeno. Dalje je Eisenhovver izja- Atomska eksplozija pod zemljo AiLBUQUERQUE (Nova Mehika), 6. — Ameriška komisija za atomsko energijo javlja, da bo poleti napravila v bližini Carlsbada v Novi Mehiki atomski poizkus pod zemljo. Podzemeljska eksplozija, ki bo prvi poizkus v miroljubne namene, bo nastala v 400 metrov dolgem predoru. «»—— Na Finskem še vedno brez vlade HELSINKI, 6. — Finski socialdemokratski poslanec Onni Hiltunen, kateremu je bila poverjena naloga, naj sestavi ve-... , činsko vlado, je mandat od- ko je zaključil, je kljub vro- u u Njegova vlada bi mogla cmi ostalo v dvorani vse s hladno. Tudi Bettiol je bil v svojem govoru kritičen, vendar p« je bil bolj previden in ni prešel v odprt napad proti vladi. Biv.ši zunanji minister Pella pa je ostal sam sebi zvest, ko je poudaril, da je v današnji diskusiji »veliki odsotni« ev-ropeizem. S tega gledišča je podčrtal važnost prihodnjega sestanka med Fanfanijem in De Gaullom. Izrazil je nekatere dvome o tem, če je zares dobra italijanska politika za Srednji vzhod, ki jo tisk hvali, tudi zaradi tega, ker je Sz na tem, da bi sodelovala pri izvedbi italijanskih sugestij. Na koncu je spet govoril Fanfani, nakar je glavni odbor izglasoval resolucijo, ki odobrava Fanfanijevo poročilo. Glasovanja so se vzdržali Scelba, Bettiol in Lucifr-v A. P. Delegacija KPI v Moskvi MOSKVA, 6. — Agencija Tass javlja, da so v Moskvi bili razgovori med sovjetsko in italijansko komunistično stranko. Agencija dodaja, da So govorili o mednarodnem delavskem gibanju in so si izmenjali informacije o delovanju obeh partij. Razgovorov so se udeležili Luigi Longo in Giorgio A-mendola za KPi ter Suslov, Ponomarev in Sevljagin za RF SZ. r —«»------- Že skoraj 30 sej ženevske konference atomskih znanstvenikov ŽENEVA, 6. — Konferenca atomskih strokovnjakov je na včerajšnji 26. seji nadaljevala diskusijo o kontrolnem sistemu za opazovanje v primeru sporazuma o prekinitvi jedrskih poskusov. Pri tem je pretresala izjave profesorjev Zatopka, Latterja in Penneya Predsedoval je prof Fjodorov. Danes so se strokovnjaki se-s1 ali na 27. sejo. «»------ RIM, 6. — Poslanec De Vita je v poslanski zbornici pred- zbrati le 1Q2 glasova na 200 članov parlamenta, vendar je socialdemokratski poslanec računal, da bi najmanjše vzdr žanje le nekaj od 48 poslancev agrarne stranke onemogočilo dovolj trdno večino. Predsednik republike se je obrnil na predsednika parlamentarne skupine konservativcev Paivija Hetemaekija, naj bi poskusil sestaviti novo vlado. Hetemaeki je tretja osebnost, ki je bila v krizi po volitvah 6. in 7. julija izbrana, da sestavi vlado. Mandat je sprejel z določenimi pr:-držki. vu, da kljub spremembam in povratku k OZN ne izključuje možnosti poznejšega sestanka na najvišji stopnji s pogojem, če se s skrbnimi pripravami lahko dobijo zagotovila o koristnosti in konstruktivnosti takega sestanka. Predsednik je tudi izjavil, da po njegovem mnenju se razprava v skupščini OZN ne bi smela omejiti na »mali Libanon«, pač pa bi morala zajeti širše področje Srednjega vzhoda, «ker so vzroki tamkajšnjega neugodnega položaja zelo obširni«. Predsednik je nato izjavil, da bodo ZDA začele umikati svoje čete iz Libanona tedaj, ko se bo ZDA in libanonski vladi zdelo, da v tej državi »ni več nobene nevarnosti za posreden napad«. Toda ameriške čete bodo odšle, «takoj ko bo zakonita libanonska vlada zahtevala njih umik«. «ZDA, je nadaljeval Eisenhovver, so pripravljene razpravljati pred glavno skupščino OZN o splošnem vprašanju vzrokov sedanjega položaja na Srednjem vzhodu ter o sredstvih za rešitev- tega vprašanja. Pripravljene so sodelovati pri konstruktivnih programih za gospodarski razvoj Srednjega vzhoda, ki naj jih izvajajo Združeni na odi.« izrekel je upanje, da bo tudi SZ pripravljena storiti tako. Zatem je Eisenhovver ugodno ocenil arabski nacionalizem in dejal, da so ameriške sile v Libanonu prav zaradi tega, »ker ZDA verjamejo v duha nacionalizma«. «ZDA ne bi imele ugovo.rov, če bi Arabci bili soglasni, da svoj nacionalizem konkretizirajo v federaciji ali pa v širši državi, kakor st) sedanje.« «ZDA — je nadaljeval predsednik — so pripravljene pomagati z investiranjem kapi-talov arabskim državam, da te uresničijo svoje zakonite težnje in da dosežejo večjo enotnost ter višjo življenjsko raven.« Pripomnil je, da za sedaj ni proučeval nobenega splošnega načrta v tem smislu. Na vprašanje, kaj misli o vlogi, ki jo je LiR Kitajska imela pri spremembi sovjetskega stališča glede konference najvišjih, je Eisenhovver izjavil, da je Maocetung močno vplival na sovjetsko stališče. To vprašanje sedaj skrbno proučujejo v ZDA. «7DA, je nadaljeval Eisenhovver, so pripravljene pridružiti se vsakemu jamstvu OZN glede sedanjih meja držav na Srednjem vzhodu Želeti je, da bo tudi SZ to storila in da bo nato spoštovala svoje obveznosti. ZDA so pripravljene nadaljevati svoje napore, da spotazumno s tamkajšnjimi vladami prispevajo k zvišanju živlienjske ravni v državah Srednjega vzhoda.« Izjavil je dalje, da uporaba vojske nikoli ne dovoljuje napredovanja k miru, in to je razlaga «z» . veliko važnost«, ki jo on pripisuje načrtom za ameriško gospodarsko pomoč nezadostno razvitim področjem na Srednjem vzhodu in drugod. Zatem je predsednik dejal, da sedaj ni nobenega konkret- nega načrta, da bi posebno zasedanje glavne skupščine OZN, ki sta ga predlagali sovjetska in ameriška vlada, spremenili v pravi sestanek predsednikov vlad v smislu prej predlagane konference v okviru Varnostnega sveta. Predsednik je dodal, da bo ostal pri tem stališču, dokler ne bodo drugi predsedniki vlad ookazali splošne želje udeležiti se zasedanja skupščine. Toda v nasprotnem primeru je on vedno pripravljen pridružiti se pozitivnemu sklepu, ki bi ga v tem smislu sprejele druge prizadete države. Na vprašanje nekega časnikarja, ali sprememba sovjetskega stališča pomeni opustitev prejšnjih načrtov za morebitno konferenco najvišjih, je predsednik odgovoril negativno in dejal med drugim, da so trije odstavki zadnjega pisma Hruščeva izrecno posvečeni takemu sestapku. Pri tem je ponovil argumentacijo treh zahodnih držav, da bi bilo treba tako konferenco skrbno pripraviti in biti že pre7 gotovi, da bo dala’plodne rezultate. Na vprašanje, kakšne predloge misli ameriška delegacija staviti na izrednem zasedanju skupščine OKN o Srednjem vzhodu, je predsednik izjavil, da ZDA ne mislijo obdržati razpravo v tesnem okviru libanonskega vprašanja, pač pa bodo predlagale splošne diskusijo o globokih vzrokih sedanjega položaja na Srednjem vzhodu ter proučevanje konkretnih sredstev za rešitev tega vprašanja enkrat za vselej. Zatem je vendarle priznal, da bi bilo težko predložiti skupščini OZN otipljive in neovrgljive dokaze, da imamo na Sreanjem vzhodu opravka kroničnim posrednim napadom*. Omenil pa je seznam incidentov, ki jih je Libanon predložil v OZN, ter dogodke v Iraku, ki so po njegovem mneniu prinesli dodatne dokaze v podporo ameriške te. ze. Predsednik je tudi trdil, da bo glavni trud ameriških delegatov na posebnem zasedanju OZN, da bi dokazali, da so ZDA ravnale na Srednjem vzhodu v duhu listine OZN, ter bodo zatem vztrajali, dR je potrebno kontsruktivno pomagati narodom Srednjega vzhoda. ZDA so pripravljene sodelovati z vsako državo na Srednjem vzhodu ali iia tudi s skupino teh držav z vsemi sredstvi, s katerimi razpolagajo. Eisenhovver je dalje trdil, d« ZDA ne skušajo obvladovati drugih držav ali si jih podrediti, in je izjavil, da bi bilo treba obtožbe, ki jih SZ izreka proti ZDA in Veliki Britaniji, obrniti proti SZ s*-m-. Kar se tiče notranje politike, je .predsednik ponovil zaupanje, ki k** ima v svojega osebnega svetovalca Shermana Adamsa, ki so ga nedavno n-stro napadali zaradi njegove povezave z industrijcem Bernardom Goldfinom Kar se tiče gospodarskih /,;u dev, je predsednik pozval «<-in e lirike poslovne ljudi, nnj ne vztrajajo pri višanju cen; sindikate pa je pozval, naj ne postavljajo «pretiranih» mezdnih žalitev. Predsednik j« pripomnil, da se bodo potrošniki lahko odločno «uprli», če bodo cene še dalje nara5Čal<* 28. septembra referendum o novi francoski ustavi De Uaulte bo še prej obiskal Irancoske kolonije v Afriki PARIZ, 6. — Francoska vlada je danes določila, naj bo referendum o novem načrtu ustave 28. septembra. Po seji vlade pa je državni minister Hophomet-Boigny izjavil, da namerava general De Gaulle še pred referendumom obiskati Francosko Afn. ko in Alžirijo. Minister za informacije Soustelle je zja-vil, da so iz Alžira dobdi poročilo, da se je tam it 80 odstotkov volivcev vpisale v volilne seznam* Vlada je svoj načrt za u. stavno reformo predložila »posvetovalnemu odboru« 39 članov, ki ga sedaj pioučuje Odbor bo končal delo do 15. avgusta. Ce bo načrt ustave r rete rendumom sprejet, bodi sledile splošne volitve, ki bodo verjetno 5. novembra. Socialistični poslanci m senatorji so danes izjavili, da novi načrt pomeni «hudo nevarnost za republiko«. Kakor piše «Paris Journal«, HttMiitiitiiiiiiiiimiHiimHiiiiiiiHiiiiitiiiiiiMimiiiiiiiiiHimiiiitiiiiitutiHiimiiiHtiiiiiimiiitiiittiiiiiitHiitimiiiiiiiMimiiMiiitiniMiiiiiiitmiiii Murphy je ves na razgovor z dan čakal Naserjem Izrael spet dovoljuje preletuvanje ameriških in angleških letal nad njegovim ozemljem za oskrbovanje angleških čet v Jordaniji Samun noče ostavke Solhove vlade 6. — Predsednik Naser je nocoj KAIRO, republike sprejel Eisenhowerjevega posebnega predstavnika Murphy- ja. Pri razgovoru sta bila navzoča tudi ameriški poslanik v Kairu Hare, in minister za predsedniške zadeve ZAR Ali Sebri. j .j t vp,'j Murphy, ki je prišel v Kairo včeraj popoldne, se je imel sestati z Naserjem davi ob »., teda zadnji trenutek so sesta nek odložili. Murphy misli odpotovati iz Kaira jutri zjutraj. Danes zjutraj je ameriško poslaništvo celo sporočilo, da morda niti ne bo prišlo do sestanka med Murphyjem in Naserjem. Pozneje pa sta se ameriški poslanik in Ali Sabri sporazumela o večernem rut-govoru. ‘ Predsednik Naser je poslal gen. Sehabu čestitke zaradi njegove izvolitve* za predsednika republike. V pismu izreka «bratska čustvk, ki jih ljudstvo ZAR goji do libanonskega ljudstva; ta čustva so dagodki še bolj okrepili« Danes zjutraj je predsednik Samun sprejel ostavko ministrskega predsednika Sa-mija Solha in njegove vlade. Ministre na je pozval, naj še lagal, da "še postaVi v MaVsali d?‘je vodijo svoje posle d<>- u. .v »mi mi k-er bo on znvzema) predsed- spomenik za 100-letnico izkrcanja «Tisočih». Stroški bi znašali sto milijonov. niško mesto. S tem se zdi, da je odpravljena možnost za sestavo prehodne vlade do 23. septembra, ko bo novi predsednik Schab uradno ustoličen. Samun je baje izjavil Sami-ju Solhu, da ne vidi nobene nujnosti, da bi sprejel njego vo ostavko in ostavko njegove vlade, ter je zavrnil tudi dovoljenje predsedniku vlade, da bi za en teden odpotoval; iz.avil je, da je njegova navzočnost potrebna. V zadntih dneh le libanonski tisk stalno pisal o bližnji ostavki vlade, tako da se o-mogoči sestava prehodne vlade do 23. septembra. Tako rešitev podpirajo poslanci opozicije, nevtralni poslanci in tudi nekateri pristaši sedanje vlade. Skupina opazovalcev OZN v Bejrutu je danes objavila poročilo, ki pravi, da v nekaterih delih Libanona vlada še vedno nered, ki ovira nalogo opazovalcev OZN. Foročilo pravi, da so oborožene skupi ne v zadnjih dneh večkrat o-grožule opazovalce in večkrat sn tudi streljale na njihova vozila. Uporniki so streljali tudi na letala in helikopterje cpazovalcev, ki letijo nad področji blizu meje. Predstavnik libanonskega zunanjega ministrstva je izjavil, da je Libanon vedno zadovoljen, če o njegovih za devah razpravljajo v OZN. Dodal pg je, da želi vlada, s» preden uradno izreče svoje stališče o tem. temeljito proučiti sovjetski predlog. Dodal je še. da lahko reče, da je u-temeljitev, ki jo Sovjetska zveza navaja v svoji zahtev, za sklicanje skupščine OZN neupravičena. »Navzočnost .. meriških čet v Libanonu j* dejal, izhaja iz zahteve )io» nonske vlade v tem smislu m praktično pomeni »odgovor prijateljske vlade, od ka tere se Je zahtevala pomoč«. Iz Washingtona pa poročajo, da sta se izraelski poslanik v Wosh\ngtonu Eban in pomočnik državnega tajnika Herter sporazumela, da bo izraelska vlada ponovno dovolila polete ameriških in angleških leta! čez izraelsko ozemlje v Jordanijo, kamor prevažajo material za angleške vojake, izraelsko dovoljenje velja samo, dokler ne bodo poskrbeli za dobave po pristanišču Akaoa. Kakor poročajo iz Amana, sc angleški vojaški oddelki že prišli v jordansko pristanišče Akaba iz britanske Vzhodne A.rike. Izraelski poslanik v Wa-slrngtonu pa se je v državnem departmaju pogovarjal tudi o dobavah ameriškega o-rožja Izraelu. bo De Gaulle v petek napovedal, da je Francija pripravljena sprejeti neodvisnost njenih kolonij v Afriki (vštevši Zahodno Afriko in Saharo) s pogojem, da se te kolonije vključijo v francosko - afriško federacijo in da prepustijo svojo zunanjo politiko Franciji. Dullcsovi razgovori s Kubičkont RIO DE JANE1RO, 6. — Razgovori med Dullesom in brazilskim predsednikom Ku-b.čkom so se danes končali. Po današnjem razgovoru, ki je trajal dve uri, sta Kubiček in Dulles odpotovala v novo prestolnico Brasilio, ki jo še gradijo. Domnevajo, da sta Lulles in Kubiček na današnjem sestanku pripravila skup. no izjavo o razgovorih. Opazovalci menijo, da sta oba državnika govorila o črpanju petroleja v Braziliji. Kubiček je poudaril, da je v sedanjem položaju za ZDA važno, da Brazilija doma načrpa petrolej, ki ga potrebuje. Baje je tudi izjavil, da ne nusii spremeniti ustroja državnega monopola, ki so ga ustvarile prejšnje vlade. Iz Dullesove tiskovne konference je razvidno, da Dulles ni hotel prevzeti nobene obveznosti za morebitno severnoameriško finansiranje na področju, kjer je, po njegovih izjavah, privatna iniciativa dosegla zadovoljive rezultate- Zatrjujejo tudi, da je Dulles sprejel Kubičkov predlog za sestanek ameriških državnih poglavarjev, ki naj bi razpravljali o nezadostno razvitih področjih na ameriškem kontinentu. Prav tako sta se sporazumela o potrebi, da se zunanji ministri ameriških držav privatno sestanejo med prihodnjim zasedanjem skupščine OZN. Ta sestanek naj bi bil uvod v sestanek predsednikov ameriških republik, ki naj bi bil v začetku prihodnjega leta. Dulles je na tiskovni konferenci izjavil, da se ZDA in Brazilija strinjajo glede načrta za izboljšanje medameri-ških odnosov. Obe vladi upata, da bosta ta načrt lahko predložili v ocenitev drugim državam zahodne poloble. Dulles je poudarjal potrebo tesnejših stikov med zunanjimi ministri ameriške celine, ki naj razpravljajo o svetovnih vprašanjih in o sredstvih za pospešitev gospodarskega razvoja Latinske Amerike. Dulles je tudi izjavil, da bi se morali po njegovem mnenju ameriški zunanji ministri sestati periodično še posebno za obravnavanje gospodarskih vprašanj »ker je medsebojna odvisnost naših držav bolj gospodarska kakor politična«, Vreme včeraj: Najvišja temperatura 26,4, najnižja 19.7, zračni tlak 1011,9 pada, veter severozahodni k 12 km, vlaiga 58 odst., nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 20,8, Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 7. avgusta Kajetan. Damir Sonce vzide ob 4.54 in zatone oo 19,27. D-lžina dneva 14.33. LUJ* vzide ob 22.57 in zatone ob lJ-*1-Jutri, PETEK, 8 avgusta ■ ■»■Miro, Mirica Po napovedi odpusta starih delavcev Neupravičeno zavlačevanje tržaške občine Danes v ladjedelnicah in ravnateljstvu CRDA protestna stavka vseh delavcev ‘ '" Vse kaže, da ne gre le za odpust nekaj starih delavcev, marveč za širši načrt skrčenja vse ladjedelniške proizvodnje, kar je treba v interesu tržaškega gospodarstva vsekakor preprečiti Kaj čakajo z gradnjo ceste za vinogradnike pod Kontovelom Za to poljsko cesto so lastniki že odstopili zemljišča pelavci in uradniki obeh sin. dikalnih organizacij vseh tržaških in miljskih obratov CRDA so na sinočnjih skupščinah sklenili, da bodo danes ob 15. uri zapustili delo v znak protesta proti ravnateljstvu CRDA, ki je napovedalo prve odpuste delavcev med 60. in 65. letom starosti. To je prvi odločen odgovor delavcev in uradnikov CRDA proti vodstvu podjetja, ki je grobo prekršilo podpisane sporazume o odpustih starih delavcev v tržaških, tržiških in miljskih ladjedelskih obratih. Kot smo že včeraj sporočili, je ravnateljstvo CRDA obvestilo prvo skupino 27 delavcev iz tržaških in miljskih obratov in 47 delavcev iz obratov v Tržiču', da bodo odpuščeni z dela. Delavci, ki delajo v dnevni izmeni, bodo torej zapustili delo ob 15. uri, delavci nočne izmene pa eno uro pred koncem urnika. Tej protestni akciji so se seveda pridružili tudi uradniki glavnega ravnateljstva CRDA in ravnateljstev posameznih obratov. Kot torej vidimo gre za prvo odločno akcijo vseh uslužbencev CRDA, ki so sklenili enotno nastopiti ne glede na sindikalno pripadnost. Takojšnji sklep vseh delavcev in uradnikov CRDA v Trstu in Miljah, da že danes zapustijo delo, je treba pozdraviti z zadovoljstvom, ker dokazuje, da ne gre za .odpust samo nekaj desetin delavcev, ampak da se delavci zavedajo, da je ravnateljstvo CRDA začelo izvajati širokopotezen načrt odpusta z dela vseh delavcev in uradnikov med • 60. in 65. letom in vse delavke in u-radnice med 55. in 60. letom. Na osnovi tega načrta preti o-krog 1000 delavcem in uradnikom odpust z dela že v 60. letu starosti, ne da jim bi zagotovili ustrezno pokojnino. Starostna pokojnina, ki jo odpuščeni delavci dobijo od zavoda za socialno zavarovanje ne zadostuje niti za eno osebo, kaj še za ženo in za druge svojce, ki jih mnogi delavci morajo vzdrževati. Pozdraviti je treba tudi e-notni nastop obeh sindikalnih organizacij, ki se v tem važnem vprašanju in v tej novi borbi, ki jo bodo morali delavci CRDA voditi, nista spustili v medsebojne polemike. Zato lahko pričakujemo najboljše uspehe enotne akcije vseh delavcev in uradnikov, ki se ne bo zaključila z današnjim protestom, ampak se bo zaostrila, če ravnateljstvo CRDA ne bo preklicalo napovedanih odpustov. Obenem pa moramo ostro obsoditi vodstvo CRDA, ki je sklenilo odpustiti omenjene delavce in uradnike brez dogovora s sindikalnimi predstavniki, kot je bilo svoj čas sklenjeno. Ravnateljstvo je podpisalo pogodbo s sindikalnimi organizacijami, da do konca letošnjega leta ne bo odpustilo nobenega delavca in niti delavcev in uradnikov med 60. in 65. letom. Na skupščini sindikalne organizacije FIOM so poudarili, da se je hotelo vodstvo CRDA izmakniti kakršnemu koli razgovoru s sindikalnimi organizacijami in predstavniki Intersind na uradu za delo. V sporazumu pa je določeno, da bodo vsa podobna vprašanja reševali na skupnih razgovorih. Kar pa je treba tudi obsoditi, je dejstvo, da je ravnateljstvo sporočilo prizadetim delavcem, da bodo odpuščeni, prav nekaj dni pred letnimi počitnicami z upanjem da se delavci ne bodo mnogo upirali njegovi samovolji in da sta sindikalni organizaciji brez tiste moči, ki jo imata, ko so vsi delavci v tovarnah. Toda skupen nastop vseh delavcev in uradnikov dokazuje, da je vprašanje tako resno, da se vsi zavedajo velike nevarnosti ne samo odpustov, ampak celo skrčenja obratov CRDA. Menimo pa, kot smo tudi že včeraj poudarili,- da načrt za odpust. z dela ..vseh delavcev in uradnikov raed 60. in -65. letom ni samo sindikalnega pomena oziroma začasen. Ravnateljstvo hoče odpustiti okrog 1000 delavcev, da bi s tem zmanjšalo število delavcev in uradnikov v vseh obratih CRDA in jih ne namerava nadomestiti z novimi mladimi silami. To pomeni, da gre predvsem za nevarnost postopnega propadanja največje in najmočnejše tržaške in tržiške industrije. Tisoč delavcev manj v obratih CRDA ne pomeni samo 1000 brezposelnih z malenkostno pokojnino, ampak pomeni predvsem zmanjšanje proizvodnje, nevarnost ukinitve oziroma zapore posameznih obratov kot so na primer nekateri obrati v Tržiču in ladjedelnica v Miljah. Proti tej nevarnosti ne zadostuje, da se borijo samo delavci in uradniki obratov CRDA, ampak se morajo vklju. čiti v borbo vsi tržaški delavci in vse gospodarske usta- posredno povezane, z dejavnostjo naj večjih mestnih industrijskih obratov. Odgovorni krogi lahko pišejo in govorijo, kako v industrijskem pristanišču rastejo nova industrijska podjetja. Toda to so predvsem manjša podjetja, ki bodo ob popolni zasedoi industrijskega pristanišča skupno zaposlila največ 3000 delavcev. S stalnim naraščanjem prebivalstva in z vedno velikim številom brezposelnih Domeni zmanjšanje proizvodnje ladje-delske industrije zaostritev krize v mnogih manjših industrijskih obratih in obrtnih delavnicah, ki so bile in so še vedno tesno povezane z delom v ladjedelnicah. Tudi začasna kriza v največjih industrijskih obratih mesta je vedno povzročila oziroma zaostrila splošno gospodar, sko krizo ne samo v ostali industriji in obrtništvu, ampak tudi v trgovini na drobno. Sedaj pa ne gre za začasno krizo. Dobro obveščeni krogi znajo povedati, da nameravajo ladjedelske obrate CRDA skrčiti in jih usposobiti samo za gradnjo petrolejskih ladij. Genovske ladjedelnice pa naj bi delale potniške ladje. Vsakomur je znano, da za gradr jo petrolejskih ladij niso potrebne vse tiste delovne stroke kot za gradnjo potniških in mešanih ladij. Dokler so tržaške ladjedelnice gradile tudi potniške ladje, je z delom v ladjedelnicah živelo na tisoče dru. gih delavcev raznih manjših industrijskih in obrtnih obratov, ki so delali na ladjah. Za petrolejske ladje pa skoraj vsi ti delavci odpadejo, kar gie za serijske konstrukcije brez vseh tistih drobnih del, ki so potrebna za gradnjo potniških ladij. Sindikalna organizacija FIOM poudarja v svojem sporočilu, ki je bilo danes razdeljeno tudi med vsemi delavci v obratih CRDA, da delavci zahtevajo takojšnji preklic ukrepov ravnateljstva v pričakovanju, da se seznanijo z načrtom o ureditvi obratov CRDA, ki ga pripravlja IRI. Danes ob 15,SO uri priredi FIOM v Ljudskem domu v Ulici Madonnina zborovanje delavcev in uradnikov CRDA. nove, ki so posredno ali ne- .............................................................. Izpred prizivnega sodišča Prepir in pretep s karabinjerjem je drago stalo ..okajenega" Furlana Stari znanec policije je menda nameraval kar odpreti trafiko, pa so prehitro odkrili okradene cigarete Prizivno sodišče, ki mu predseduje dr. Nachicb, je včeraj razpravljalo o prizivu, ki ga je vložil 28-letni Augu-sto Boschetti iz Buje v Furlaniji, katerega je sodišče v Tclmezzu 4 aprila letos obudilo zaradi žalitve javnega funkcionarja na 11 mesecev zapora. Prizivno sodišče je u-poštevalo olajševalne okolno. str in zmanjšalo obtožencu k« zen na 8 mesecev zapoH- Dogodek, ki 5« '-ipravrf Bo schettija na zatožno klop, ...e je pripeki v noči,.med 18. in 19. februarjem letos v Artfnu Tistega večera je- bil v tei va*i plev v dvoreni eConer-' dia». Boschetti je seveda prv šel na ples, tam pa je zagledal karabinjerja Ef:sia C »sna leja in ga zač-d spraševali kako je z rešitvijo neke njegove zadeve. Karabinjer tr.u je odgovoril, da plesišče ni primeren kraj za take_ razgovore in da nima niti časa za to, ker je tam po službeni dolžnosti. Toda Boschetti se ni zadovoljil s tem odgovorom ter je začel zmerjrti in žaliti karabinjerja. Ta se je obrnil, da bi poklical na pomoč vice-brigadirja Alda Formicolo, ki je bil tudi v službi na plesišču. Kakor hitro pa se je ohn-nil, ga je Boschetti zagrabil za rame, ga brcnil v zadnji del telesa in ga udaril s pestjo v trebuh Karabinjer se je seveda branil in med njima je nastalo prerivanje. V dv« rani je postalo nemirno in ne. kateri plesalci so priskočili, rii, bi Boschettija in karabinjerja ločili. Prihitel je tudi vicebrigadir in končno jim je t združenimi močmi uspelo odtrgati Boschettija od karabinjerja. Toda Boschetti ni odnehal in je še naprej zmar jal karabinjerja. Ko so ga končno ugnali m uklenili, so ga odpeljali na karabinjersko postajo, nato pa prijavili sod-išču, Boschet »i je bil »eveda vinjen, o bramba pa je trdila, da nosi tudi posledice nč« nezgod* česal pa sodišče v Tolrhazzu ni upoštevalo. Pred istim sodiščem »o ob ravnavali tudi zadevo, v kat* ro je bil zapleten 58-letni Ro dojfo Reggente ja UU. Bona •Hill IIIIIIIIIIHHIIIIIIHIII lili II llllll IIIMIII iitiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiimiiiiiiiiiimiiima Odmev odpustov v CRDA Vprašanje poslanc in ugotovitve Poslanec KPI Vidali Je v I ne sprejmejo ukrepi, preden parlamentu predložil pismeno ne bi proučili načrta za ob- vprašanje ministru za državne udeležbe v zvezi z odpusti pri CRDA. Poslanec sprašuje’ o namerah ministrstva, saj je prišlo do vala odpustov v podjetjih CRDA in bi morali po namerah direkcije odpustiti okoli tisoč delavcev in uradnikov. V tej zvezi je poudaril zagotovilo ministra Boja na nekem predvolilnem se-stenku v Trstu, da vsaj letos ne bo prišlo do izvajanja kakega načrta o skrčenju obratov in da je tudi sedanji minister pred kratkim zagotovil, da do konca letošnjega leta nima nobenih namer spremeniti organski sestav podjetja. V zadnjih dneh pa se je 65 odpuščenim delavcem pridružilo še 6 in nihče ni zanikal vesti, da bodo v kratkem u-gcsili martinovko v jeklarni, kar bi privedlo do odpustitve okoli 600 delavcev. To še enkrat potrjuje težak položaj v podjetjih IRI v Trstu (CRDA in ILVA), Tržiču (CRDA) in Gorici (SAFOG). Poslanec zato zahteva, da se mu takoj odgovori m da se novo teh podjetij, kar je vlada večkrat obljubila. Glede istega vprašanja se je sinoči tudi sestal na izrednem zasedanju izvršni odbor tržaške pokrajinske federacije PSI, ki je ugotovil, da so odpusti nedvomni znak reče-sije, ki je zajela naše ladjedelnice in da odražajo napačna načela, ki so vodila vod stvo pri prevzemanju naročil Vodstvo PSI je takoj zainteresiralo poslance, da napravijo potrebne korake in zahte vajo od vlade, da odpuste prekliče. Vodstvo istočasno opozarja na predvolilne obljube ministra Boja in da je ukrep o odpustih izvedel socialdemokratski minister I ami-Starnu-ti, ki vodi sedaj ministrstvo za državne udeležbe. Ti odpusti so znak resne krize, ki je zajela tržaško gospodarstvo in katere sedanje politično vodstvo ni sposobno rešiti, ker ne izpolnjuje svo jih mnogokrat izrečenih ob lijub. tata 2, ki je že star »priia teU« policije. Tržaško sodišče ga je zud njig 14. aprila 1958 obsodili' na eno leto, 9 mesecev in IS dni zapora ter 16.000 lir d* m.rne kazni zaradi tatvine Prizivno sodišče pa je včeraj potrdilo prvotno obsodbo 14. januarja letos je lastni ca gostilne na Strada del Friu li 339, kjer je tudi trafika zjutraj, ko je odprla iokal presenečena zapazila, da j* vse v neredu. Pogledala j» bolj natančno in ugotovila, da je nekdo ukradel 10 škafei cigaret «Astoria», 5 škrtel ci garet «Diana», 3 škatle «Vir ginia«, 1 ikatlo »Stop«, 10 ška» tel «San Giusto«, 5 škatel «Ct>-lombo.«, 5 škatel »Auvora«, 5 škatel »Macedonia«, 2 škatli Giubeck«, 6 škatel «Tre stel le», 3 škatle «Brasiliane», 10 škatlic žveplenk in poldrugi kilogram gnjati. Zenska je seveda zadeve prijavila policiji v Barkov-ljah, ki je takoj osumila Reg-genteja in napravila na njegovem domu preiskavo. Preiskava je bila uspešna, ker so dobili nekaj škatel ukradenih cigaret. Začelo se je zaališe-anje in Reggente je priznal svoj greh ter povedal, da je druge cigarete sikril v vreči na njivi. Povedal je tudi, kako se je vtihotapil v lokal. S kosom železa je odprl okno v stranišču in stopil v lokal. Hotel je odnesti tudi nekaj denarja, pa mu ni uspelo. Pred svojim «poslom» pa je spil tudi nekaj kozarcev vina, da bi imel več »korajže«. «»-------- tržaške občine Priprave za gradnjo krožne železniške proge Prefektumi komisar na občini sporoča, da je bil z odlokom tržaške prefekture urad za nove železniške gradnje iz Vidma pooblaščen, da njego-v6 osebjfe lahko opravlja v tržaški občini na zemljiščih ali posloipjih, ki so last javnih ustanov ali1- zasebnikov, preglede, tehnične izvide, meritve itd., da lahko začne graditi novo krožno železniško progo, ki bo povezovala postajo pri Sv. Andreju s tgži-ško progo, ter zadevne odcep-kc h glavni postaji in postaji v Zavljah. Na podlagi člena 8 zakona o razlaščevanju za javnoko-ristna dela z dne 2A. junija 1865 št. 2359 bodo postopali proti tistim, ki bi se upirali omenjenim delom in ki bi ruvali količke ali druga znamenja, ki se bodo postavljala za izvršitev del. Morebitno škodo pa bodo povrnili. _—«»------- Ponesrečenega Savija, ki se je pobil po nosu čelu in desni roki, so prepeljali z rešilnim avtom v bolnišnico. Kap zadela gostilničarja Previdno ln počasi Je včeraj popoldne 59-letni gostilničar Giacomo Rigotti iz Ulice Tesa 69 vozil svoj avto fiat 600 z evidenčno tablico TS 2265 po cesti, ki pelje s Trga Ippodro-mo do trbiške avto ceste. Pri skladišču lesa železniške postaje na Rocolu pa je nenadoma izgubil kontrolo nad vozilom in končal v obcestnem jarku. Mimoidoči, ki so to'zapazili, so mu takoj priskočili na pomoč, ker so mislili da se je hudo ponesrečil, Rigotti sicer ni bil ranjen, a bilo je videti, da mu je zelo slabo. Zaradi tega so nemudoma poklicali rešilni avto, ki ga je odpeljal v glavno bolnišnico; toda Rigotti je bil že mrtev. Svoj čas smo že pisali, da je vladni komisariat sporočil pokrajinski upravi, da je pripravljen finansirati gradnjo nove poljske ceste pod Kontovelom pod pogojem, da si ena ali druga javna uprava Vzame odgovornost za njeno vzdrževanje. Za gradnjo te ceste se že dalj časa zanima kmetijska komisija pri pokrajinskem svetu, ker so se njeni člani na predlog in pobudo svetovalca Grbca prepričali o veliki koristi, za mnoga konfovejska zemljišča pod vasjo. Lastniki zemljišč, po katerih naj bi bila speljana nova cesta, so že odstopili zemljišče, določeno za cesto tržaški občini, ki je postalo občinska lastnina. Občina je svoj čas tudi sporočila, da je pripravljena prevzeti vzdrževanje nove ceste. Sedaj pa se občinska uprava že več mesecev izgovarja, da nima na razpolago zadostnih denarnih sredstev za vzdrževanje te ceste. To je seveda povzročilo, da se cesta ni še začela graditi. Zaradi tega pokrajinska uprava išče drug izhod, da bi kljub temu zgradili cesto in jo vzdrževali. Erj tem pa mqr ramo poudariti, da je izgovor občine, ki je sedaj pod komisarsko upravo, jalov, ker ni mogoče verjeti, da nima niti toliko denarja na razpolago za vzdrževanje ceate, ki bi jo zgradili na stroške vladnega komisariata. Obenem pa se zdi, da je občina zavrnila tudi samo formalno obveznost za vzdrževanje te ceste, ki jo ne bi stala niti eno liro. Vse stroške je baje nameravala kriti pokrajinska uprava iz sklada za razvoj kmetijstva. Toda občina bi morali prevzeti formalno’' odgovornost. .—-M—-« --------------— Kot torej vidimo, se tržaška občina pod komisarsko upravo noče zanimati za to vazno cesto za kontovelske vinograde kljub vsem naporom pokrajinske uprave, clu bi na en ali drugi način prispeval« k napredku krajevnega kmetijstva. Značilno je, da se tržaška občina sploh ni hotela nikoli zanimat; za pomoč kmetijstvu in da je do sedaj zavračala vse predloge in katero koli pomoč kmetijskemu razvoju v občini. Tud: glede cene vode in drugih vprašanj občina noče niče- sar slišati. «»----- Sodnik dr. Ruprecht gre v zasluženi pokoj V kabinetni pisarni dr. Car-mela Palerma, namestnika predsednika prizivnega porotnega sodišča je bila te dni kratka ceremonija v počastitev dr. Ruprechta, ki je dovršil svojo službeno dobo in stopil v pokoj. Dr. Palermo je v svojem nagovoru omenil zasluge upokojenca, ki je celih 45 let služil ‘ pravic; kot sodnik, nato pa mu je v imenu vseh kolegov izročil zlato kolajno v znak priznanja. Dr. Ruprecht se je zahvalil za darilo m prisrčno pozornost, se spomnil pokojnih kolegov, sodnemu zboru pa želel uspešno delo. Prisotni so bili vsi svetniki prizivnega sodišča, namestnik generalnega prokuratorja dr. Castellana in predsedniki faznih sekcij. Dr. Giuseppe Ruprecht se je rodil v Trstu 23. julija 1888. Ko je v Trstu dokončal gimnazijo, se je vpisal na univerzo v Gradcu, kjer je leta 1913 diplomiral v jusu. 2e istega leta je nastopil službo kot sodni pripravnik na tržaški sodniji. Po prvi svetovni vojni je bil imenovan za sodnika v Bujah, kjer . je služboval do leta 1927. Premeščen je bil na sodnijo v Trst, leta 1930 pa je bil imenovan za pupilarnega sodnika. Od leta 1941 do 1956 je vodil zemljiškoknjižni ti- rad, nato je bil imenovan za svetnika prizivnega sodišča, sedaj pa za svetnika kasacij-skega sodišča v priznanje za njegovo dolgoletno in vestno službovanje. Še nobene odločitve o volitvah v Trstu Včeraj je bil tržaški poslanec krščanske demokracije Bologna pri notranjem ministru Tambroniju ter se razgovarjal z njim o vprašanju ohčinskih volitev v Trstu. Glede tega razgovora se je zvedelo, da je Tambroni povedal tržaškemu poslancu, da obstaja seznam okrog 300 občin, v katerih bodo v prvih dneh oktobra izvolili nove občinske svete. V tem seznamu pa ni Trsta. Iz tega pa se se ne more dokončno sklepati, da v Trstu ne bo volitev, ker spada naše mesto med posebne primere, o katerih še razpravljajo. Vsekakor pa je s tem se ena možnost manj, da bomo že letos jeseni izvolili nov občinski svet. iiiHiiiiiiiiimiiiiiiHiiiMiiiiiiiiiiiiiHiiiiHiiiiimniiHiiiiiiniiiiiiHiiiiiimiiiiiiiumirtHiiiiiiiiim Danes ob 10. uri v Celovcu Delegacija tržaških predstavnikov na otvoritvi celovškega velesejma Trst ima na veiesejmu poseben paviljon na 150 kvadratnih metrih prostora - Zasedonje o lesu Včeraj je odpotovala iz Tr-1 predsedoval italijanski delega- 1 ■> i ; i TA o 1 t boco io Turi nrpd CP- llimillllllllllMHIlMIMIMHIIIIlllHIIMIIIimillimMIIIIIIIIHIHIHiminilMIMIIIIIHMlHIIHIHIIHIHI V podjetja ORION - Petrochimica Podpis sporazuma o aKordnem delu Morebitne netporazume bo reševal paritetni odbor Časopisi ob velikem šmarnu Italijanska federacija založr ništev dnevnikov sporoča, da bedo časopisi ob velikem šmarnu (»Ferragosto«) izhajali. takole; V petek 15- avgusta izidejo samo jutranji dnevniki; v soboto 16. avgusta pa samo ve-čirniki. Nesreča Kontovelca Okrog 7. ure se je včeraj 19-letni Sergio Savi s Konto-vela 60 peljal z vespo po U; lici Udine proti mestu. Pri 'Kinodvorani Astra pa je zadel s svojim vozilom v zadnji del avtomobila «fiat 500ii z evidenčno tablico TS 27384, ki ga je vozil 35-letni Tullio Poldini z Grete št. 5. Poldini je vozil pred Savijem in je hotel kreniti na levo v Ulico Barba-nga Včeraj so sindikalni predstavniki in predstavniki ravnateljstva podjetja ORION-Pe-trcchimica podpisali sporazum o plačevanju akordnega dela. Prvi člen sporazuma določa izračunavanje akordnega dela, drugi člen določa pravila za poravnavo morebitnih nesporazumov in pritožb glede ocenitve akordnega dela. Ta člen določa tudi, da se bodo vsi spori reševali v paritetnem odboru, v katerem bodo zastopani predstavniki vodstva podjetja in »indikalni piedstavniki. S členom 5 pa je bilo določeno odstotno pov. prečje soudeležbe pri akordnih tarifah delavcev, k! ije delajo na akord. Gre za 100 odstotkov za vodje skupin in za uslužbence pri napnvah, do 50 odstotkov za osebje, za- posleno pri vzdrževalnih delih ir. do 60 odst. za delavce, zaposlene v ekonomiji itd. Sporazum velja do konca_ letošnjega leta in bo podaljšan od šest do šest mesecev, če ga ena izmed strank ne bo mesec dni pred zapadlim rokom preklicala. «» ------ Dr. Mattucci obiskal jug. generalnega konzula Prefekturni komisar dr. Gui-do Mattucci je včeraj vrnil vljudnostni obisk jugoslovanskemu generalnemu konzulu v Trstu dr. Zigu Vodušku. Dr. Mattucci je obiskal generalnega konzula ob 10. uri do- I sta delegacija tržaških gospodarskih predstavnikov, ki bo prisostvovala svečan; otvoritvi celovškega velesejma, ki bo danes ob 10. uri. Ta velesejem je 3e zlasti važen za tržaško gospodarstvo, saj predstavlja pomemben del Avstrije in zlasti obsežno področje, ki prirodno gravitira proti Trstu in ki je važen proizvajalec rezanega lesa. Trst sodeluje na ttm velesejmu petič in letos s posebnim paviljonom, ki ima 150 kvadratnih metrov prostora in kjer so na velikih panojih s slikami in modeli prikazali tržaško pristanišče, industrijske naprave in turistične znamenitosti. Paviljon je organizira! center za enotno propagando. Jutri bodo tržaški gospodarski predstavniki prisostvovali zasedanju, posvečenemu lesu in trgovini z lesom, kjer bodo prisotni vidni avstrijski vladni predstavniki in številni izvozniki lesa. V zvezi s tem zasedanjem je dal sinoči predsednik tržaškega združenja špediterjev dr. Gropa.z krajšo izjavo, v kateri je poudaril pomen lesa za promet tržaškega pristanišča in dejal, da položaj na lesnem trgu sedaj sicer ni ravno najugodnejši, da pa je kljub temu dosegel promet z lesom v preteklem letu 132 tisoč ton ;n v prvi polovici letošnjega leta 62 tisoč ton. Dr. imenovan za nam. šefa kabineta Svetnik veleposlaništva dr. Ce*are Pasguinelli’ je bil imenovan za namestnik« šefa kabinet« zunanjega ministra Fanfanlja. Dr. Fasquirielli je bil do januarja šef zveznega urada zunanjega ministrstva v Trstu in je na tem mestu opravil obsežno delo. Tako je med ’ drugim v imenu italijanske vlade podpisal videmski sporazum o osebnem obmejnem prometu, kjer je poldne. ............................. iiiiiimiiiuiliiiiiliiliillliiiilmiliiiiiiii.m Odkritje kopališkega zmikavto Obširno «deIovno področje« od kopališč do raznih gradbišč Mladenič se je specializiral v praznjenju žepov ter je bil kljub hudi vročini zelo delaven ciji. Dalj časa je tudi predsedoval italijanski delegaciji na zasedanjih mešane komisije o zaščit: pravic narodnostnih manjšin, kjer pa ga je na zadnjem zasedanju zamenjal odv. Gerin, ki sedaj, tudi vodi zvezni urad zunanjega mi nistrstva v Trs*u. Državna pomoč za gradnjo hlevov Komisija tehničnih oiganov za poljedelstvo je pričela pre gledovati živinske hleve pri kmetih, ki so prosili za državno pomoč za izboljšanje svojih naprav. Nekaterim kmetom bodo dodelili državno pomoč, ki bo v nekaterih primerih dosegla 75 odst. stroškov za porabljeni material. Finančna sredstva za to pomoč so že zagotovljena. Na počitnicah v Trstu avstrijske dijakinje Včeraj je prispela v Trst skupina 40 avstrijskih dijakinj, ki bo preživela počitnice v Caruporah v počitniški koloniji, ki jo organizira Ev' ropsko federalistično gibanje To je tretja skupina avstrij slcih dijakinj, ki so stare od 10 do 12 let in ki letujejo v Trstu. Zadnja skupina bo odpotovala iz Trsta 4. septembra. iiiiiitiiiiimimiiiiiiiiiiiitmitiiiiiiiiiiiiiiimiii OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 6. avgusta se je rodilo Trutu 9 otrok, umrlo je 9 o»eb poroke »o bile 3. POROČILI SO SE: težak Co-stantino Vlgini in šivilja Romana Chersicla, električar France-sco lanniuzzi in šivilja Dolores Rossi, mizaf Valerio Filfput in točajka Rosa Tut mo UMRLI SO: 74-letni Carlo Cer. rutti, 89-1 etna Elvira Timolini vd. Bertossi, 56-letna Anna Gerlani, 88-leUva Gioseppma Copscin por. Clarpič, 52-letna Maria Cecchi, 56-letni Vittorio Rosso, 55-l«tni Bemabdo Pitacco, 64-letni Ales-sandro De Cleva, 82-letni don Lorenzo Genoso. Policija in črna kronika i-1 del Venanziju iz denarnice mata v poletni sezoni oprav- 9000 lir nato pa so ga agenti ka z »uzmoviči«, ki kradejo in javne varnosti spremili do do- kvarijo prijetno razpoloženje kopalcem, zlasti na »školjeri« in v kopališču «Topolino» v Barkovljah. Skoraj vsak dan nekaj zmanjka, temu denar, drugemu obleka itd. Kaže pa, da bodo kopalci vsaj za nekaj časa v tem predelu nekoliko bolj brez skrbi, ker je policijskim organom uspelo te dni spraviti p* varno nevarnega ljubitelja tuje lastnine. Pred nekaj dnevi, je Giorgio Venanži prijavil na komisariatu javne varnosti v Barkovljah, da mu je nekdo ukradel iz žepa v kabini kopališča v Grljanu 9000 lir. Agenti letečega oddelka so takoj začeli preiskavo in izvedeli, da s«j je ob navedeni uri sumljivo smukal v omenjenem kopališču 24-letni Sergio Montelli iz Ulice Farneto 38. Poiskali so ga in začeli zasliševati. Malopridnež j« priznal, da je ukra- ma in napravili preiskavo. Tu jim jg Montelli izročil 9000 lir, ki jih je ukradel Venanziju, in 3000 lir, ki jih je ukradel drugim. Agenti javne varnosti seveda niso odnehali in so nadaljevali z izpraševanjem. Montelli jim je naštel celo vrsto svojih podvigov. Tako je povedal, da je 1. t. m. prišel v kopališče Excelsior v Barkovljah, 'njer se je slekel, toda ne z namenom, da bi se tam kopal. Preplaval je do bližnjega kopališča «Krožka trgovinske mornarice«, da bi kaj u-kradel. Brskal je po oblekah, a brez uspeha. V nedeljo 20. julija popoldne je v kopališču Ausonia u-kradtl iz oblek 6000 lir; 27. julija je odšel k Sv. Ivanu in SNG v TRSTU « P R I M O P. S K E PRIREDITVE« V nedeljo 10. avgusta 1958 ob 21. uri v letnem gledališču na Punti v Piranu GOLDONI - RUPEL PRIMORSKE ZDRAHE velika upMžoritev na prostem 14.30 Naši poslušalci čestitajoi 1» pozdravljajo; 15.40 S knj-t . .. uganke; at* trga; 16.00 Glasbene 17.10 Za vsakogar nekaj « . hiva zabavne glasbe: 18.6° q. kova reportaža; 18 15 Gla^ lurj Gershvvina: Kubanska j>je , (orkester Andre Kostela"^ Rapsodija v modrem (piani* P en na.rio s simfoničnim orno. dirigent Paul Whiteman>: p Radijska univerza — Dr. Mal: Naši gradovi; 20.00 j- kov večer domačih pesmi j oevov - sodelujejo: Gorenp* vokalpi kvintet, Avgust b-a ,, Slovenski oktet, Veseli P'a ,je, s svojimi solisti, Shrje kvintet «Niko Štritof«, /.a ni Kranjci, Vokalni kvit««'■ j|V ški kvinte.L Fantje .naj«*', j,.« tet -i--- A Ase ' 18.45 IVV iUiCL, Prtinj'- ■ , ij, t bratov Avsenik in solisti Janez Menart: Vesele in J^i .21.30 - Gabriel Fa-ure: *« 22.45 Opisi krajev: Caste' re Robinson. N- z... Zaprto. Filodrammatico. Zaprto. t*. Gratvacieio. 16,00; «zenska n min«, Eleonor Parker. Supercinema. 16.00: »Dana Huisija». . Arcooa’eno. 16.00: «IzzivawJi ^ W. ČETRTEK, 7. avgusta 195* HADIO TRST A 7.00 Jutranja glasba; 11.30 Brez-obvezno, urobiž od vsepovsod in... Predavanje: «V čaru pragozda«; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Orkester Pac. chiori; 13.30 Zabavna glasba; 17.30 Plesna glasba; 18.00 Giannini: Koncert za trobento in orkester; 18.15 Bizet: Srčkana Perthova hčerka, suita; 18.30 Pojeta Jula De Palma in Claudio Villa; 18.45 Operne uverture; 19.15 Radijska univerza: Mednarodne organiza- cije: (6.) »Gospodarski in socialni svet Združenih narodov«; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Slovenski oktet; 21.00 Ilustrirano predavanje: Malo znane ljubezen, ske zgodbe iz svetovne zgodovine: (4.) «Kierkegaardova ljube- zenska odpoved«; nato Glasbena fantazija; 21.40 Operni dueti in zbori: 22.00 Sodobna književnost in umetnost: Bogomir Magajna: «Na bregovih srca«; 22.15 Sekstet Benny Goodman; 22.30 Beethovnove skladbe; 23.00 Orkesier G. Melaehrino; 23.30 Nočni ples. HAUIO TRST 11.00 Simfonična glasba; 11.50 Mali variete; 12.10 Orkester Carlo Esposito; 14 30 Tretja stran; 17.30 Beethoven: Sonata za klavir; 17.45 Sabatino Lopez: «Izven mode«, komedija v 3 aej.; 19.15 Filmske melodije; 19.45 Pravni nasveti; 21.00 Verdi: «Rigoletto». UADIO KOPER Poročila v slov.: 7.00, 7.30, 13,30, 15 00. Poročila v Ital.: 6.30. 12.30, 17.15. 19 15, 22.30 5.00-6.15 in 7.00-7.15 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 12.00 Glasba po željah; 13.40 Kmetijski nasveti; 13.45 Stari valčki in druge čeSke skladbe igra godba; 14.00 Glasba po željah; 14.30 Pogovor z volivci: «Govori preds. OLO Nova Gorica ing. K. Bu-dihna«; 14.40 Domači zabavni ansambli; 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame; 15 20 Koroške narodne; 15.40-17.00 Prenos RL; 17.25 Operne skladbe; 19.30-22.15 Prenos RL; 22.40 Glasba -za lahko noč. SLOVENIJA 337.1 ni, 262,1 m, 212,4 m Poročila: 5.00, 6.00. 7.00. 8,00 10.00, 13.00, 15,00. 17,00, 19,30 22.00, 22.55. 8.05 Jutranji o-pemi koncert; orkester ziv mestu«, J. Payne, shop, . h Astra Rcbno. 16.30: «LJu,|lCia bodočnosti«, G. Marshal, Bose, , J. Capštol. 16.30: »Miren mosK‘», Wayne, M. 0’Hara. |e5,. 21.00 «Od ehaš ah nadaljuj Cristalk). 16.30: »Samica«, r‘ Lamarr, Jane Pcvveli-2100 «Od:iehaš ali nadalljhpg, Alabarda. 16.30: «Gospa jo Je,e;f ipihala«, Lana Turner, •Chandler. ,u|i», Ah. ;baran. 16.00; «Ko zveIc,„«er, Cameron Mitchell in D- 11 Ariston Glej kino na prosr Aorara. 16.30: »Pragozd %■’ Marina Vlady, R. Pellegrio- ^ aimaidi. 16.30: «Vrhovi vihti«, M. Oberon, L. Ideale. 16.30: »Ninočka« Garbo. Impero. Zaprto. Italia, 16.30: ((Ljubezen na C I SE L E T I 4200 lir; 6. julija je v kopališču Diga ukradel iz denarnice nekomu 10.000 lir; 1. julija je tudi bil v kopališču Diga in odnesel 9000 lir; v prvi polovici julija je delal nekaj časa pri gradnji nove papirnice pri Stivanu in je v več obrokih odnesel iz oblek tamkajšnjih delavcev 10.000 lir; prav tako je v prvi polovici julija v gradbenih deloviščih pri Sv. Alojziju odnesel delavcem 3600 lir v drugi polovici julija pa je v kopališču Topolino v Barkovljah v šestih obrokih odnesel 7100 lir. Kakor je razvidno iz seznama je bil Montelli, kljub vročini zelo delaven, obenem pa spreten, toda končno so ga le ujeli. Izmed vseh omenjenih tatvin je prijavil roliciji krajo le Venanzi. Zaradi tega policija vabi vse ostale prizadete, Inaj se javijo na uradu letečega oddelka kvesture v Ulici Tor Bandena, soba št. 13, IZLET V TRENTO Slov, planinsko društvo priredi za veliki šmaren izlet v Trento kot izhodišče za izlete v bližnje planine. Odhod bo v petek dne 15. avgusta iz Tista ob 4. uri z vlakom in ob 7. uri z avtobusom iz Nove Gorice (z avtobusne postaje v Solkanu). Prihod še pied, 9. uro v Bovec, ob 11.40 pa odhod v Trento. Povratek v nedeljo dne 17. avgusta na večer. Prijave in informacije na sedežu SPD-T v Ulici R. Manna 29-11. dne 11. in 12. avg. od 19.30 do 20.30. «»-------- NOČNA SLUŽBA LEKARN v avgustu Crevato, Ul.-Roma 15; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; dr. Gmeiner, Ul. Giulia 14; Al Lloyd. Ul. Orologio 6; dr. Signori, Trg Ospedale 8. Valute Mnaii Hun Z,lat! funt 5.900.— 6.200.— Marengo 4.650 — 4.750 — Dolar . , 623,— 626,— Frank franc. 135 — 138.— Frank Švicar. 144.— 146,— Sterling 1.720.— 1.760.— Dinar . 83.— 88 — Šiling , 23.75 24.25 Zlato .... 707,— 709,— Zah, n. mark« 148.— 149 — prt' pogled«, Isabelle Corey ,„(«$»• 21 00 »Odnehaš ali nada IJih* Mor'erno. 17.30: »Kapetan 21.00 »Odnehaš ali nad8Uu' S. Marco. Zaprto j&b Savina. 16.00: ((Obzidje«, 5- rel in O. Hardy. jp* Viale. 16 00: »Simplicius, J* L lodni vohun«, Rod Camer MasAvell. j-iinteS1' 21.00 »Odnehaš ali nadah^p« Virtorio Veneto. 16 30: družba za zločine«, B. ford. Richard Conte. Tnulo*' Belvedere. 16.30: «Berlin- - Vohunski film ioiiu!cS5 21.00 «Odnehaš »li na-oau ^{t» Massimo. 16.30: «Alarm v ^jp Yorku», Nadya Tiller, Held. 2100 »Odnehaš ali na ,itertJ Marconi (Gtei km« na Novo cine. 16.00: «Strelja zv10n» bazooka«, John Pavne m Freeman. 21.00 ((Odnehaš ali nadau Cdeon. Zanrto rsA PROSTEM Arena del flori, 20.15: «p'J*t° 8, tel 37-808 8.35; Melodije z Bro*Jwaya, igral ŠIVALNI STROJI SlNG®J*oljljj V - -- - Radijski roman — Jules Kdy Srečna dolina - .111.; 9.20 Ludvvig van Beethoven: Prometejeva bitja, baletna, glasba (izvaja Londonski filharmonični orkester, di. rigent Eduard van Beinum); 10.10 Poskočne in domače igrajo Logarski fantje; 10.30 Revija popevk (sodelujejo: Ella Fitzgerald, Frank Sinatra, Linda Gloria, Na-talino Otto in Ivo Robič); 11.00 Na obisku pri romantičnih skladateljih — Franz Liszt: Allegio vivace; Franz Schubert; G»ny-med; Johannes Brahms: Balada v B-duru; Peter Iljič Čajkovski: Valček-Scherzo;, Hugo Wolf: Ob 9tari sliki; 11.30 Oddaja za cicibane; 12.00 Dolores Budal poje slovenske narodne v priredbi in ob spremljavi Avgusta Stanka; 12.15 Kmetijski nasveti — Janko Lipovec: Razne možnosti predelave sadja; 12.25 Vedri zvoki; 12.40 Umetne in narodne pesmi poje moški komorni zbor iz Celja; 13.30 Antoni n Dvorak: 6 legend (simfonični orkester berlinskega radia dirigira Fritz Lehmann); 13.55 Zabavni potpourri; 14.20 Tri skladbe Frederlka Chopina; Novo: Dr. L. Čermelj: ozemlje ter Goriš^a Videmska pokrajine L 48 TRŽAŠKA KNJIGAgjj Trsti - Ul. SV. FrtiU^I ZA HVALA pJ' Najprisrčneje se zahvaljujemo vsem, ki so * mi sočustvovali za časa bolezni dragega pokojh1* in vsem, ki so spremili k zadnjemu počitku nase* nepozabnega ANTONA MILICA Posebna zahvala darovalcem vencev, cvetja • za ganljivo petje domačemu pevskemu zboru in 1* j ški godbi, ki je spremljala pogreb z žalostink* ter govornikoma pokraj. svetovalcu Mariju Grbcd Francu Gombaču za njune ganljive besede ob tem grobu. Zena Marija, hčerke Ivan**’ Milka in Zofka, brata W*r„ in Edvard, zeta ter osta* Salež, 6. avgusta 1958 sorodstvo PRIMORSKI dnevnik PRIMER FRANKA K1ERDORFA JI ZELO ZNAČILEN Naj živa priča ki fo hiteli«govorili» ? Do kod bo šla sedaj ameriška policija v iskanju izvršilcev lh^0t -ie "ad 80 odst- o*gan £ Si?' ie Ilujn°' da ^rilci s« i,IWri do komPlikacij, Sit0!!1 rdr kon£aj° KJravnttu 3* pokazala pr,aksa- Zat0 * četudi *i ta i° t0 vel)al° M) o- ka Kierdorfa, ki » n' ««*n«nci» 4. t. m. na bolnišni V6ga pripe*la'i pred *a tu7,1 Pontiacu v ZDA, Kdo iBS r' in nagl° »bežali, kdo so v j.rank Kierdorf in ^Iniiniro •ki.so ga pred žali? Pustili in nato zbe- Frka Kierdorfa ni fil#n za ’v7rtC Pa -je zel° zna* ki vladai In razmere, »Ih smd°kainraterih ameri’ Pred i.M h organizacijah. videli tlL T° .tudi v Trstu fronta v’ n0!,il nas,ov ®0 vln»„ • pnstanišču». Glav-m -1° J? V pi«™ igral zna- *apdo Pred ifa!ec Marlon Pa snrn «' dvema tednoma ^ V T"tU filtn vi1 drugi tovrsten filma ]e g!edal ta dva Wu bo »1 posebei zadnjega, Ki(rdorfa» i«j‘io, kjer Je bila takšna vročina, da je bilo človeku težko vzdržati. Pri kopanju, ki so ga vodili profesor Hurzeler, inž. Minucci, direktor rudniku ter študent geologije Lorence, so pomagali tudi rudarji, ki so morali razširiti rov in z vso previdnostjo izkopati ploščo lignita, v kateri je bilo okostje. Ko so delo že skoraj končali, se Je s stropa odluščila še druga plošča lignita in tako Je pri šla na dan tudi lobanja «o-reo-pitecusaH. Tako je okostje celo in bo služilo znanstvenikom za nadaljnja raziskovanja. Po mnenju prof. Hurzeler-Ja gre brez dvoma za vsaj deset tnilojonbv let staro o-kostje. Kot dok«z mu sluzi še to, da so okostje našli v ploščah lignita,, ki je star. več kot deset milijonov let. Po njegovem ni mogoče, da bi bilo bitje padlo v prepad v. kasnejši dobi, pri fcakš-. nem potresu. Ce bi bilo tako, potem bi morale biti kosti polomljene in zdrobljene. Gre torej za pravega « Hom in id us*, nekakega'predhodnika človeka. To ni prvič, da »o nasii okostje Koreo-pitecusa*. Ze leta 18S9 so našli prav tako v rudniku lignita, v bližini Massa Mariltima okostje, ki Je povsem podobno temu. Našel in izkopal ga Je fran coski znanstvenik Gervais. Odpeljal ga je v muzej, kjer so ga uvrstili med nekatere vrste antropomorfnih opic. Leta 194* je ta muzej obi-, skal profesor tttirželer, ki je okostje dobro proučil ter je prišel do spoznanja, da ne gre za okostje opice, temveč za eHominidbsae. Plošča lignit*, v »aterl je okostje, Je dolga 1,70 tn ter je široka in visoka 6* cm. Dela pri odkopavanju okostja je spremljalo veliko šte vilo dqmačipox* — 3 — m »j — Cuj, Mihec, danes se bomo kej pomenli od za konspiriranih Slovencou. — Kaku si reku? Zakro-spini...? Kej mene mari, kej je aden u srci, če pej dela drugači. Se je namalo ofendirau jen je reku, de jest ne za sto-pem neč, de nisem, praktičen jen de se Zakonšpiriranih. Je težko za zreč, vide, de sm umetnik jen tako. Mam. Ma te bom rajši povedau od anga tasnega Slovenca, ke nanka ni aden ma več ku kašen, — Povej, povej! — Znaš, te pridem an dan h anmi tašne-mi u betego. «Dober dan» rečem ujest bo rad jemu...« ■— uSššn, se oglase, prteče h meni jen reče po tiho: »Sej smo Slovenci, ma ni treba taku kričat. Sej ni treba de Jen pole? — Neč! Sm ga pestu stat. Ma uni dan me je pej pogrelo ke sm ga sreča u sez njegovem fantkam. (Bo jemu anih sedem al osem let) Jen z'njem ti govori lepu: «Pupo mijo, kokolo, ti vol un želati?« jen taku naprej. Sm ga primu, a! Sm mu reku, de kej je■ uan za an uače, de kej,. ga je morbet sram, de je Slovenc. Jen vsak zna. Moremo bet furbasti- Znaste, jest znaš, kej me je reku? De nej se intngi-jemam klijente vseh sort. Lahko be kašen ram zase, de uan je dnu fanta u taljansko začnu vihat nus, če be slišau, de govorim šulo, de ne mara, de be fantek kašen bol po slovensko. Ga lahko zgebim. Kej je pršu u betego jen de be govoru po slo-treba jeh jezet brez potrebe!» — Jen kej si mi reku? — Sm mu reku, de' be lahko biu bol koražen. De danes se lahko govori slovensko, de mi nobeden ne smej neč reč, de postrežejo ledi po slovensko tudi pr’ taljanskih firmah. Mi je odggvoru, de drugi, de žiher, ma njega pej de jemajo na piki, zatu ke je hud Slovenc jen de more bet kučo. — Ma mogoče de je jemu prou? —1 Bejii, bejži! Ano nedelo sm ga ustavu na cesti, jen mu reku, de kak u tu, de ga nikje nikoli ni videt na slovenskih veselicah. «Kej' ste. naumen« me je reku, «de zvejo, de hodem na veselice? Me lahko škodejo. Sej smo zatu vselih Slovenci jen vensko, ke mu tu škode pr klijentah: — Ma čuj, Jakec! Pej kej zastopemo, de je an tašen človek Slovenc? Se zogiba slovenske kompanije, ne hode na naše veselice, ne podpira na noben način našga maternega jezika, sam se boji govort po slovensko, fanta da u tujo šulo. Kej me- ,ne mari kej an tašen človek jema u srci. Tisto ke šteje je, kaku ravna jen tisto od njegouga srca pej se lahko požvižgamo. — Sej jest sm mu tudi taku povedau. Jen tudi take sm mu povedau, ke se po zakonu o tisku ne smej. Ma nisem bace-lirau, a! —. Je kej zaleglo? — Ne Verjem. Pr ledeh, ke uidejo sa- ta glauno je, de si Slovenci kej pomagamo pio do konc nusa ne pomaga neč. Ne vi-pr kšefti. Sej u srci znamo kej smo.n dejo, de glih takeh ledi, ke se sami sebe — Jen ti? ne rešpetirajo tudi drugi neč ne pošacajo. — Jest sm mu reku, de malo al neč Ta prvo je bet mož jen ne šema. Ce nimamo Slovenci od tega, ke si uan dela si mož te bojo vsi rešpetirali, svoji jen dnar, de na tisto ke jema u srci se jest ledskt. požvižgam, de je treba pokazat, kej se je. — Taku je! 7. avgusta liS NISMO SAMI, AMPAK ŽIVIMO Z DRUGIMI Kakšni smo na počitnicah? Počitnice predstavljajo za i na vlaku, avtobusu ali na vsakogar prav gotovo naj- ladji, zanimalo, bo vpraša- lepši čas v letu. Na počitni- nje hrane v hotelu, ki si ce se z veseljem pripravlja ga je izbral. vsakdo, dela načrte in skrbi, kako bi jih najbolje preživel. Bo šel na morje, ali v hribe, ali morda k sorod nikom? Glavno vprašanje je seveda denar. Ko je to rešeno, potem ni tako težko odločitev, kje preživeti počitnice. Toda ali ste opazili, da l že pri delanju načrtov za počitnice, kot tudi na počitnicah samih, mislite vedno le nase in na svoje u dobje? Vidite, tukaj poka žcmo sami sebe v pravi luči, Tukaj pridejo na dan vse naše dobre in slabe lastnosti. Naš prepirljiv značaj ali naše večno nezadovoljstvo, naše zgrešene vzgojiteljske metode in še dosti drugih napak. Vsakdo hoče, da bi bil čas dopusta zanj kar najlepši in najbolj udoben. Zato se obna ša tako, kot njemu najbolje odgovarja, ne da bi mu prišlo na pamet, da so neka tere njegove navade, oziro-me razvade, v popolnem nasprotju z navadami osta lih letoviščarjev in da je teh na stotine in stotine In vsi hočejo biti zado voljni in terjajo svoje. Pa je to mogoče? Prvo, kar bo vsakogar že iiiiiiiiii»iiiii»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiii»iiiiHiiiiiiiiiiii»iiiii»iiiiiiiiiiiii»iiiiiiuMiiiiiMiu»iiiiiiiiMiiiiiii«iiiiiiiiiinii»iiiiiiii»iiiiiiimiiiiii»»ii»iiiiii«mi»iiiii»»iiiiiiMiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiii ZA ENKRAT SE POMENIMO LE O MOŠKIH Polovita Američanov priznava da so svojim ženam nezvesti Osnovni vzrok za «skoke čez ojnice» ni želja po «doživetjih» Skoraj ni dneva, da bd tu- do »emocionalne nezrelosti« di sicer resen tisk ne objavil kakega članka ali vsaj kratke notice o škandalu ali škan. aalčku, kateremu je osnova družinski spor zaradi nezvestobe ali vsaj ljubosumja. Bralci škandalističnega tiska pa se kar pasejo na bohotnih pašnikih tovrstnega čtiva. Starejši ljudje menijo, da je vse to posledica sedanje »pokvarjene« dobe, češ da — »v naših časih...«. Pustimo jih v tem prepričanju, pa čeprav smo zase gotovi, da niti tedaj niso bili ljudje angelčki. In si oglejmo raje, kako je z zvestobo in nezvestobo sedaj, v tej naši »pokvarjeni« dobi. Zal se pri nas s to problematiko nihče ne ukvarja te meljito, kot nalašč Pa nam je prišla v roke knjiga, ki je delo ameriškega psihologa Hunta in v ‘kateri je pisec zbral mnenja, sentence in anketne podatke vrste drugih psihologov .in sqcioldgov. O-snovna tema t& zanimive knji. ge je vprašanje, zakaj mož vara ženo. Kaj meni o tem prof. Hunt, oziroma ostali psi. hologi? Varanje v zakonu je po navadi znak ((emocionalnega nereda«. Mož, ki svoje ljubezenske odnose z drugimi ženskami opravičuje z vsemi mo gočimi več ali manj ((tehtnimi« vzroki, ne dela drugega, kot prikriva vse bolj neprijetne in veliko globlje razloge svojih «skokov čez ojnice«, Ti razlogi so povečini da-leč od želje po «nevsakda njem« zadaščanju nagona. Moški, katerega — naj se on zaveda ali ne — tare občutek manjvrednostij se skuša pre pričati in celo dokazati, da je drugim enakovreden, da ie celo nekaj več kot so drugi, zato pa potrebuje ((dokazov«, s katerimi bi samega sebe, prepričal, da je to res. Kam lepše priložnosti kot ta da se pokaže kako je — za ženske privlačen. Drugi pa, ki je treščil v zakon prav tako obremenjen z »emocionalnim neredom« in nato začel počasi ženo mrze-ti, jo hoče z daljšimi izven-zakonskimi ljubezenskimi a-vanturami ((kaznovati«. So na. to tudi možje, ki so seksu?!-no šibki ali celo na pol impotentni. Ti se skušajo ((zdraviti« z izvenzakonskimi doživetji, ki naj jih prepričajo, da so tudi oni «moški» in da je za njihovo seksualno šibkost kriva frigidnost njihovih žena. So spet drugi, ki varajo svoje žene zato, «ker me moja žena ne razume«. Dejansko pa je stvar prav narobe Ker je dejansko nimn resnično rad, z njo ne čuti in se niti ne potrudi, da bi se v njo vživel. To So po večini ljudje, ki se nikoli niso naučili dajati, pač pa le jemljejo in zato. »jemljejo« tudi drugje. , Vzrok vseh teh pojavov- je, kot smo že rekli, V »emocio-ralnem neredu« . ali v »emocionalni nezrelosti«. Prof. Hunt nato na dolgo , obdela problem, kako pride in obravnava tematiko razvoja že od dečka in dalje v raz. voju mladeniča in moža. To bi sicer bilo zanimivo obdelati, vendar bi šli predaleč, zato se bomo ustavili na drugem delu, ki ni nič manj zanimiv. Gre za podatke o nezvestobi mož. Okoli 50 odstotkov Američ?. nov priznava, da so bili svojim ženam nezvesti. Postavlja se vprašanje, kako to, da jih je »vendarle« 50 odstotkov zvestih. Zelo močan činitelj za zvestobo ženi je po mnenju nekaterih ameriških psihologov — obzirnost «pred javnim mnenjem«. Javno mnenje je za nekatere psihologe glavna sila, ki mnoge, ali bolje večino preostalih zvestih mož zadržuje pred nezvestobo. To je sicer bolj žalostno dej. stvo, zato pa z zadovoljstvom beležimo, da so drugi, prav tako številni psihologi, ki menijo, da je najmočnejši čini-telj, ki može brani pred nezve. stobo, v njih samih, namreč v njihovi lastni želji, da bi nadzirali svoj nagon. Po mne. nju isti avtorjev odpade na ((zunanji pritisk« komaj 20 od. stotkov, na ((notranji činitelj« pa kar 80 odstotkov. Omeniti pa moramo nič manj važen — tretji činitelj, ki ga psihologi imenujejo seksualno zadovoljenost. Fizič-na skladnost v zakonu je najboljše jamstvo pred nezvestobo. Sam Bernhard Shaw je glede tega zapisal; »Zakon je priljubljen zato, ker je v njem kombinacija največjih 9kušnjav in največje možnosti, da se te skušnjave uresničijo«. Kljub temu pa niti seksualna skladnost ni popolna ovira »skokom čez ojnice«. Od 700 anketiranih zakonskih mož je bilo veliko takih, ki so ((okočili čez ojnice« kljub temu, da so hkrati priznavali ali vsaj izjavljali, da imajo s svojimi ženami vsklajene seksualne odnose. To se pravi, da njih ni gnala k izven-zakonskim doživljajem nezadostna seksualna harmonija. Prof. Hunt in z njim nekateri drugi psihologi menijo, da nezvesti mož takorekoč boleha od pomanjkljive fuzije, ker seksualnega nagona ne zna v zadostni meri spojiti s širšim pojmom ljubezni. To bo vsekakor držalo. Posebno, če vemo, da seksus ni vse, pa čeprav je eden osnovnih čini-teljev. To je še posebej prišlo do izraza do pred nekaj desetletji, ko je pri sklepanju zakonskih zvez imelo glavno besedo vse kaj drugega kot ljubezen. Zenska je bila tako gmotno kot moralno podrejena in v mnogih primerih so bili gmotni elementi odlo-čilnejši od osebne simpatije, privlačnosti, medsebojnega ra. zumevanja itd. Naša doba čedalje bolj uveljavlja združevanje moških in žensk v zakon na osnovi nekakšne več ali manj popolne enakopravnosti, pri čemer pride do izraza vprav ljubezen kot najširši pojem. Zato se v tej novi vrsti zakonov seksualni moment ujema z vsem drugim sklopom odnosov, prehaja torej, v sklop elementov ljubezni. S tem smo prikazali nekaj pojmov, ki so iz psihologije ((nezvestobe« in «zvestobe». Kot smo že rekli predvsem za zvestobo moških. Iz tega kar smo navedli se odražajo neke disonančne teze in postavke zato bi ne mogli reči, da ima Hunt povsem in v vsem prav, ker je to problematika mnogo širšega obsega. »Kako je tam s hrano? Ste se kaj popravili?« bo ste prav gotovo vprašali a radovednostjo onega, ki se že vrača iz vašega bodoče,-ga letovišča. * «Hrana je bila izvrstna Kot doma,« bo odgovoril prvi. »Vsak dan samo krompii in testenine, odvratno!« bo odgovoril drugi, ki ga mogoče niti niste vprašali. In tako povsod. Kolikor ljudi, toliko različnih odgo vorov. Komu verjeti? Videli smo že družine, ki so odhajale na letovišče v že naprej rezervirani hotel pa so kljub temu nosile s seboj pravo skladišče hrane; kekse, salame, sladkor, mezgo in še sto drugih stvari. Špet druge družine, ki so imele rezervirane sobe in hrano v istem hotelu niso nosile s seboj ničesar. Mislile so pač, da jim bo zadostovalo to, kar bodo kot gostje prejeli in da ne bo nihče umrl, če bo za dva ali tri tedne jedel ne koliko manj, kot doma. In končno če bo lakota velika, bo prav gotovo na razpolago še sadje, ki bo celo ko ristno deiovalo na njihov organizem. V toplicah in drugih zdraviliščih je navadno v zgodnjih popoldanskih urah vedno mir in tišina. Vsi gostje morajo' počivati, ker jim je tako ukazal zdravnik Toda na morju in v hribih, kjer so na počitnicah zdravi ljudje, je popol danski počitek problem zase. Vsak misli seveda nase Tako se na primer strašno jezi, če ima njegov sosed v hotelu odprt radio, ali pa se njegovi otroci prepirajo. Pozabi pa zelo rad, da se je morda sam malo prej prepiral v sobi, ali pa na glas klical otroke, ki so se igrali pred hotelom. Najbolj idealno bi bilo, če bi drug drugega razumeli ter spoštovali obojestranske navade. Toda tega ni in tudi ni mogoče doseči z no benimi pravili in ukazi. Zato nam ne preostaja drugega, kakor da si, pred odhodom na počitnice, dobro izprašamo vest ter da si postavimo trden sklep da ne bomo s svojimi razva dami škodili in nadlegovali druge letoviščarje. »Ce gremo na morje, bomo vzeli s seboj le malo prtljage« je rekla neka gospa, ki se je pripravljala s svojo veččlansko družino na počitnice. «Dovolj nam bo nekaj bluz in srajc in spodniega perila in stvar bo v redu.« Toda kako malo je ljudi, ki tako mislijo .Poglejmo samo, koliko kovčkov je natrpanih vedno na avto busih in v vlakih, ki vozijo na morje, ali v hribe. In ko pridemo v letovišče bomo videli, da polovico stvari sploh nismo potrebovali. Po vsem tem sodeč, se še vedno premalo pripravljamo na svoje počitnice, kar se nam kasneje maščuje tako, da nimamo od por ičitnic tega, kar smo si pričakovali. In vse to bi ae dalo urediti, če bi svoje letne počitnice dobro planirali ter bi namesto samo nase, mislili pri tem tudi na vse one, ki odhajajo na počitnice z istimi upi in nar dami. Kratki nasveti Da se vam ne bo kolonjska voda, ali parfum razlil po kovčku, namažite zamašek z lakom za nohte. Lak boste kasneje z lahkoto odstranili, parfum ali ko-lonjska voda pa besta ostala nedotaknjena. Ce težko prenašate vožnjo z avtobusom, ladjo, ali vlakom, potem vzemite s seboj orehe in sladkor. Počasi jih med potjo grizite in požirajte. To je najboljše domače sredstvo proti takšnim slabostim. • * » Hočete vzeti s seboj na potovanje 'kekse, ali drugo pecivo, ki ste ga same pripravile? Seveda bi želele, da ostane pecivo sveže in krhko. Dajte v škatlo, skupno s keksi in pecivom narezano, sveže iabolko in stvar bo v redu. Ce hočete, da bo rdečilo na vaših ustnicah dalj časa trajalo'ter da ne mažete z njim vseh skodelic, ki jih približate ustom, potem si najprej namažite ustnice z rdečilom, po. tem pa odstranite s tankim papirjem zgornjo plat rdečila. Namesto blazinic za puder, ki jih kupujete v trgovinah, uporabljajte raje majhno gobico, ker je to bolj zdravo, saj lahko gobico večkrat operemo. * * # Moderna kozmetika terja tu. di določeno nego obraza Zato točno predpisuje, kdaj si mora mlado dekle začeti negovati kožo. Pred dvajsetim letom je na vsak način prezgo- naj misliti na razne kreme in masaže, toda dobra zaščit- na krema nikoli ne škoduje. To velja predvsem za hladne dni, pa tudi za poletje, poseb. no ko sonce in zrak kožo sušita. Mišljenje, ali je krem* potrebna ali ne, je še vedno deljeno. Nekateri trdijo, da kreme sploh niso potrebne, medtem ko so drugi povsem drugega mnenja. Najbolje bodo ženske napravile, če se bodo držale slednje poti. Suha koža terja ■-•a vsak način hrano, medtem ko je mastna ne potrebuje v tolikšni meri. Naiboli občutij.va pa je koža okoli oči, ki tudi najprej ostari. Zato je dobro, če mažemo oči s kremo, ki preprečuje gube, pa četudi ne nosi ta visoko d(f-rečega imena svetovnih znamk kozmetike. IMIIIIIIIIHMIIIIIIIIIIIIMIIIIIimilltlMIJMIIHtlMIlMtlllMIIMIIIHMIlimHlllimilllllllllMIilllllllllHMHIIMMillllUHIMimillHIlimillMIMIHimiimillllHIMHMIMIIMmHIIHIMIIMIMiminHtlHItMHIIMM Kako: kratka ali dolga krila? Jesenska in zimska ženska moda bo povsem drugačna od sedanje. To so že sklenili in odločili vsi najbolj ugled- < • mUKL Lepa večerna obleka u brukala ali satena ni ustvarjalci mode Ostaja samo že vprašanje, ali naj bodo krila dolga ali kratka. »Vreča« in »trapez« sta že pozabljena tn pozabljene so tudi obleke z nizkimi život-ki in pasovi. Novi liniji, ki so jih modni ustvarjalci v Parizu, Rimu, Londonu in Neto Yorku pripravili se imenujeta elmperot) in «Arcadia«. To je zopet povratek k nekoliko bol j prilegajočim se oblekam. Ki imajo vedno visok životek, po večini velike ovratnike in širok pas z veliko sponko. Se nikoli si morda ustvarjalci mode niso bili tako edini, kot so si bili tokrat, ko so postavili na zatožno klop «vrečaste» in atrapecnen obleke, ki so zakrivale oblike, ženskega telesa in ki so, z eno besedo rečeno, delale ženske[ drugo drugi povsem podobne, Niso si pa še edini kar se uče dolžine oblek. V Londonu so se na primer odločili' za zelo kratka krila, pa tudii pariški krojači so bili tega mnenja. Izjemo je bil edinole Diorjev naslednik mladi Yve St. Laurent, ki se je odločili za dolga krila ter je s tem povzročil pravo paniko, ne sa. mo med ženskim svetom, tem neč tudi med kupci z onstran oceana. Ostri protesti na njegov račun so se dvignili z vseh krajev sveta. Celo angleški krojač Norman Hartnell, ki jej uradni krojač angleške kralju ce Elizabete je izjavil; »Zmeš. vjava, ki jo je s svojo modno kolekcijo povzročil Yve St. Laurent .pomeni veliko nevarnost za »visoko modo«. Res je da so dolga krila prav tako očarljiva, kot kratka. Toda ustvarjalci mode morajo vedeti, da ne more žensk i svet .sprejeti naenkrat obeh dot- čin. To pomeni tudi ogromno i stalimi modnimi krojači, za škodo za vse one tovarne, ki spor, ki je predvsem gospo-so že pripravile na tisoče in I (tarskega značaja: Samt-Lau- tisoče kratkih oblek in pla- tentu je namreč uspelo, da si ščev.n je zagotovil tržišče v ZDA; Bodi tako ali drugače, nova ženska moda daje poudarek predvsem gornjemu delu oblačila, Tu so ustvarjalci mo. de pripravili široke rokave, rezane na »ranglan«, ramena bodo p ovešena, ovratniki pa veliki in nabrani. Jopice kostimov bodo vedno kratke, včasih tako kratke kot »boter o». Večerne obleke bodo zelo defcoltirane; pravijo, da ni bilo že sto let tako dekoltira-n ih oblek, kot bodo to jesen in zimo. Modne tkanine kažejo biti težke im kompaktne, vendar so v resnici iz zelo lahkega materiala. Za večerne obleke bo še vedno najbolj primeren žamet, ali pa satin. Ni potrebno je posebej pou. dariti, da gre ppi sporu med Diorjevim naslednikom in o- vsi njegovi modeli so že odkupljeni in ameriške tovarne jih že v serijah izdelujejo. Ta. ko bodo ameriške žene to jesen in zimo v dolgih krilih, Evropejke pa — vsaj tiste, ki sledijo modnim novostim — bodo hodile v kratkih ' krilih. Samo eden izmed bolj poznanih modnih krojačev je še predstavil vrečaste obleke, to. da brez velikega uspeha. Ta moda je bila mogoče nekaterim ženskam še nekoliko všeč, moškim pa na noben način. Barve oblek tn plaščev bodo tudi v jeseni svetle; oranžna, svetlozelena barva in razni odtenki rdeče barve. «Zena mora biti podobna cvetu» ja aejal Saint-Laurent, ki ima danes v modi res največjo besedo. — Ne to, ne! Želim bolj živ, bolj vesel vzores,. PRIMORSKI DNEVNIK 4 — 7. avgu»l»J^ Goriško-beneški dnevnik Konec leta zapade vsedržavna pogodba kovinarjev Na enotno zahtevo Delavske zbornice, UIL in CISL Okoli 600 delavcev SAFOG od včeraj dalje ni več zapustilo svojega delovnega mesta Včeraj na Katarinijevem trgu Po dveh dneh našli nezavestno ženo Delavci so z zasedbo tovarne pokazali. Pogajanja med sindikalnimi da zahtevajo začasen preklic odpustov predstavniki in Intersindom Mig poziv sindikalnih organizacij Delavske zbornice, UIL in CISL so delavci in uradniki livarne SAFOG v Gorici včeraj ostali v njenih prostorih, da še bolj poudarijo Svojo zahtevo po začasnem preklicu odpustov. Sinodi go številne žene in matere prinesle svojcem odeje in hrano. Agitacijo vodi posebni odbor, sestavljen iz predstavnikov delavcev, ki so ostali ▼ tovarni. Ko je pri- šla ob 14.30 popoldanska izmena, je bilo v podjetju okoli 600 delavcev in polovico uradnikov. Med njimi vladata disciplina in trdna volja, da z borbo nadaljujejo do njenega uspešnega zaključka. Pri glavnem vbodu smo videli nekatere zelo pretreslj'-ve dogodke, ki jih ne bomo tako hitro pozabili. Neka delavka je pravila, da je doma opravila vse delo, poljubila otroke in jih izročila drugim Oglasna deska treh kinematografov pred Ljudskim vrtom bo olajšala obiskovalcem kinematografov pregled nad sporedi IIIHIIIIIIIIIHHIHIIIIIIIIIMIIIIIIIIIItllllltllllimilltlllllMlltll|l||Hltll|tHIIMHIIIIttlllllttlltllllftllll Seja občinskega odbora v Gorici Javni telefon namestijo v Turrijevi gostilni v Štandrežu Odborniki pazljivo spremljajo položaj v SAFOG V odsotnosti župana je bila v torek seja občinskega odbora, ki jo je vodil podžupan dr. Poterzio. Namenjena je tila v glavnem upravnim zadevam. Civilni bolnišnici so izplačali dva milijona lir za bolniške stroške, inštitutu «Od-done Lenasi* pa 2.2 milijona lir. Za nakup nove avtomatične tehtnice, ki jo bodo namestili na pokritem trgu, so sklenili potrošiti 220.000 lir; nakupili so tudi večje število plastičnih hišnih tabel za o-številčenje poslopij; 70000 lir p. bodo potrošili za premestitev javne telefonske govorilnice v Turrijevo gostilno na trgu. Odborniki so dalje pregledali celo vrsto sklepov komisije prve stopnje glede pritožb plačevalcev družinskega davka, kakor tudi več prošenj za sccialno pomoč. Na koncu so proučili tudi položaj, ki je nas.al v livarni SAFOG. Razni govorniki so nakazali rešitev v smislu resolucije občinskega sveta. Odbor bo pazljivo sledil razvoju položaja in bo z vsemi mogočimi sredstvi skusal preprečk ti hude posledice. DKEKA Tragična smrt kmeta iz Peternelov V soboto ob 5. uri popoldne so našli mrtvega v Reki za Peternelom 62-ietnega Petra Peternela iz istoimenske vasi. Pokojni Peternel je delal ves dan pri senu v svoii senožeti v Rutah nad Kekn, blizu vasi Peternel. Najbrž ga je zdelala sončarica in ko se je hotel ohraditi v Keki. zmočiti roke al. obraz, mu je postalo slabo padel je v vouo in tako našel smrt. ho je zmanjka! z dela in ga ni bilo ne naprej ne nazaj, so ga začeli iskati Našla ga je njegova žena mrt-vegi kot zgoraj povedano l ežal je na obrazu v toku vode. ki teče po reki, vendar je l-mel v vodi samo glavo, ker je bila v tem kraju rizka. Na kraj nesreče so poklicali zdrav nika dr. Renata Trainitija iz Sv. Lenarta, kateremu ni listalo drugega kot ugotoviti Smrt ubogega Peternela, ki je nartala zaradi udušitve. čeprav je bila voda v tem kraju globoka komaj dvajset centimetrov. Na kraj nesreče so takoj nti-šli orožniki iz Klodiča in sodnik iz Čedada. Pogreb pokoi-nega Peternela je bil v ponedeljek 4. t. m. Pogieba se ir udeležila velika mn ' ca ljudi, ker je bil pokojnik od vseh ljubljen in spoštovan ko j« treščila nepričakovano strela v nedeljo zvečer v cevi dobenjskega vodovoda in ga pokvarila. Brez vode je ostal« deset hiš. Oškodovani so začeli popravljati vodovod že v ponedeljek, da bi zagotovil) pitno vodo zase in za živino 1. P. Sporočilo zveze trgovcev Obratovanje trgovin na veliki šmaren Odprte bodo do 13. ure. v soboto in nedeljo pa zaprte Zveza trgovcev nam je poslala v objavo sporočilo glede obratovanja trgovin na veliki šmaren. Ker je letos praznik na petek, bodo na podlagi prefektovega dekreta od 8. oktobra 1951. leta trgovine z mešanim blagom, drogerije, trgovine z oblačili, pohbštvom in drugim blagom odprte na veliki šmaren v petek 15. avgusta do 13. ure. V soboto in v nedeljo, to je 16. in 17. avgusta, pa bodo omenjene prodajalne oba dneva zaprte. Včeraj so pokopali trgovca 6C-letnega Ivana Brumata z Pafuta. Pokojnik je umrl zaradi možganske krvavitve. Po smrti svetovalca Kemperla je bil nekaj časa občinski svetovalec v Gorici. V Gorico je prišel na dopust, moral pa je v bolnišnico Pred nekaj dnevi je prišel iz Milana na nekaj dni dopusta in na obisk k znancem v Ul. Cappuccini 2 29-letni Renato Nestani. Bivanje v Gorici pa mu ni prineslo sreče in včeraj zjutraj je nerodno padel po stopnicah gostujoče stavbe. S privatnim vozilom so ga peljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so ga pridržali ker kaže, da si je zlomil levo koleno. DOBFNJF- Strela je treščila v vodovodne cevi Ko se bliska in grmi. si ni kaj dobrega obetati. Iz tega si lahko pričakujemo preobilni dež točo, poplave in strele in prav te treskajo, kamor si jih človek najmanj pričakuje. Ta- Kino v Gorici CORSO. 17.00: «Dino», S. Mi-neox in B. Keith VERDI. 17.00; »Mladi soprogi*, I. Corey in A. Cifariello. VITTORIA. Zaprto zaradi letnih počitnic. CENTRALE. 17.00: »Romantična balada*, P. Henrei in E. Karbler. ' MODERNO. 17.00: »Sedem sekund pozneje*. DE2URNA LEKARNA Danes posluje ves dan In ponoči lekarna Urbani e Al-„anese, Ul. Rossini 1, telefon 24-43. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najvišjo temperaturo 29 stopinj ob 16.30, nsjmzjo pa 12,4 stopinje ot 4.30, v varstvo. S solzami v očeh se je ločila od njih in odšla v tovarno, kjer bo ostala toliko časa, dokler se vprašanje pravično ne reši in dokler ne bo pomirjena, da ji bo zagotovljeno delo in s tem kruh za njene otroke. Številni delavci pa so Izjavili, da bodo ostali v tovarni toliko časa, dokler ne pridejo pred vhod predstavniki vseh treh sindikalnih organizacij z zagotovilom, da se je spor na pristojnem mestu pravično rešil. Ne bodo pa poslušali predstavnikov samo te ali one sindikalne organizacije, ki jih bo pozivala, naj prenehajo z agitacijo. Ko pišemo te vrstice, je že kasno ponoči in še vedno ne vemo za izid sestanka med goriškimi sindikalnimi voditelji in predstavniki Inter-sinda iz Trsta, ki se že od 17. ure dalje pogajajo za rešitev vprašanja. Medtem se je zvedelo, da je predsednik vlade Fanfani poslal poslancu Krščanske demokracije za goriško Martini brzojavko s sledečo vsebino; »Osebno sem prevzel odgovornost za suspenzijo odpustov in sem to sporočil pristojnemu ministrstvu. Veriet-no bo sporočena takojšnja su spenzija. Vsedržavno tajništvo FIOM je iz Rima sporočilo, da je njegov predstavnik včeraj govoril s Starnutijevim tajnikom. ki je izjavil, da se >e ministrstvo usmerilo na pregledovanje proizvodnega in organizacijskega stanja podjetij IRj v državi. Predstavniki soriške FIOM k temu dodajajo, kaj je bilo treba ravnateljstvu odpuščati delavce, ko pa ministrstvo za državne udeležbe šele proučuje vprašanja proizvodnje v teh podjetjih. To ravnanje ravnateljstva Safog je v očitnem nasprotju s politiko ministrstva za državne udeležbe. Za kroniko naj še povemo, da je povojna leta to že tretji primer, da so delavci in delavke goriške pokrajine zasedli tovarno. Prvič se je to zgodilo v Tržiču, ko so se delavci uprli zaprtju tovarne, drugič pa v tekstilni tovarni v Ronkah v znak protesta proti pretiranemu izkoriščanju delavk. Nekaj pred polnočjo so tri sindikalne organizacije in In-tersind podpisali sporazum, do katerem bodo odpuste v SA FOG suspendirali do 3. sep tembra. Po tem datumu ni morali obe stranki pristati na izvajanje medzveznega spora zuma o odpustili «» « Pregledovanje žarometov Vsak drugi avtomobil je nepravilno svetil Pregled žarometov v Gorici je praktično opravljen. Svoja vozila je podvrglo pregledu o-fcoli 70 odstotkov lastnikov avtomobilov. Ugotovljeno je bilo, da je imel vsak drugi avtomobil nepravilno nameščene žaromete, ki so jih potem popravili in s tem odstranili veliko nevarnost, ki jo nepravilno delujoči žarometi predstavljajo za promet. Prav gotovo pa je še veliko avtomobilistov z nepravilno delujočimi žarometi. Pregledanih je bilo zelo malo motociklov Plačajte takso na obrtnicc za leto 1958 Županstvo poziva lastnike obrtme, ki še niso odobrene za leto 1958, naj to nemudoma store na protokolnem uradu. «» ------- Zadela jo je delna kap Včeraj zjutraj so stanoval« stavbe štev. 10 na Katarinijevem. trgu poklicali policijo ker ni bilo že dva dni ne duha ne sluha o eni izmed stanovalk stavbe 69-letne Angeline Peres sin. Stanovalci so upravičeno mislili, da se ji je kaj zgodilo Na kraj so prišli gasilci, agenti letečega oddelka in bolni čarji Zelenega križa. Gasilci so z lestvo stopili na balkon in od tam skozi odprta vrata v kuhinjo in v stanovanje. V stanovanju so našli nezavestno Peressinovo. Ta je bila že dva dni v takem sjanju, ker jo je zadela paraliza na levi polovici telesa. Peressinovo so z rešilnim avtomobilom Zelenega križa prepeljali v bolnišnico pri Rdeči hiši. Lestvica telovadnih profesorjev Šolsko skrbništvo sporoča, da bodo v petek 8. avgusta objavljene na razglasni deski lestvice telovadnih profesorjev na srednjih in strokovnih šolah v pokrajini in da je mogoče vložiti priziv po obstoječih zakonih. Rojstva, smrti in poroke Vpisovanje za izlet SPD do j 3. avgusta Za izlet Slovenskega planinskega društva, ki bo 15. avgusta na veliki šmaren y Soško delino, sprejemajo vpisovanje v kavarni Bratuš najkasneje do 13. avgusta, da bodo organizatorji lahko naročili avtobus. ODDELEK ZA RAYON Pogajanja za izplačilo proizvodne nagrade Na sedežu zveze industrij-cev se bodo danes ob 10. uri ponovno sestali predstavniki treh sindikalnih organizacij ter notranje komisije oddelka za rayon v podgorski tekstilni tovarni. Ravnateljstvo je predstavljal Bagnaro. Sindikati so zahtevali, naj se delavcem, ki so zaposleni v tem oddelku, izplača proizvodna nagrada, ki naj znaša 26.000, 25.000 ali 24 tisoč lir, to je po specializaciji. Delodajalci pa so predlagali 18.000, 17.000 in 16.000 lir. V goriški občini se je v tednu od 27. julija do 2. avgusta 1.1. rodilo 10 otrok, umrlo je 9 oseb, porok je bilo šest. RODILI SO SE: Massimo d’Angelo; Edoardo Bregant, Nadia Cucit, Patrizia Delendi, Livio Ullian, Tiziana Troncar, Umberto Sanfilippo, Laura Villa, Matteo Sponza, Cristina Gaier. UMRLI SO: 73-letni kmet Jožef Marušič; 36 ur stari Carlo Grusovin; 77-letna gospodinja Maria Kobe vd. Ven-chiarutti; 77-letni knjigovodja Guido Angeli; 77-letna gospodinja Giovanna Dandich por. Sissovich; 72-letni gostilničar Pietro Pizzui; 37-letni trgovec Carlo Carloni; 90-letna gospodinja Josipina Kobau vd. de Kosa; 54-letna gospodinja Ida Baroncini por. Ballaben. POROČILI SO SE; tekstilni tehnik Miloš Maraž in delavka Jolanda percon; agent jav. ne varnosti Giovanni Giare-ghi in gospodinja Mirella Zi-nanni; delavec Aldo Struchel in tkalka Luigia Grasselli; šofer Giulio Zoja in gospodinja Idr Del Degan; občinski tajnik Vincenzo Franco in učiteljica Nives Flebus; uradnik Paolo Fanin in gospodična O-livia Puleo. OKLICI; mehanik Elio Štern in šivilja Elvira Mavrič: geo-h g dr. Enzo Locardi in gospo. dinja Paola De Luca; mehanik Luciano Burgnich in gospodinja Leonilda Massegnan; šofer Italo peressin in gospodinja Luciana Furlan; odv. Giovanni Battista Cossa in go. spodinja Marietta Perazzi; u-rednik Iginio Ocera in gospodinja Ida Collavini; trgovec Osvaldo Merolli in uradnica Giuliana Hrdlicka; železničar Luciano Fantini in gospodinja Maria Piccolo; vzgojitelj Sal-vatore Coppolino in učiteljica Vincenza Caliri; trgovec Luciano Podpersig in gospodinja Fides Orzan. Vsak izgovor je dober Zci se je poškodoval ker je bil pijan Slika nam kaže oporne stebre tovarne IPL na Tržaški cesti, ki bo začela obratovati prihodnje leto. To bo zopet eno izmed številnih podjetij, ki so zrasla v zadnjih 'etih na področju proste cone v Gorici COSn/f.lOSIAI, CORSO Ccrsc Hallu 7 - GORICA I RAZPRODAJA vseh poletnih obla&il rorusri n sr, ds ni 0 I Poletne volnene obleke, ki se ne mečkajo, tailleurs, hlače, krila, srajce, nylonski dežni plašči itd. SIMESNO NIZKE CENE Ves ponedeljek in torek je prometna policija iskala motociklista, ki naj bi v nedeljo ponoči povozil gluhonemega 56-letnega Marina Zeia iz Ul. Ospitale 10, in potem izginil brez sledu. Ko so Zeia v torek ponovno zaslišali s pomočjo človeka, ki je znal govorico mutcev, pa je policija spoznala, da jo je Zei v ponedeljek precej potegnil za nos. Ko se mu je vino skadilo iz glave in ko si je tudi nekoli-KO zacelil rane, je priznal, da ni res, da bi ga povozil motociklist, ampak da se ga je toliko nalezel, da n, mogel varno hoditi. Zlagal pa se je zaradi tega, ker se je bal, da ga bodo prijavili sodišču zaradi pijanosti. Prometna policija je tudi sama ugotovila, da nesreče ni mogel zakriviti noben motociklist, ker se na Zeievi obleki niso poznali sledovi trčenja 7. motociklom. Avtomobilist povozil dečka v Štandrežu Ob 20. uri je 28-letni avtomobilist Mario Seno iz Ulice Attim.s 16 v Podgori povozil v Ulicj Ticino v Štandrežu 8 let starega Roberta Del Ne-gra. Seno je pred poslopjem št. 3 obračal avto fiat 500 in pri tem trčil v otroka. Pri tem se je otrok potolkel po glavi in po telesu. Z rešilnim avtom ZK so ga pripeljali v bolnišnico Brigata Pa-v,a, kjer so mu rano obvezali in ga poslali domov. Padec v stanovanju Včeraj zjutraj ob 10. uri je 65-letna gospodinja Eiisabetta Bavčer s Svetogorske ceste 99 padla v svojem stanovanju in si zlomila desno roko. Z rešilnim avtomobilom Zelenega križa so jo prepeljali v bolnišnico Brigata Pavia. Deček skoraj utonil v Soči Včeraj popoldne se je 14-letni Giorgio Faganel iz Pod-gore, Ul. IV. novembra 43 kopal v Soči v bližini električne centrale, ko ga je prijela nenadna slabost in kmalu bi utonil, ako bi mu ne priskočili na pomoč nekateri kopalci. Prepeljali so ga v bolnišnico pri Rdeči hiši. «*--------- Ulica zaprta za promet Danes od 5. do 18. ure bo zaprta Ul. Romana v Ločniku, ker popravljajo železniško progo. Promet bodo usmerili po Ulioi Sartorio. Vespist povozil Beograjčanko Okrog 15. ure so v ambulanti glavne bolnišnice nudili prvo zdravniško pomoč 33-letni jugoslovanski državljanki Bra. nislavi Ivančevič por. Mihaj-lovič iz Beograda, ki je bila na obisku v našem mestu. Zenska je prečkala Ulico Cellini, pa je tedaj privozil mimo z vespo 23-letni študent Alfio Berce iz Ulice Paduina 8 in jo povozil. Pri padcu se je pobila in ranila po čelu ter nosu, levi roki in levi nogi. Ozdravela bo v 8 dneh. Najdeno Komisariat javne varnosti pri Sv. Soboti obvešča, da je na razpolago lastniku zlata zapestnica z obeskom ki jo je nekdo zgubil 1. avgusta v baru v Ulici Orlandini 41. Vsedržavna zveza kovinarjev zabita zvišanje mezd in skrajšanje arniki Ker je pričakovati odpor delodajalcev, se bodo morali delav* odločno boriti za uresničenje svojih zahtev c 1 Letos decembra zapade vsedržavna delovna pogodba za 800.000 kovinarskih delavcev. Sindikalne organizacije so se že začele ukvarjati z obnovitvijo delovne pogodbe, ki mora prinesti kovinarjem razna izboljšanja. Kovinarski sindikat FIOM (CGIL) je v preteklih mesecih po vsej Italiji priredil krajevne in pokrajinske skupščine sindikalnih aktivistov in z njimi razpravljal o novih zahtevah, ki bi morale biti vključene v novo delovno pogodbo. Na teh skupščinah so sestavili program sledečih zahtev za delavce in uradnike, ki jih bodo predložili delodajalcem; 1. 15-odstotno zvišanje mezd in plač, ponovna proučitev conske kategorizacije delavcev v nekaterih pokrajinah, enake plače za enako delo za delavce in delavke; 2. znižanje delovnega urnika z enako plačo; 3. revizija členov glede disciplinskih prestopkov z namenom, da se zaščiti čast in ugled delavca; 4. izenačenje pravil glede kvalifikacij za njihovo oravil-nc dodelitev delavcem v zve-Z’ z značilnostmi dela ter * priznanjem delavskim organizacijam, da lahko posredujejo glede tega vprašanja; 5. ureditev akordnega dela za delavce na način, da se a-kerdne tarife določijo skupno z delavskimi predstavniki in določitev višjih akordnih tarif, 6. periodični poviški. Za uradnike same pa se zahteva; 1. ukinitev do sedaj določene meje pri izračunava, nju periodičnih poviškov in revalutacijo periodičnih poviškov izpred leta 1952; 2. revizija pravil o plačevanju dela c d 44 do 48 ur. Z vsemi temi zahtevami se kovinarski delavci sedaj seznanjajo na sindikalnih skupščinah, kjer podrobno obravnavajo posamezna vprašanja. Na teh skupščinah se delavci posvetujejo, da bi z novo delovno pogodbo uspeli izboljšati delovne pogoje v tovarnah. Obenem pa se delavci morajo zavedati važnosti razpravljanja o zahtevah glede nove delovne pogodbe in se množično udeleževati vseh napovedanih skupščin in sestankov, da bodo osebno sodelovali pri sestavljanju zahtev in predlogov, ki jih bodo morali v prihodnosti odločno zagovarjati pred delodajalci. Dejstvo je, da se delodajalci ne bodo kar takoj omehčali in pristali na vse gornje zahteve. Skušali bodo napraviti takšno delovno pogodbo, ki bo njim v korist. Zato morajo bit' delavci pripravljeni na ltlttlllllllMllltllllltlllltlltllllllt||ltt|||||||llt||||llll||||tlllllllttl6Mllllllttllllllllllltllttlllltlllltlllt Kriza na Jutrovem in tržaško pristanišče Za tržaško gospodarstvo ni bilo resnejših posledic V začetku so zaledni izvozniki ustaviti nakladanje blaga, kmalu pa se je položaj popravil Kriza na Srednjem vzhodu ni privedla do resnejših posledic za tržaško gospodarstvo odnosno za dokaj razvite vezi, ki jih ima Trst z vsemi prizadetimi državami. To zlasti velja za položaj v Iraku, kamor se je promet normalno odvijal in ni prišlo do prekinitve prometa s pristanu šči Perzijskega zaliva. Po obvestilih tržaških operaterjev je celo v zadnjih dneh prišlo do povečanih pošiljk blaga in so tako zabeležili obsežnejše pošiljke avstrijskega lesa, gradbenega materiala, avtomobilov, papirja in različnih industrijskih izdelkov. Slabše stoje stvari z blagom ob povratku, ker se je znižal promet z rudami, kar pa ne vpliva v večji meri na celotni promet, ki je ostal zadovoljiv. Kriza in politična napetost sta povzročila, da je v prvem času prišlo do znižanih pošiljk, odnosno da so zaledni izvozniki ustavili nakladanje blaga in zadržali blago bodi-s: v tržaških skladiščih, v šte. vilnih primerih pa ga niso nit; odposlali. Vendar je ta-»o stanje trajalo le malo časa, ker se je izkazalo, da so nile prehude bojazni odveč, istočasno pa so prav ta negotovi položaj vedno pripravljena izkoristiti konkurenčna podjetja. Priznanje nove iraške vlade je pomenilo bistveno pre-okretnico, kot tudi zadnji dogodki v Libanonu. Gospodarski krogi so celo mnenja, da bo — vsaj kar se Iraka tiče — verjetno prišlo do znatno povečanega primeta, saj vse zaostale države, brž ko si pribore na ta ali oni način samostojnost in nekoliko naprednejšo državno ureditev, takoj prično z izvajanjem načrtov, ki naj spremene zaostalo gospodarsko strukturo. To pa istočasno pomeni povečan uvoz strojne in druge industrijske opreme ter blaga v zamenjavo za povečan izvoz tipičnih proizvodov. V primeru Iraka pa ne bo niti treba povečati izvoza petroleja, saj bo zadostovalo za izvedbo takih namer, da se porabijo doma sredstva, ki jih je bivši kralj in ozka priviligirana plast do sedaj porabila za razkošje, povečini v znanih evropskih letoviščih, V zvezi s predvidevanji o okrepitvi prometa skozi Irak so značilne izjave avstrijskega trgovskega atašeja v Bng-aadu dr. F. Draszyka, ki se je sedaj vrnil v Avstrijo in ki je imel pomemben razgovor z novim ministrom za gospodarski razvoj. V razgovoru je zaključil, da se namerava nova vlada v znatno večji men osloniti na dobave blaga u predvaja danes 7. prostem ob 28.38 t. m. ob II. uri in na barvni film Fox: J I II MARILYN MONROE JANE RUSSELL dežel Srednje Evrope, da izpolni gospodarske načrte. Pri tem bi seveda Avstrija imela ugodne možnosti zlasti, ker so njeno spoštovanje strog« nevtralnosti v Iraku ugodno ocenili. Lahko torej pričakujemo, da bo tržaško pristanišče še nadalje igralo pomembno vlogo pri gospodarskih stikih srednjeevropskih zalednih držav z državami Bližnjega vzhoda. Ta vloga je bila ie do sedaj zelo pomembna, saj je znašal promet v obeh smereh v lanskem letu s temi državami nad en milijon ton blaga in je torej dosegel »no petino ce. letnega tržaškega pristaniškega prometa. Stvarno pa je del-než še znatno večji in pomembnejši, saj gre za uvoz petroleja in izvoz industrijskih izdelkov in lesa, kar vse spada v vrsto bogatega blaga, k' prinaša pristanišču večje zaslužke. najbolj odločne sindikat'‘ oije. Tudi tržaški delav« ^ morajo zavedati važnos ^ ve delovne pogodbe in 5 , ♦o množično udeleževati zborovanj in sestankov, ‘ bo priredila tukajšnja Sindikalna organizacij* ^ dobro zaveda, da lodajalci za obnovitev ^ pogodbe ne bo lab**' lodajalci bodo skušali ti sedanje mezde in P ^ izgovorom, da ameriška sija vpliva tudi na itaUJ^a U t)f ir-dustrijo, da se je tret^i praviti na skupno ev , treba tržišče in da je n«*-tega nuditi drugim proizvode po skupno j nih cenah. Razumljivo J ’ so ti izgovori neutetn« ^ ker je dokazano, da j,- dustrijci vsako leto vetl8J bičke, ki bi morali biti ir.erno razdeljeni med ^ ce, od katerih zahteva)0 ^ no večjo storilnost. V ' klih letih je bila za , sko kovinarsko industnJ0 ^ lo visoka konjunktura. vodnja in dobički s° _ j,\ naraščali, medtem ko s° I. _i-x- _i ---V« T°" (lil en® t le plače vedno enake. *v i P*. meni, da obstajajo vsi za zadostitev upraviči lavskih zahtev. HOROSKO .ZA DANES^ OVEN (od 21. 3. do ' ^ itr*1 ( t Dobre priložnosti za vendar je znanja previdnost. -n BIK (od 21. 4- do Napeti dnevi zaradi s? družini. Ne izgubite^, ^ j DVOJČKA (od 31. 5’ “ t 6.) Dan bo odločilen ^ . rievo, ki vam je pri sr,» '■ \ RAK (od 21. 6. do/Vi Navdajata vas žalost 1 t mizem. Otresite se : bodite veseli. « i1 LEV (od 23. 7. d° Ostra nasprotja f šijo vaš duševni mir. h j naglite se. jj.l1 DEVICA (od 23. 8. d° F f ■ anJe i Vzbudili boste zanim* je V£UUUU1 UUblC Z, «****' osebi, ki vam je bil* go všeč. TEHTNICA (od 23. 10.) Vse kaže, da j* ugoden trenutek, da 1 vaše načrte ,n *; ŠKORPIJON (od ,*# 21. 11.) Razširite kr°Gt prijateljev in imeli b00 ji uspeh. d« v STRELEC (od 22. »• ^ 12.) Dan bo zanimiv nepredvidenih stvari, previdni. jo*. KOZOROG (od 22. 1%.,. * t 1..). Oseba, ki vas zaf bo naveličala, če j1 ne odkrili svojih čustev. ^ VODNAR (od 21. .!•- 2.) Novost, ki jo nd13^?1, str- pričakovali. Imejt® nje v ljubljeno osebo. ^ t RIBE (od 20. 2. d° d Nepričakovan dogodek [t* bc prekrižal račune, pajte. VOZNI RKD VLAKO' ODHODI 0.20 B Opčine - Ljubljana Reka Beograd 4.00 P Videm 5.18 P Portogruaro 5.28 P Videm 5.37 P Opčine 6.00 K Benetke - Milan 6.20 B Benetke • Rim ■ Mi- lan • Turin - Zue-nch 6.27 B Videm . Trbiž - Be- Ijak (do 14. sep te m. bra 1958) 6.35 P Videm 6.5« P Opčine 'i. 15 P Tržič (samo ob delavnikih) 8.10 B Benetke • Rim • Mi- lan 8.20 B Videm - Trbiž 8.43 B Videm • Trbiž • Du- naj • Pariz • Amsterdam 8-48 B Opčine • Ljubljana 9.43 P Videm 10.15 P Benetke 12.20 B Videm 12.30 P Videm 12.53 R Benetke 13.30 P Benetke 13.45 P Opčine 14.25 P Videm 14.41 B Benetke - Milan Pariz - Calais 16.10 B Opčine - Reka Ljub- ljana • Beograd • A-tene - Istanbul J6.20 P Videm 16.50 B Benetke - Bari 17.00 P Benetke 17.37 P Videm 17.53 P Opčine 18.30 P Portogruaro 19.10 B Videm Trbiž • Du- naj • Muenchen 19.30 P Cervignano 20.07 P Opčine 20.17 P Videm 21.10 B Benetke - Milan • Genova - Turin Ventimiglia • Marseille 21.50 P Videm 22.15 B Rim POSTAJA SV. ANDREJA 5.10 P do Drage 7.10 P do Herpelj . Kozine 13.05 P do Drage 17.38 P do Herpelj . Kozine (do 27.9.1968) 21.09 P do Drage PRIHOD* 0.12 B Videm (sai»° praznikih do 7.9.1958) 1.05 B Videm 5.30 B Beograd • Ljubljana 6.24 P Cervignano 7.05 P Opčine 7.18 P Videm 7.30 P Portogruaro 7.38 B Turin - Mil*0 8.07 P Videm 8.25 B Rim 8.32 B Videm 9.17 P Videm &1' 9.38 B Marseille * VeP f? gha - Genov* rin • Milan ' ke nun*l 9.50 B Muenchen • Trbiž Vide® 11.39 P Opčine 11.50 B Videm 12.05 R Benetke 13.30 P Bari • Rim ke 14.05 B Istanbul * Beograd • na Reka 15.12 P Videm „ 15.32 B Calais • P**1* lan Benetk 16.50 P Videm 17.00 B Trbiž - Vič6" 28.9.1958 dal)e 1718 P Opčine m 17.30 B Trbiž Vide:<0 jf 18.11 P Tržič (samo lavnikih) 18.50 P Portogruaro 19.03 R Benetke 19.55 P Videm . 20.03 B Ljubljana • 20.32 B Pariz - Mil*0 Benetke 21.08 P Videm ^e& 21.18 R M i 1 a n Mestre , 21.44 P Opčine O*1’ 22.11 B Amsterdam • Trbiž Vme 22.46 P Benetke ■% . \ 22.55 B Beljak - fr’ ji)% dem (od do 14. »ep,C , 1958) 23.50 B Zuench • TU^et* lan • Rim • ^ POSTAJA SV- ANO 6.51 P lz Drage ge**"' 10.05 P iz Herpelj " , 15.07 P iz Drage go*1 20.49 P iz Herpelj ' (do 27.9.19® 22.43 P iz Drage B brzi P potniški R rapido Na razgovoru s Karamanlisom 7 Hi na Cipru že prekršeno ?_____________ Ukinjena policijska ura 6' ~7 1->anes zvečer se je izvedelo, da pri-predsSr,i,Za ^utri Prihod britanskega ministrskega ta vAt ^ac Millana in ciprskega guvernerja Foo-rnmicfu?16' ^ri^la bosta na »splošen razgovor* z grškim ^ustrstam predsednikom Karamanlisom. Domnevajo, 'da je . britanski MtpDslanik v Atenah Roger w n lzr^il Karamanlisu pis-Br»ai MilIana, kjer je ta "Vlagal sestanek v Atenah rtJUtr''. A^en je imel danes *r že drugi razgovor - »rikim ?unanjim ministrom A- V zadnjih treh dneh. Po izročitvi Mac Milla-t, Piama pa je bil pokli- M*v ^aramanlisu nadškof arios. p0 yrp trajajočem »Uovoru je Makarios dejal, Yj.. povsam soglaša z grško 0 v vprašanju Cipra. Predh. ’!’illan je I0- junija .Jv! .’ da bi se sestal z ,u. lm 'n turškim ministr- . ... predsednikom. Tedaj ni mas 0 do nobenega sporazu- toda Menderes in Mac *ta se razgovarjala o ma, Millan' Slatin 1 "I T_ , bagdadskega pakta Londonu pred dnev? Mil llS,trski Predsednik Mac ,8.n “0 jutri odletel' z reak- nbdiJm,«le,alom v Atene- p°-AnV Je’ da gre tud* v nič ar°’ toda Turki niso še ni* Ogovorili. nieIedStaV.niK grškega zuna-la/v mibistra je povedal, da in K1 med Mac Millanom Pieli araman''s°m ne bodo i škik Za.osn°vo zadnjih angle-je „tnačrtov za Ciper, ki jih vrni,'Grčija kot Turčija za-Prin • er s° z grške strani anE]ravbeni razpravljati tudi o ga i*]**1? na'rtu, če se iz nje-ki Z ocii° sledeče tri točke, ve. z? Grčijo nesprejemlji-grsko-turško sodelovanje vitSypravljanju Cipra, ustapo-‘kupf- razn'h pokrajinskih delit C!n in vsPk ukrep za raz-V jV otoka-nair,rr0nw°nu zatrjujejo, da je »srdu Millanovega poto- či predvsem ta, da se naj tre!,,. *r.edstva za preprečitev an^a brvi in za podalj-ver.5] prerp:ria i;i ga je zano' Prebivaš i ’ ki naj bi.se JPiid gov ga j v nedeljo. Opogu-ie dejstvo, da so nje ija. n°Z'v za Prenehanje nasi-°dPril tako gtškS kot n a rj j. ■ , Ptinistrsk4 predsedrk Griv,° fakine' nato pa ip *‘"’izaoi'n tU<^' tur^ba tajna or. hgne« vaSj vi na Cipru našli v nd Približno 25 km C|Prstr °zbe nekega policaja, tj na-Ba Grka, ubitega. Na Piirje °'n bi bilo torej pre-kn ty.J **a ga proglasili ta-šen0 A kot TMT; prekr- V ^’ikoar V P°bličnih krogih nujn() Zl)’ zatrjujejo, da še ni Prekri 5e premirje zares nanirpj letaki EOFA so Angi - ®ovorili o premirju ne Vn v '*v >n Turkov, medtem nija . °belenskih krogih me-*ku j.J* bil policaj na spi-vila Eo^CeV' ki 8a Je sesta' 11 v Nikoziji so našli u- bito neko grško žensko v njenem stanovanju. Truplo je bilo tudi strašno zmaličeno m glava je bila odrezana. Hiša te ženske se nahaja blizu črte, ki loči turški del mesta od grškega^ Ciprske oblasti so odredile, ida se od danes zvečer ukine policijska ura, ki je bila v veljav« v nočnih urah (okrog devet tednov skoraj brez prekinitve) v vseh važnejših krajih otoka. Edina izjema je področja med Famagusto in Nikozijo, kjer varnostne sile delajo čistko. Povsod pa lahko policijska oblast takoj zopet uvede policijsko, uro, če se pokaže potreba*. Tudi motorna vozila, ki od 20. julija niso smela voziti iz kraja v kraj, sedaj lahko spet vozijo. Ajm ) f f. I i: -: W Naj dela ali naj počiva — Marisi Allasio ne manjka občudovalcev Hvale vredni Pretijevi napori, toda... Dolžnost vsakega državljana prijavljati točne dohodke Zelo bogati državljani «nimajo ničesar*, ker so delničarji družb, katerih akcije so zopet last drugih družb s sedežem n. pr. v Liechtensteinu RIM, 6. — Italijanski finančni minister Preti je najavil večjo davčno kontrolo nad akcijskimi družbami m raane olajšave za davkoplačevalce s stalnimi prejemki. To izjavo je dal nekemu italijanskemu tedniku ter je še pristavil, da ima privatr. in?c’ativa v Italiji že p« ustavi vso možnost razvoja. »Treba pa je na vsak način preprečiti še nadaljnje ogibanje plačevanja davkov. Mi pa zahtevamo, da napravi vsak državljan svojo dolžnost ter da prijavlja davčnim uradom svoje točne dohodke.* Na vprašanje, če ustreza sedanja zakonodaja, ki se tiče akcijskih družb, resničnemu stanju, je minister Preti odgovoril: «Na žalost moram odgovoriti negativno. Ogibanje plačevanja davkov je danes vse bolj pogost primer. Imamo na primer zelo bogate državljane, ki nimajo na videz ničesar, ker pripada njihovo premoženje italijanskim družbam, katerih akcije so last drugih družb, s sedežem v državici Liechtenstein, ali pa kje drugje. S to zvijačo se rešijo plačevanja davkov. To bi bilo treba na vsak način odpraviti.* Preti ni omenil nekih papeževih nečakov in podobnih zaslužnih mož, ki ne plačuje- Zopet cela vrsta nesreč s smrtnimi žrtvami v planinah Trije nemškj alpinisti so se ubili na Ortlerju nadaljnja dva pa sta strmoglavila z Lavareda Neki bogoslovec je v piemontskih hribih padel v prepad, ko je trgal planike Mlada Neapeljčanka je na poti s Plateauja Rosa padla v razpoko ledenika MERAN, 6. — Trije nemški turisti, ki so davi ob zori odšli iz Solde, so strmoglavili z neke stene Ortlerja,- Ponesrečeni nemški turisti, 52-letni Wilhelm Koehler, 16-letna Uršula Vorbrugg ter njen 26-letni brat Karel, so prispeli včeraj zvečer v Sol-do v družbii 6 drugih plezalcev. Pozno zvečer' so prispeli V PajerjeVo kočo. Davi pa so že zgodaj začeli plezati. Ko so prispeli do začetka normalne poti na Ortler, sb se razdelili na tri naveze. Prva je vstopila naveza brata in sestre Vorbrugg in Koehlerja. Kake pol ure pozneje sta o-stali dve navezi, -ki sta bili še komaj nekaj desetin metrov od baze, zaslišali krik. Karl Vorbrugg je izgubil o-prijemališče ter začel padati. iiiimiiiimMiiimiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiii Bomba 800 kg v strugi Arna PISA, 6. — Ko je skupina delavcev čistila odsek struge Arna, je naletela na 800 kg težko letalsko bohibo. Pokli- Po alpinističnih predpisih bi moral drugi plezalec vzdržati sunek ter preprečiti nadaljnji padec. Toda Uršula, gotovo še neizkušena in prestrašena, je še sama izgubila oporo ter strmoglavila, nakar je padel za njo še najstarejši v navezi, k' ni imel nobene nežnosti, da se reši sam in tik reši ostala dva tovariša. Medtem ko so nekateri od ostalih 6 plezalcev, ki sp brez moči prisostvovali tragičnemu prizoru, takoj prispeli na o-porišče ter hiteli v Pajerjevo kočo, da sporočijo o nesreči, je že prišel tudi oskrbnik koče do ponesrečenih 'turistov.’ Mlajša dva ponesrečenca sta bila takoj mrtva, Koehler pa jr umrl 20 minut pozneje. Reševalne skupine niso mogle še priti do mesta, kjer se trupla nahajajo, ker pot do tja ni tako enostavna in je hribe nenadoma zajela gosta megla. CORTINA D’AMPEZZO, 6. — Dva mlada Nemca, 19-let-ni študent Heinrich Tschiedel ter 18-letni Mattia Grassi, oba z Bavarskega, sta se danes u-bila, ko sta strmoglavila z cali so strokovnjake iz Floren- «Rumenega roba» vrha Cima ce, da odstranijo nesimpatični I Piccola v Lavaredu. predmet | CUORGNE, 6. — Bogoslovec .......................................................... Spatniki s posebno pripravo sJi bodo tudi p e cn britanski poskus z vodikovo bombo - in potem konec ? Douglas zadovoljen s poskusom z «Atlasom» akade^^A’ B- ~ Sovjetska n odit zna*>osti, in sicer k Za astronomijo, ■'jih - Va’ da bodo v prihod-!>tiil Vjetskih sputnikih na-bodf. SVat*Pbe se naprave, °d časa do časa od- Sovjetska | polno izpopolnitev tega f»hl* , Tako°Cne svet'°bne signa-fkhciji, T.??.o°Ža sovietslca a" Odo Na tak način !*'0renio "ik!,..ki i>h sedaj aiu v j ni>hovem prele-#eth *e takoj po sonč- >bim v°du ali P-d ^y nočm? °m’ v,dni tu' ti Urah- Poleg tega ^»gočaii SVetl°bni signali o-mn°8o bolj točno L?,v*ga r)nlVaakokratnega nji-d PrUt^3^- Ta načrt je ] bil° razH r poroeilu- ki le«atom zdeheno VSem de- *plošneg’a *, se udeležujejo *a odbori anja poseb" f*1 ki ^ Za 8eofizikalno tn° V Moskvi‘ *n»hstv«3. 6- ~ S6ta času bod Britanski o v najkraj' vodiko«ravai p°ukus z -b* bod0 bombo. Poiz- bombo. Poiz- ab iaved)i na ' Božič- o, ki «DaP ko poroča lon-da bo ^ . Bxpress», ki kii ^*leSki t Verjetno zad' ith*, °d‘koVa ?VrSwni P0‘Z* j« *Uo „ bomba, ki bi kriia^njenaneBa ^ann,!straam bo megatona, a -britanski ra-*^irl7an}»‘ kv naj bi k^stvo" Si?i;ko bombni-' §ic^r bi za .po- rožja bili potrebni še trije poizkusi, vendar se zdi, da se je vlada odločila za prekinitev poizkusov in to iz dveh razlogov; predvsem zaradi tega, ker Združeni n*-rodi nameravajo V dveh mesecih pozvati svet, naj preneha z atomskimi poizkusi in bi zato britanska in ameriška vlada tega poziva ne smeli prezreti; drugi{ pa zato. ker iz ugotovitev atomskin strokovnjakov, k« trenutno razpravljajo v Ženevi, izhaja da se atomski poizkusi dajo u-gotoviti tudi na večjo časovno razdaljo. WASHINGTON, 5. — Ameriški minister za letalstvo Douglas je izjavil, da je medcelinska raketa »Atlas*, ki so jo preteklo soboto izstrelili iz Cape Canaverala, šla več sto kilometrov visoko. Minister Douglas, ki je izstrelitev te rakete označil kot '»temeljni kamen programa Atlas*, je izjavil, da je »Atlas* odletel 4000 km daleč. To Douglasovo izjavo je Pentagon objavil, potem ko je podrobno proučil vse podatke , prve izstrelitve. Vendar pa je Douglas ob vsem tem dodal, da v razvoju programa poizkusov z raketami »Atlas* še vedno lahko pride do »ponesrečenih izstrelitev*, ker gre ,£a zelo zapletene naprave. Še resno stanje Jacka Warnerja CANNES, 6. — Stanje Jacka Warnerja, ki se je včeraj zjutraj močno poškodoval, ko se je s svojim avtomobilom vozil iz nekega nočnega zabavišča, je nespremenjeno. Noč je prestal razmeroma dobro, je sporočilo vodstvo bolnišnice »Brousailles*, ln «zdi se, da je ostalo pri izboljšanju, k> je bilo ugotovljeno včeraj*. Fonesrečenec, ki je znan ameriški filmski industrijec in ki ima 65 let, je dobil pretres možganov ter ima več ran in zlomov. Jack Warner je predsednik ter dejanski producent znane družbe »VVarner Bros*. Od njegovih treh bratov, ki so bili soudeleženi v podjetju (Albert, Harry, Sam), je Sam u-mrl pred leti, Harry pa pred dvema tednoma v Kaliforniji zaradi možganske krvavitve. RIM, 6. — V Novem Delhiju je bil'2. avgusta podpisan sporazum med Indijo in Italijo za uvedbo letalskih prog med tema dvema državama. V krogih italijanskega civilnega letalstva je hil sporazum u-godno sprejet, Mario Clara, ki je bil z 12 tovariši na izletu, se je naslonil na neko skalo, da bi utrgal nekaj planik. Toda skala se je odkrušila ter bogoslovca podrla in zvrnila v prepad. Tovariši so ponesrečenega nosili 3 ure do doline, nakar ga jo rešilni avto odpeljal v Courgne, kjer so ga sprejeli v bolnišnico. Njegovo stanje je zelo resno zaradi hudih pošikodb na glavi in globokih ran na enem ramenu. AOSTA, 6. — Neka mlada Neapeljčanka, ki je bila v Cerviniji na počitnicah, se je 'smrtno ponesrečila. Mladenka, 2?-letna Vittorina Cataldi, se je sama vračala s Plateauja Rosa. Pri prehodu čez neki ledenik je padla v neko razpoko, globoko kakih 30 metrov. Nekatere osebe, ki so to videle, so obvestile reševalne skupine, ki jim je uspelo potegniti ponesrečenko še živo na površje. Kljub takojšnji negi je mladenka umrla v Breuilu, kamor so jo prenesli. Smrt Vittorine Cataldi je napravila globok vtis v Neaplju, kjer je bila zelo poznana. Njen oče je zdravnik na kliniki ter ravnatelj oddelka za srčne bolezni v bolnišnici «A-scalesi* v Neaplju. Njena mati pa je sestra komunističnega poslanca Clementa Ma-gliette. GRINDELVALD, 6. — Ze nekaj dni ni vesti o mladem dunajskem alpinistu Engelber-tu Titlu, za katerega se misli, da je začel plezati na Eiger po steni Mittelegi. BOČEN, 6. — Dve navezi nemških alpinistov sta izvedli v II urah plezanja ponovitev najtežjega vzipona v vzhodnih Dolomitih, smer Soldi v jugozahodni steni Mar-molade. Prvo navezo sta sestavljala 28-letni Anton Hib-ler ter 23-letni Rolland Loe-bel, drugo pa 27-Ietnf Theo-dor Kroeller ter 24-letni Gustav Peter; vsi štirje so jz Stuttgarta. Prvič sta jugozahodno steno Marmolade preplezala Gi-nc Solda in *Ugo Conforto. Plezala sta tri dni, in sicer 29., 30. in 31. avgusta 1936. Mogoče bo uspelo dvigniti ladjo «Andrea Doria» NEW YORK, 6. — Ce bo šlo vse po sreči, bo eden izmed znanih ameriških potapljačev Mike Freeman prebil del svojega letnega' dopusti ob o-stankih znane čezoceanske ladje »Andrea Doria*, ki se je pred leti potopila na o-epanu. Ostanki »Andree Doria* leže na globini 68 m pod morjem. To pa 34-letnega ameriškega potapljača kaj malo moti. Neko ameriško podjetje, ki se ukvarja z dviganjem ladij iz morja in ki je pred 18 dnevi začelo s prvimi poizkusi, kako spraviti ladjo na površje, je že najelo ameriškega potapljača Freemana in še dva druga njegova tovariša. Omenjeno podjetje iz Trentopa je že odobrilo v ta namen dva milijona in pol dolarjev. Podjetje računa, da bo za ladjo če mu bo uspelo dvigniti jo na površje, dobilo okoli 15 milijonov dolarjev. Kolikor bi pa podjetje ne u-spelo dvigniti ladjo na površje celo, jo po dvigalo po kosih, ki jih bo prodajalo kot staro železo, iz česar bo iz-ku-pilo okoli 4 milijone dolarjev. Potapljači so že na delu. Sedaj skušajo trup ladje dvigniti v normalno lego, nakar bodo skušali potegniti pod trupom cevi, s katerimi bodo z drugimi ladjami potegnili potopljenega čezoceanskega ve. likana iz sedanjega blata bolj na plitvo morje. Tu bodo ladjo hermetično zaprli, iz nje vodo izpraznili jn nato dvigni li. Freeman je izjavil, da je v tolikšni globini delo zelo nevarno zaradi močnega pritiska m nizke temperature. Za izsiljevanje ni vsakdo dovolj prebrisan PALERMO, 6. — Pred nekaj dnevi je posestnik Giuseppe Lo Presti dobil grozilno pismo, v katerem je bilo med drueim rečeno; »Izročite denar (šlo je za dva milijona lir) vašemu šoferju, ki mi ga bo izročil v bližini mostu Gajeni.* Poleg tega je bila v pismu tudi grožnja, da bo Lo Presti v primeru, če denarja ne bo dal, u-smrčen. Lo Presti je v dogovoru s karabinjerji svojemu šoferju Giorgiu Sciarrabbiju * GIA SCALA mlada filmska igralka je v torek poskusila napraviti samomor. Z mosta Waterloo v Londonu Je skočila v Temzo. Toda šofer avtomobila, s katerim se Je pripeljala do tja, jo Je rešil. Ze lani sl je poskusila vzeti življenje. Zdi se, da Jo vsaka ljubavna nezgoda silno pretrese. Gia Scala se Je ro djla v Liverpoolu pred 22 leti. Njen oče je Italijan, mati pa Irka. Igrala je že v več filmih, večinoma za angleške producent« izročil zavoj, v katerem je bi>o le nekaj bankovcev po tiseč lir, ostalo pa so bili rabljeni obrazci Totocalcia. Nekaj ur pozneje se je šofer vrnil in izjavil, da je svojo nalogo izvršil. Karabinjerji pat ki. so mlademu šoferju postavili ob mostu zasedo, so opazili, da se šofer pri mostu ni niti ustavil. S tem je dokazal, da je denar izsiljeval za sebe #»------- Tudi brez vpisa v rojstno knjigo se doživi 62 let PALMI, 6. — Adela Bellini, poročena Reitano, ki ima že 62 let, je pred dnevi ugotovila, da snloh ni vpisana v rojstno knjigo občine Palmi, kjer je bila rojena. Do te ugotovitve je Bellinijeva prišla, ko se je obrnila na občinski anagraf-ski urad za neko potrdilo. V seznamih omenjenega urada ie bilo sicer vpisano rojstvo neke Adele Bellini, poročene Lagoz-zn. ki pa nima z našo Belli-nijevo ničesar opraviti. Bellinijeva se je poročila leta 1944 v Taurianovi, toda »aradi vojne niso mogli iskati nienih dokumentov v rojstni občini. Bellinijeva se je obrnila na državno tožilstvo, da uredi njeno zadevo «»— ■ AGRIGENTO, 6. — Metan je našla družba «Gulf Italia* približno 15 km od Camma-rate. Po pritisku, ki so ga ugotovili na površja in ki znaša 18o atmosfer, iklepajo na znatno ležišče. LYON„ 6. — Pred lokalom Zveze francoeke republikanske mladine v Lyonu je davi eksplodirala bomba. Materialna škoda je velika, žrtev pa ni bilo. jo davkov od svojih ogromnih dobičkov, ker so — diplomatski predstavniki tujih držav. Menda so jih namreč neke oddaljene manjše dežele imenovale za svoje predstavnike pri Vatikanu. Minister Preti je še izjavil, da ima namen ukiniti kakršenkoli davčni privilegij. «Ra-zer tega,* je izjavil, «bo vlada podprla zakonski osnutek socialdemokrata Orlandinija in demokristjana Vicentinija za obdavčenje prejemkov italijanskih poslancev.* Vprašanje je, če bodo vrli parlamentarci pokazali mnogo navdušenja za plačevanje davkov. Doslej so bili- namreč njihovi dohodki, ki so jih prejemali kot poslanci ali kot senatorji, oproščeni davčnih prijav. Na vprašanje, če bodo deležne davčnih olajšav tudi določene kategorije delavcev, je minister izjavil: »Mislim, da bodo lahko nekatere kategorije delavcev deležne teh olajšav. Upam tudi, da bomo lahko v tem finančnem letu dvignili vsoto prejemkov, ki bo oproščena vseh davkov.* Preti bi si pridobil neminljivih zaslug in velikih simpatij pri velikem številu italijanskih davkoplačevalcev, če bi olajšal davčna bremena vseh tistih ubogih davkoplačevalcev, ki ob svojih revnih plačah, ki so točno zapisane in vsak hip ugotovljive, ne morejo ničesar prikriti. Za tiste pa, k; lahko prikrivajo težke milijone, naj bi bil davčni vijak neizprosen. V tem poročilu avstrijske policije manjka polno podrobnosti, k’Y bi bile potrebne, da'bi mu bilo mogoč« verjeti: 1. Kako sta prišla češkoslovaška obmejna stražni-ka na avstrijski breg: s čolnom, po mostu, ali pa je reka tolikšna, da se kar preskoči Zadnje je neverjetno, ker ima Thaya na mestih, kjer tvorj mejo, za seboj že precejšnjo pot po Avstriji in CSR (Cehi jo imenujejo Dyje). 2. Ali je meja z avstrijske strani tako nezavarovana, da kopalci niso varni niti tedaj, ko se nahajajo na avstrijskem bregu reke? Maroški princ si ogleduje naprave ENI MILAN, 6. — Maroški prestolonaslednik princ Mulay el Hasan je danes obiskal kompleks ENi v San Donatu. Sprejel ga je predsednik ENI ipg. Mattei ter številne druge osebnosti. Princu so tudi pojasnili delovanje seizmičnih preiskovalnih skupin. V San Donatu je namreč bila pravkar dolga kolona avto- mphijov ,a v50 opremo za t*> tak« skupine, ki bodo Jutri odšle v . Genovo ter se vkr-calp za Perzijo. Princ sl bo ogledal tudi naprsve v Ra-v#nni. J i « /I;: ‘—----------------------- <(>rkev bratstva* zgrajena iz ruševin iz zadnje vojne VOGHERA, 6. — V kraju Cella di Varzi v bližini Pavie se vneto pripravljajo na posvetitev «cerkve bratstva*, bi so jo zgradili z ruševinami iz zadnje vojne, ki So jih sem pripeljali iz vseh koncev sveta. Cerkev, ki naj bi postala simbol miru, bratstva in prijateljstva med narodi, bo posvečena 20. septembra ob navzočnosti številnih znanih o-sebnosti iz italijanskega in tu. di tujega javnega življenja. Med drugimi je svojo prisotnost najavila tudi žena ameriškega veleposlanika v Rimu, gospa Zellerbach, ki bo botri-ca ob položitvi temeljnega kamna za zgraditev spomenika neznanemu junaku. V tem spomeniku bodo zbrani o«tan. ki neznanih vojakov * vseh vojaških pokopališč. Obmejni incident s 25-lelno kopalko DUNAJ, 6. — Avstrijska policija je objavila, da so češkoslovaške obmejne straže aretirale pri Blaustaudenhofu neko 25-letno avstrijsko kopalko. Dva mladeniča, ki delata v bližini in sta ves prizor opazovala sta povedala, da se je Avstrijka Helga Ha-gen sprehajala po avstrijskem bregu mejne reke Thaye, ko sta nenadoma prišla dva češkoslovaška obmejna stražnika ter žensko z orožjem prisilila, da jima je sledila, kakor je bila. miiiiiiitiiiiiiHiiiiitiiiiiiiiittmiHiiiiitiiiiiiiintiiiiiiiiMiiiiiiiiiiitititiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiMtitii Bodo kmalu našli morilca Molinara? Molinara so našli v nekem gozdiču pobitega z velikim kamnom TURIN, 6- — Leteči oddelek policije nadaljuje preiskavo v zvezi z umorom bolničarja Francesca Molinara Mina. čigar truplo so včerai našli v gozdiču ori Pellerini na levem bregu reke Dore. Ugotovilo se je. da ie bil Molinar Min umorjen na divjaški način; nekdo mu ie z večjim kamnom, katerega je zaradi precejšnje teže gotovo moral držati z obema rokama, razoil glavo. Toda na prsih umorjenega so našli ee krvava znamenja dveh sunkov s kakim ozkim predmetom v srce Policija je že včerai zvečer takoj napravila preiskavo v so-bi v Ulici delle Orfane 18. kjer je bolničar živel. Agentje so naleteli ria presenečenje, da je bila soba v popol- Filmska industrija ZDA v hudi finančni krizi Recesija je imela hujše posledice za delavke kot za delavce HOLLYWOOD, 6. — Ameriška filmska industrija je v težkih finančnih razmerah in potrebuje pomoči. V tem smislu je »Motion Picture Indu-stry Council* v nekem pozivu izrazil željo, naj bi Kongres izglasoval zakonski načrt, ki bi predvideval davčne olajšave. Omenjeni »council*, ki ga sestavljajo predstavniki filmske industrije in predstavniki sindikatov filmskih delavcev, je poudaril, da sta v lanskem letu dve filmski podjetji morali prenehati obratovanje, dočim so druga filmska podjetja morala zmanjšati proizvodnjo, kar je nujno privedlo do bresposelnosti. Zakonski predlog, ki ga je predložil neki poslanec iz Kalifornije, predvideva, naj bi se davčne dajatve, ki znašajo danes tu-1 di do 82 odstotkov čistega dobička, zmanjšale na 66 odstotkov. Hkrati bi se moral zmanjšati tudi neki drug davek, ki obremenjuje dobiček v znesku nad 25 milijonov dolarjev. NEV? YORK, 6. — Kakor piše neka publikacija ministrstva za delo, je v državi New York recesija imela huj-še posledice za delavke kot za delavce. Po podatkih, ki zajemajo obdobje od septembra lani do letošnjega maja. se je število delavk, ki sc zaposlene v industrijskih pod jetjih na področju države New York, zmanjšalo za 17 odst., medtem ko se je število delavcev zmanjšalo za 11 odst. Od lanskega septembra do letošnjega maja je v državi New York izgubilo zaposlitev po 14.000 žensk na mesec. nem neredu; verjetno s« je morilec polastil ključev, ki jih je imel Molinar v žepu, ter takoj odhitel v njegovo sobo, kjer se je polastil denarja in mogoče še kake druge stvari Bolničar je živel skromno in je gotovo imel kake prihranke. Verjetno gre za zločin ki je v zvezi s k-kimi sumljivimi krogi, ki so Molinara, ki je bil samski, poznali. Molinar je bil kot bolničar, ki je že 30 let delal v m*! ----- FJliott: svet. rek. v teku na 1. miljo DUBLIN, b". — Tek na 1 m. ljo na lahkoatletskih tekmah se je končal s presenetljivim rezultatom in ga lahko šteje- mo kot ena najlepsih strani zgodovine lahke atletike Ob koncu tekme sta dva atleta izboljšala svetovni rekord Angleža Dereka Ibbotsonu (3’ in 57”2), ki pa še ni bil priznan Takoj po startu ie Alber> Thomas (Avstralija), ki 1» pred kratkim do§egel v teku na 3 milje nov svetovni rekord. prevzel vodstvo s pospešenim tempom. V prvi četrtini proge (402,32 m) je še ved no prvi in vodi pred Lincolnom in Elliot.tom (oba Avstralija). Na polovici proge (804 m in 65 cm), ki jo je prvi pretekel v 1’59” je stanje nespremenjeno. Takoj zatem pa Elliott prevzame vodstvo, medtem ko je olimpijski prvak na 1500 m I rec Ron Delany zaostal za pet metrov. Lincoln na tri četrtine proge (1.206,97 m) orehih Elliotta, vendar se slednji z ostrim sprintom zopet premak ne na prvo mesto in nadaliu je pot sam. Lincoln se sicer mu skuša približati, vendar zaman, ker ima Elliott že nekaj metrov naskoka. Na zadnjem delu proge Elliot pospeši tempo in priteče na cilj 15 metrov pred Lincolnom in Do-lanyjem. 20-letni Elliott je tako zmagovalec najbolj fantastičnega teka na 1 miljo, ki ga zgodiš vina pomni, med katerim je kar pet atletov slo preko »zida« štirih minut. Sijajni tekmi je prisostvovalo 19.000 gledalcev, ki io u-pali na izboljšanje svetovnega rekorda. Tudi na 1.500 m so kronometrirali Elliotta. vendar njegovega rekorda, pa čeprav je boljši od Roszavoigyjevega (Madžarska), ne bodo mogli po mnenju irskih lahkoatletskih funkcionarjev priznati. COMO, 6. — Tehnični komisar Costa je zbral na dirkališču Sinigaglia profesionalne hitrostne kolesarje Ghedo, M°-rettinija, Pinarella in Sacchi-ja za izvedbo izločilnega tu>" nirja, ki naj bi določil še dva atleta, ki bi se moraia skupno i Maspesom in Ogno udeležiti svetovnega prvenstva. Ko-lesarji bodo do odhoda na prvenstvo ostali na skupnem treningu v Abano Terme. niso mogli niti stopiti z italijanskimi pristojnimi organi v stik. Rok za vlaganje prijav je potekel točno opolnoči 5. avgusta. Tudi Sovjetska zveza je zamudila rok, vendar je še pravočasno obvestila organizacijski odbor, da bo dokončna prijava s seznamom atletov in atletinj prišla s posebnim letalom naravnost iz Moskve. Sovjetski lahkoatletski organi so se opravičili in se izgovorili, da so slabo tolmačili pravilnik. 23 držav je bilo uradno prijavljenih ob zaključku sprejema prijav, m sicer Švedska, Francija. Anglija, Norveška, Finska, Zah. in Vzh. Nemčija, ČSR, Jugoslavija, Švica, Madžarska. Romunija, Avstrija, Holandska, I-slandija. Španija., Danska, Bolgarija, Belgija, Turčija, Irska, Portugalska in Poljska. Organizacijski odbor je javil, da bodo sprejel1 med u-deležence tudi Italijo in Sovjetsko zvezo, pa čeprav u radna prijava še ni dospeia. Odbor se je tudi pozanimal pri Malti, zakaj niso prijavili udeležence evropskega prvenstva. Italijanska lahkoatletska zveza je objavila imena atletov in atletinj in bo seznam izpopolnila po nedeljskih tekmah v Schiju. Najmočnejšo ekipo je poslala Nemčija z 51 atleti in 29 atletinjami. Sledijo Švedska (48, 10), Poljska (40, 14), •IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIItlUMIIIIIIIHIIIIIIII V peM, soboto, nedeljo državno prvenstvo v plavanju TURIN, 6. — V petek, soboto in nedeljo bo državno prvenstvo v plavanju, zaradi katerega se je pripravilo 304 Posamezniki in 55 štafet. Skupno bo sodelovalo 460 plavalcev. Najmočnejšo ekipo ima l.azio s 47 plavpilci, sledi Roma in Fiat. Plavalna ekipa Rima je sama prijavila 14 štafet KOLESARSTVO LEIPZIG, 6. — Prva kolesarska dirka" za svetovno pr venstvo diletantov na srednje proge se je končala z zmago Nemca Lotharja Meisteija, ki je 50 km prevozil v času 43 in 02”6 pred Francozom lo-massijem, ki je zaostal za 7®o m, Belgijcem HermSnsom ri' Jan Gulbrandsen, Jalji^f/ Roar Berthelsen, troskok: lif Fredriksen, skok s P8') Andreas Larsen-Nyhus, dis " Stein Haugen, kopje: Egil nielsen. Wiily Rasmusseu, * divo: Oddvar Krogh. ZENSKE: Peteroboj in 80 m °yrj' ■loriinn Tangen, kopje: 1’®° val d sen. Švedska 100: Malmroos, M/estln®^ 200: Malmroos. štafeta dA m: Alf Pettersson. Len®f,lt Johnsson, Hans Lndgren. Holmberg. 400: Peterson Johnson. 800: Dan Waerr>-Gottfriedsson. 1.500: W®re ' Ingvar Ericsson, 10.000: B°r^, Joensson, Stig Joensson. ®; ratonski tek: Arnorld Thomas Nilsson, 110 °vl j, Lars, Bergland, Ken®8^ Johnson, 400 ovire: L R® , ssas, Lindgren, 3.000 °v' j Torgny Waahlaender, Ar Riksson, višina: Sitg Peltei,: sson, Rickard Dahi, trosk0^ Roger Norman, Sten sson, skok s palico: R®f'! . Lundb, Lennart Lind, Kr°^r Joel Eklund, disk: Lars • vidsson, Oesten Edlund. * j je: Knut Fredriksson, Hellgren, kladivo: ne Asplund, deseteroboj: ® Persson. ZENSKE: r Štafeta 4X100: Britt I tensson, Ulla Britt Joha»S!"°11 Maj-Lena Lundstroen, ni Broberg, 109: MaartensS<|^ Ulla Britt Johnasscn, 306-Britt Johansson, daljina: I® Broberg. višina: Maj Lundstroen, Margaret . muelsson, Inga Siederl1®^ kopje: Ingrid Alaqvist, roboj: Stina Cronholm, Britt Lorentzon. Sr |lC<>: Ni'5 i® ill Belgija MOŠKI: 100 in 200: Jacques Ver- cruysse, 400: Louis Declerck, 400 ovire: Marcel Lambrechts, 800: Roger Moens, 1500: Alfred Langenus in Rober Ver- Švica MOŠKI: 100, 200 m štafeta dK Ernst Vogel, Heinz Mi*e‘ Hans Welirli, Rene u 800: Christian Vaegli, 400: ne Weber, 400 ovire: Krnil ber, hoja na 20 km: L°ur j, quis, Gabriel Reymond, ^ na: Eric Amiet, daljina: stav Schlosser, Ernst ^eC.j( dorn, troskok: Ervvin .i 1.500: Ernst Kleiner. 3.000 ° re: Walter Mammer®18 Bru Galikker, maratonski Arthur Wittwer, des'"tcr° Walter Tschud, Hei"rl Staub. ZENSKE: i 100 in 200: Aliče Fisch«>"ifI lice Merz, peteroboj: schknecht, Gretel B«111* disk: Bolliger. oflgovurai »redit* STANISLAV RENKO . Ttakg Tlikarsk) zavod ZfT *