Poštnina plačana v gotovini. LETO XX. št. 7
KRANJ, 12. FEBRUARJA 1933.
CENA ŠTEVILKI 1 DIN.
Naročnina na sküpni naslov letno 24 Din; na posamezni naslov letno 30 Din. V inozemstvo: letno 65 Din. Z M. listom letno l00Din.
Cena oglasov: po dogovoru. 0glase sprejema samo tiskarna Tisk. društva v Kranju.
Za narod i proti njemi!
    Velka francuska revolucija leta 1789. i kesneje znamenito revolucijonarno leto 1848. sta popunoma preinačili tedašnjo Europo. Nova doba, štera je zdaj nastopila, je ne prinesla človeški samo dosta novih iznajdb, ki so njemi nudile lejko živlenje, liki je dala posamičnomi človeki i narodom mogočnost, da si po lastivnoj pámeti i voli naravnajo svoje živlenje v drüžbi i državi. V človeškoj düši skrito želenje po slobodi je bilo z nastopom nove dobe izpunjeno. Čas, gda so se narodi z veseljom zavüpali vladarom i njim prepüščali skrb za svoje dobro, se je približavao svojemi konci, narodi so dozorevali, moderni napredek njim je zmerom bole omogočavao i olajšavao skrb za živlenjske potreboče. Narodi so se začnoli vladati satni. V Europskih državaj se je dovršo te razvoj z 19. stoletjom i v začetki 20. stoletja, gda so narodi prevzeli vlado iz rok dotedašnjih vladarov i proglasili v državaj demokracijo, to je vlado lüdstva. Prehod je ešče dopunila Svetovna bojna.
    Ali krik po vladi lüdstva je ne ostao samo v političnom živlenji, liki je bio vsigdar glasnejši tüdi v gospodarstvi, v kulturnom i socialnom živlenji. Rodile so se žele, štere so zahtevale izenačenje pravic i dužnosti v vseh živlenskih pitanjaj. Komaj najnovejša doba je dokazala, da je predpogoj vsakše vlade lüdstva znotrašnja dozorelost vsega naroda.
    Demokracija — Vlada lüdstva — žele od naroda, da čüti ne samo svoje pravice, liki tüdi svoje dužnosti. Demokracija zahteva od vsakšega Člana naroda puno odgovornost za dobro vseh. Že negda i ešče dnes najprlé i najsilnejše zahtevajo vlado lüdstva tisti, šteri pričaküjejo od nove drüžabne ali državne ureditve zadostitev svojih lastivnih želenj po moči i haski.
    Prava Samovlada naroda se more poroditi edino iz iskrene vdanosti do svete pravice, iz požrtvovalnosti i lübezni do soseda. Demokracija je bla-
goslov samo te, če je lüdstvo prešinjeno s čütom soodgovornosti za splošno srečo. Takša požrtvovalnost i vdanost svetoj stvari je ne dana ednako vsej množici, a jo mora zagrabili, če ima na najvišiših mestaj voditele, napunjene s poštenostjov. S takšimi voditeli zrasté lüdstvo v edno telo i istinito vrši sodelüvanje i soodločüvanje ž njimi velko delo za narodov dobrobit i narodovo lepšo bodočnost. Takša demokracija pomeni narodom pravo srečo i je najbouša šola plemenitih i močnih značajnih lüdi.
  Zloraba demokratičnih pravic pa je narodna smrt. Prve krivce notranjih neredov v državi, neurejenosti v gospodarstvi i plitvosti düševnoga živlenja trbe iskati v lüdeh, šteri se neščejo včleniti v narodovo telo, liki iščejo pod larfov nekše lažnive demokracije samo zadoščenje lastivnomi samolübje lastivnoj sebičnosti. Tem lüdem je ne zato, da bi vršili svoje delovanje kak členi naroda, liki zlórablajo njegovo zavüpanje v to, da se zamorejo izživeti v svojoj osebi i zasledovati svoje cile. Če zadobijo med lüdstvom takši lüdje premoč, mora preminoti vsakši čüt sküpnosti, narodni hasek pomali nadomestijo z zasebnim. Narod razpadne v dele i drobce i se zamore izživlati samo ešče v živlenji ništernih. Samo velke zvünešnje prilike ga za-
morejo zdrüžiti od časa do časa, njegovo pristno živlenje pa mora hirati i vmirati. Takši narod je ne več sküpnost, njegovi glasi se samo ešče štejo, večina glasov šče zmagati s svojov četüdi pogrešenov mislijov, nad onimi, šteri ostanejo v slüžbi istinske narodne sreče. To so sadovi zlorablanja demokratičnih pravic, da se širi razpad i razkroj, v gospodarstvi zavedajo mogočneži i najbogatejši, v državi si delijo oblast samo ešče nepozvani politiki, v düševnom živlenji šče zmagovati zaostanjenost i plitvost. Narodno blaginjo nadomesti zasebni hasek ništernih i njoj sorodna korupcija - nepoštenost.
   Prava demokracija obstoji edino v tom, če se vsakši zavedo svojega članstva v narodovom teli i v slüžbi vsega naroda vrši svoje pravice i dužnosti. Mnogoličnost narodnoga tela je stvorjena po naturnih zakonaj i tej ne bode spremenila nikša človeška modrost. Narod je ne samo število lüdi z ednakimi pravicami i dužnostmi, je ne samo množina ednakopravnih članov, liki je živo telo, v šterom ima vsakši posameznik svoje mesto i svojo dužnost i pravico. Iz naroda je vsakši rojeni, v njem se hrani i izobrazüje, njemi ima darüvati svoje živlenje. Drügi živlenjski zakon je najmre to, da vsakše živo telo — tak tüdi narod — končno izvrže vse, ka bi štelo biti samo zavira njegovimi razvoji.
   Trüdimo se, da najdemo pot iz zdajšnje zméšlavice misli i programov, pot v novo istinsko demokratične narodno živlenje!
Politični glasi.
   Austrija. Pred kratkim so prinesli francoski listi poročilo, v šterom pravijo, da se na skrivni način dela, da naj naša soseda Austrija postane za zmerom neutralna država (kak je zdaj Švica) pod zaščito Zveze narodov, i štero bi naj vse države priznale. Poročilo francoskih listov je jako razburilo nemške posebno pa austrijske liste i tak je nastao proti tomi načrti velki odpor, ar smatra ta načrt za
novo orožje, da prepreči priklüčitev Austrije k Nemčiji. Tüdi austrijski ministerski predsednik se je izjavo proti takšemi načrti.
   Samostojna Irska. Irske volitve, štere so se Preminoči tjeden vršile so prinesle popuno oblast de Valeri, najvekšemi boriteli za popuno samostojnost irske države. Po lepom uspehi je de Valera poslao potom irskih časopisov irskomi narodi sledečo spo-
IZHAJAJO VSAKO NEDELO. Uredništvo i odprava v Kranju. Uprava v Murski Soboti, Križeva ul. 4.
2,
NOVINE
12. februarja 1933.
menico: Narodna politika je zdaj postavlena na končni fundament. Pozivam vse državlane, šteri so dobre vole, k deli. Naj nam pomagajo, da damo naši deželi i irskomi narodi nekdašnjo veličino. Naša domovina naj bode prijetno ognišče za celi irski narod. Naši izseljenci nas bodo podpirali v mislih i molitvaj. Celi svet nam bode želo uspeha.
   Nemčija. Nemška država je stavila zahtevo, da se ji dovoli graditi podmornice. Njena zahteva je razumljiva, zavolo njenih sosed, štere imajo že velko število podmornic. Francija je zgradila 90, Italija 50, Japonska 60, Amerika 80 podmornic.
   Mala antanta petih držav. Romunski zvünešnji minister Titulescu, eden od jako dobrih srenjeevropskih diplomatov (državnikov), je novinari nekšega madžarskoga lista dao sledeči načrt, šteroga zastopajo politiki male antante. Mala antanta je ne sovražna Madžarski i njene države vodijo napram Madžarski politiko prijatelska. Ta politika se pa da voditi samo te hasnovito, če bi tvorile države: Čehoslovaška, Jugoslavija, Rumunija i Madžarska antanto petih držav, štere bi spoštovale medsebojne politične pravice i si dovolile gospodarske ugodnosti. Minister zaklüčije: ali se bodo srednjeevropske države zdrüžile v sküpnom sodelovanje da bo prišlo do blagostanja, ali pa se bodo medsebojno Požrle, štero bo povzročilo neizmerno siromaštvo med temi narodi.
   Grčija. V grški državi so razpisane volitve za 5. marca. Borba za volitve bode hüda, ar se v volitve meša tüdi armada.
   Japonska. Japonska vláda je objavila vest, da namerava izstopiti iz Drüštva narodov, če bo to dokazano, da je ona vzrok bojni na vzhodi med Kitajci. Odzdaj naprej pa bode začnola voditi politiko: „Azija Azijcem“. Boji s Kitajskov se nadalüjejo.
   Brazilia. Brazilia, republika Jüžne Amerike se pripravla na volitve. Tü je bila Cerkev ločena od države i šole so bile tak zvane laične, to je ne se včio v njih verenauk. Po vnogih revu-lucijaj bodo zdaj volitve za ustavo, što je za fundamentalne zakone, na podlagi šterih se bodo smeli sklepati odseh mao vsi zakoni države i nikdar ne proti njim. Püšpek i kardinal i z glavnoga mesta Rio de Janeira so vküp pozvali vse püšpeke države i vse predstavnike kat. cerkve, sküpno 400 oseb. Obdržali so spravišče. I sklenili so na njem proti slobodnozidarom, sovražnikom cerkve: 1) ka katoličanci po düšnoj vesti smejo i morajo glasati samo na kandidata kat. stranke; i 2) ka se pred volitvami vsaki kat. kandidat po düšnoj vesti mora obvezati, ka de brano v parlamenti vse, ka določi kat. stranka. — Tü lüdje, kak se vidi, ne idejo z banderiunom proti ednok vragi, drügoč pa Krüstuši. Ti samo Kristuša poznajo i ne obračajo kaputa po vetri. To so tisti Pravični, ki po rečaj sv. Pisma, iz vere živejo.
Slovenska krajina.
   Tatjé v lendavskom farofi. Na konci preminočega meseca so trije hüdobnjáki vdrli v pisarno lendavskoga farofa, šteli so okrásti kmečko hranilnico, ki má tü svojo vrednost. Ne se njim je posrečilo nikaj, Orožniki pa so je že na drügi den zadobišali v goricaj.
   Kalendar so dobili že vsi naročniki. Što je ne naš naročnik, naj si naroči pri Misijonskoj tiskarni, Groblje, p. Domžale. Cena 8 Din.
   Mnogi nam naznanjajo, da je letos naš kalendar posebno lepi. Vsakoga veseli njegova lepa obleka: slika z napisom pa čisti tisk. Posebno vlečejo vsakoga podobe iz naše krajine — telko jih je ešče v niednom kalen-dari ne bilo! To je zaistino edini pravi Kalendar Slovenske krajine! Vzemimo ga večkrat v roke i čuvajmo ga.
   Cena zrnji, je jako skočila. Gda to pišemo, je cena pšenici že nad 240 Din. Kukurica i pšenični otrobje so skočili na 100 Din. Pšénica z krajov prek morja pa pride za 160 Din. k nam. — Da bi bar Šla gori tüdi cena pri živini. — Gda da cena pri
zrnji kapala, bomo taki obvestili tiste, ki so nas na to prosili i tüdi v Novinaj.
   D. Bistrica. Pri nas je nesrečni alkohol Preminoči tjeden pali divjao. Naš znani pijanček i razbijač ki je že tüdi človeka umoro, je zbio dva človeka, sünjavo lastno mater i skoro umoro svojo sestro, ki se je v velikoj nevoli Jtela vtopiti. Šestkratna voza čaka že nesrečnoga pa na želo župana je zavolo toga bitja pali prijavlen oblasti, da bi se spokoro. Vsi to Želemo i prosimo Boga.
   Törjanskoj fari. Vašega premičnoga plebanoša, pokojnoga Sakovič Jožefa živlenje je popisao v letošnjem kalendar! eden dühovnik z törjanske fare. Lepo, krasno delo. Večina í to pretežna večina fare je dobila brezplačno kalendar, kak naročniki M. Lista. Tisti, ki pa neso bili naročeni na M. List, dobijo te kalendar küpiti. Za špomin na dobroga dühovnoga očo naj najde kalendar Srca Jezušovoga z živlenjepisom pok. Šakovič Jožefa mesto v vsakoj hiši törjanske fare vračunavši tüdi obe Polani. Cena
kalendara je 8 Din. — Ki vam |je spovao dve krasnivi cerkvi i vodo düše po pravoj poti, ki je pomagao vsakomi, sam pa siromak ostao, si to misjimo, že zaslüžo.
   Kotriga agr. zadruge na znanje. Mesto srede ma zadruga dva uradniva dneva: v pondelek i tork od 8 do 12 predpoldnom. Ki dobi podporo, pristopi, odstopi ali ma kakšo pitanje, tanač šče meti, naj samo teva dva dneva pride, a samo predpoldnom.
   Ki pa šče kaj küpiti ali oddati, da njemi zadruga poskrbi edno ali drügo reč, vsaki delaven den lehko pride od 8 do 10 vüre, ne prle pa ne sledkar. — Vsi posli se vršijo v Črensovcih v „ Našem Domi.“ — Načelstvo.
   V. Polana. Jedini naročnik „Novoga časa“ je odstopo. Mi Polančare, kak se vidi, zdravo mislimo. Mi tüdi obsojamo vsaki napad, na štokoli bi bio njegov povzročao, vsaki napad na dobrotnike. Gršega dela ne, kak napadati tiste kim se mamo zahvaliti, da nam ne trbe krav česati i gnojá brcati. Za takšimi mi značaj! prosti kmečki lüdje nikdar ne bomo šli.
   Prav je tak. Iz Sartnouvilleja v Franciji nam piše naročnica; »Sam stavila poslani mi časopis, zato ka je v zadnjoj številki jako napadao dühovništvo, Zatoga volo ga več ne bom mela. Zakaj bi plačala kakši slab list, šteri napada dühovništvo, brez šteroga bi liki vsi zgüblenih (Prav je tak, slab list si drügo ne zaslüži..
   Odranci. Naš dugoletni naročnik, goreči krščenik i vzgleden tretjerednik Raduha Andraš je vmro s smrtjov pobožnih i bio zakopan pred Svečnicov tisti den. V molitev dragih naročnikov zročimo njegovo düšo.
   Vmro je v Chicagi Zelko Štefan doma iz Črensovec, 30. dec. Po vnogih trüda) si je Spravo lepo vrednost v Chicagi i se zravno domo v stari kraj. A nesmileni roparje so ga Okradnoli malo pred tem; nato je zbetežao
                                                    Adolf Hitler, zdajšnji ministerski predsednik nemške države.
12. februarja 1933.
NOVINE
3.
i hitro vmro. Düšo našega večletnoga naročnika naj rešijo trplenja naše goreče molitve.
   Seme od križovca ali akacije prevzeme agrarna i gospodarska za-druga v Črensovcin za 14 Din kg. To na znanje tistim, ki so njej seme ponüdili. 
   Novine naraščajo. Čeravno je velika si&ešina, čeravno nešterni takši agitirajo proti Novinam, ki bi je dužni bili goreče širiti, vendar naraščajo. V prvoj vrsti se moremo zahvaliti preč. g. Herman Ferdinand, kaplani pr  Sv. Jurji, ki so spravili več naročnikov vküp, kak jih je lani bilo.
   Plemenito srce. Od nekoga mladenca iz lepe Ravenske smo sprejeli sledeče vrstice: „ Sporočam vam, kak je v našoj občini z „Novim časom“ Kak povsod, tak tüdi pri nas je zmagajo presladko Srce Jezušovo. Glavno osebo je Večni presveto, da je odstopila od širitelstva. Tak zdaj toga lista nego pri nas, zvün pri dijakaj. Mamo ešče edno veliko rano i hüdi boj se bije za ozdravlenje mladine, vűpamo se, ka tű tüdi zmaga Srce Jezušovo“ — Mladenci, prečtite si vašega vrstnika plemenite vrstice. Iz njih se včite ví i mi vsi, da zmagajo tam dobri listi, gda se moli i dela za njihovo razšlrjenje.
   Izjava. „Spodkar podpisani izjavlam, da odstopim od širitelstva „Novoga časa“ ki sem ga sprejeo ne po lastnoj krivdi. Odstopam tüdi iz seznama naročnikov istoga lista, ar sem sprevido, kakši namen ma „Novi čas“.
»Novine/ „M. List“ i „M. Ograček“ ščem širiti naprej, kak sem širio dozdáj/ Vogrin Štefan, Rakičan.
   Obsojeni. V Maribori je stao pred sodnijov 53 letni Števan Fujs iz Pro-seške vesi. Toženi je bio, da je svojemi sosedi lani 18. marca. V škegnji Janoša Benka je nastano ogen, ki je vničo tüdi 1000 kil krme. Pogorelec je ne bio zavarovanj. Benkova žena je Vidla včasi, gda se je začuo ogen, da je Fujs šou mimo pa si veselo spevao »Prelübo veselje, Oj gde si doma". Tüdi drügi so ga vidli. To-ženec je tajio; obsojeni je na 2 mesecov ostroga zapora.
   Širiteli ! Vsi, ki ne dobite té številke do nedele, naznanite to včasi tiskarni! „ Novine  se pravočasno odpošilajo, pa je ništerni kraji komaj v tork dobijo. Poiskati želemo vzroke.
  Drüga obletnica smrti bogojanskoga plebanoša i dekanijskoga upravitela Ivana Baša, bo 13. februara. Spominajmo se v molitvi velkoga dobrotnika naše krajine!
  Sezonski delavci. V preminočih tjednaj se je povrnolo domo iz Slavonijo i Vojvodine okoli 3600 naših sezonskih delavcev. Računajo, da so prinesli s sebov okoli 13 milijonov dinarov zaslüžka.
  Popravi! V Kalendari Srca Jezušovoga bi mogli biti na strani 68—9, da je J. Küzma mro oktobra, na augusta.
 Dentis Heimer Oskar v N. Soboti
se je preselo s svojim zobnim ateljom na Aleksandrovo cesto Štev. 4 v poslopje „Skupne obrtne Zadruge“. Izdelava Umetno zobovje. Plombira z zlatom, platinov, i porcelanom. Zobe skübe i zdravi brez bolečin, 1-4
Po domovini.
   Naše morje je naše bogastvo i lepota. Kakše je naše Jadransko morje, kakša naša Dalmacija pri morji, vse to bomo čteli i videli na podobaj v knjigi „Naše morje“, štero dobimo od Družbe sv. Mohorja v jesén. Prigla-simo se i plačajmo 20 Din, za štere dobimo pet knig! To so najcenejše knige v Jugoslaviji, pa tüdi najbolše. Letos má Mohorska drüžba prek 55 jezér kotrig— dokaz, da so njene knige dobre, lepe i darüvane!
  Jugoslavija je mela od svojega začetka (od 20. XII. 1918) do dnes 22 vlad.
  Po 18 letaj vlovleništva se je povrno iz Rusije neki človek iz Petrinje. Šou je peški od kitajske meje do Carigrada. Doma je zvedo, da so
Stanko Jug, cand. phil:
     Slovenska zemla.
  Severno od Trebanjske skupine se razprostira med Temenicov, Krkov, Savov t Mirnov Mokronoška sküpina. Ta sküpina káple od záhoda proti izhodi. V njenom severozáhodnom deli nam trbe spomenoti kak vékši breg 2aplaz (609 m) z znamenitov romarskov cerkvijov. To božo pot so kranjski i štajerski Slovenci jako obiskávali i je ešče dnes preci obiskávana. Z Zapíaza je tüdi jako lepi razgled proti Novomi mesti i Ljubljani. Izhodno od Zaplaza leži jüžno od Mokronoga na sredi med bregámi preci obsežna Mokronoška kotlina. Proti jugoizhodi pa prehája Mokronoško bregovje v rodovitno Krško pole, ki se širi med spodánjov Krkov i Savov. To je preci široka ravnica, ki sega ešče prek Krke vse do Gorjancov, ki jo zapirajo na izhodi.
  Tretja i najobsežnejša sküpina je litijska kotlina. Mejijo jo Temenica, Mirna, Sava, izhodni rob Ljubljanske kotline pa cesta od Ljubljane do Višnje gore. Ta skupina je v najvozkej-
   Na jugi meji Dolensko' gričevje na .Dolenjski kras, ki sega do Iške, potoka, ki se izliva v Ljubljanico, i Krke prek Kolpe na Hrvaško. Ar je kraški svet po svojih pojavaj jako zanimivi, najprle nakraci spregovorimo o tom, ka so kraški pojavi (prikazni).
   Gotovo je že mnogi čüo, da na Krasi nega vodé. Pa vendar spadne tam Celó več deždža kak na priliko v Slovenskoj krajini. Kak je te mogoče, da po vsem Krasi prevladüje pomenjkanje vode? Z odgovorom na to pitanje bo Zednim rešeno tüdi pitanje od kraških prikazni.
   Kraška zemla je sestavlena iz vap-nenca, ki ga voda jako lejko razje i potom curi po njem v globočino. Zlasti se to godi na različnih razpo-kaj, šterih je posebno v vapnenci jako dosta. Že voda, ki tečé po nagnjenom vapneniškom sveti, izdubé v skalo duge i vozke žlebiče, štere imenüjemo škrape. Včási so te kraške škrape nad 1 m široke i celo do 10 m globoke.
   Kak na površji, ravnotak razjeda voda vapnenec tüdi v globino, zlasti kre razpok, ki se na té način vsigdar bole vékšajo. Ar pa curi voda tü samo
šoj zvezi z odrastki Kamniške planin, samo Sava je preorala negda enotno gorsko vrsto v dva dela.
   V Litijskoj sküpini moremo tüdi ločiti dve več ali menje vzporednivi vrsti. V severnoj i poglavitno} vrsti se zdigávle najvišiši vrh vse Dolenske: 1219 m visiki Kum, ki se zdigávle jüžno od Zagorja strméno nad Savo. Značilen je zlasti po tom, da má dva vrhá i na vsakom stoji cerkvica. Na višišem vrhi se zdigávle cerkev sv. Jošta, na nižišem pa sv. Neže. Obe cerkvi sta jako poznánivi med Slovenci, ki radi prihájajo ési na božo pot. Zednim vživlejo romarje tüdi prelepi razgled po Slovenskoj zemli. Jako lepo se vidijo s Kuma Kamniške planine, Karavanke pa Julijske Alpe s Triglavom, vidi se skoro vsa Slovenska Štajerska, proti izhodi pa daleč prek Gorjancov na hrvaško zemlo.
   Jüžna vejka má preci nižiše vrhé, na jügi pa se dokonča s Šmarskov planotov, nad šterov se zdigávle prijazna Magdalenska gora s cerkvicov i predzgodovinskimi najdišči, — i z Grosupeljskov planotov. Sega pa tá vejka do Mirne.
4.
NOVINE
12. februarja 1933.
njegovo hižo sestre ódale, Sneha se je oženila z drügim i postanola že mamica (babica, stara mati). To ga je tak potrlo, da je odišeo kak kodiš iz vési.
   Na dvoje je pretrgao velki vihér ladjo blüzi Zdrüženih držav Amerike. Ladjo, ki je plavala po Tihom oceani, je treščo viher v pečine.
   Za 20 dinarov dobite pet knig Družbe sv. Mohora. Priglasite se včasi! Dobra Slovenska kniga nam naj bo voditelica i tolažnica v žmetnom živlenji denéšnjega časa.
   Tüdi Budapešti so dobili te dni policaji takzvane „pendreke“, to je kratke gumijaste palice, s šterimi kučéjo — pa ne mühe ! Poleg toga novoga orožjá pa bodo ešče nadale nosili sable i revolvere.
  Smrtni den nájvékšega slovenskoga pesnika, Franca Prešerna, je bio 8. februara. Narodo se je 1. 1800 v
Vrbi blüzi Bleda, mro pa 1. 1849 v Kranji. Slovenski narod se vsako leto bole stavla pri smrtnom dnevi Prešer-
novom, ar čüti, da njemi dá moč lü bezen do velikih sinov.
v globino, napravi vkumes ali pa pošven ležeče jarke (rove) i se vleče pod zemlov dale. Tak je voda napravila v Kraškoj zemli velke podzemelsko jame (svetovno znana Postonj-ska jama!). Tak se voda, ki se je v deždži vlejála na zemlo, zgübi po tej jarkaj i jamaj v globino pa zavolo toga trpi Krás pomenkanje vodé. Po takših jarkaj i jamaj se gülijo cele reke (vodine, velki potoki) s površja zemlé v globino; pravimo njim ponikalnice.
  Kraške jame májó svojo znamenitosti to so kapniki, ki nastánejo na té náčin, da se voda, ki má v sebi raztopleni vapnenec, na stropi („plafóni“) ali na tleh jame posüši, vapnenec pa ostane sam. Tak se nabirajo v stoletjaj mali delci vapnenca, ki se je izločo iz vodé, v obliki sveč na stropi ali na tleh teh podzemelskih jam. Pomali nastanejo iz teh sveč celi stebri od stropa do téo i tak se vidi, kak če bi bio strop opreti na mogočne, navadno blesteče bele stebre. Včási se pa več stebrovzlijé vküp v nekakše zagrinjalo, ki se v posveti iskri v vseh mogočni farbaj bože doge.
Záto računajo podzemelske jame med najlepše naravne krasote. Že omenjeno Postonjsko jamo obišče letno na jezere lüdi.
   Ves kraški svet je teda od znotra pun podzemelskih prostorov, votlin i jam, po šterih se pretaka voda vsigdar globše i pride potom nindri v niže ležečoj dolini kak reka naednok na svetlost. Vendar je poleg teh zanimivosti ešče dosta za Kras jaki značilne pojavov.
   Zavolo izredne propustnosti i topli vosti vapnenca so nastanole menše okrogle dolinice, šterim pravimo vrtače ali Kraške doline. Navadno ležijo té vrtače v ednoj črti ob kakšoj dugšoj razpoki edna za drügov. Pogosto pa so se tak ležeče vrtače zdrüžile i tak stvórile velka kraška pola, ki so navadno vozka pa jako duga, večkrat do 50 km i ešče več.
   Po teh poláj tečéjo návadno vékši potoki ali reke, ki se pa na konci pola naednok skrijejo. V časi velkoga deždžóvja pa navadno požiralniki nemrejo požreti vse vode i tak preplavi voda celo pole i ga spremeni v jezero. Na takših poláj stoji voda po me-
sec dni i ešče več. Po ništernih poláj leži voda do pou leta i ešče več. Záto imenüje lüdstvo ništerna takša pola presihajoča jezera. Takše jezero je na priliko Cerkniško jezero jüžno od Ljubljane, ki je navadno pou leta napunjeno z vodov, drügo polovico pa je süho.
   Vendar vse kraško ozemle nema Vseširom tak izrazito razvitih kraških pojavov. Vsaki vapnenec je najmre ne ednako propusten i zato se nindri pokažejo samo ništerni pojavi. Izraziti i popunoma razviti so tej pojavi zlasti na golom kraškom sveti, gde ne vidi oko drügoga kak golo skalo. Gde je pa svet obraščeni, tam ovirata zemla i rastlinstvo razvoj kraških pojavov. Zato najdemo kraške pojave tüdi tam, gde jih ne bi pričaküvali, ar rastlinstvo i gošče skrivajo pravo obliko zemlé. Tak je na priliko ravno z Dolenskim krasom, ki má vse posebnosti kraške zemlé, pa je vendar tak zeléni i obraščeni, da zlepa nega videti gole skale.
                                                                                                                           (Dale.)
Kölin, mesto v Nemčiji, šteri ima slovito cerkev. V vodi Reni se topijo velki kosi leda.
12. februarja 1933.
NOVINE
5.
  V Ljubljani je 14 osnovnih (lüdskih, normalnih) šol, na šterih vči 179 vučitelov i vučitelic 4082 decé.
  „Visoka šola“ se bo nastanovila v Berlini — pa kakša ? Mogoče za kakšo novo znanost? O, ne! „Včili“ i gučali bodo od takših skritih komedij, s šterimi sita gospoda „duhove“ zové, šče gučati s pokojnimi i tak dale. Tomi iskanji zvez z dühi „vučene“ iména spiritizem, okultizem itd. Pač žalostno znaménje časa!
  Katoličani v Jugoslaviji, V našoj državi je 20 katoličanskih püšpekij i 3 milijonov 607.212 katoličanov. Najvekša püšpekija je Zagrebečka z 1 mil.
661.668 verniki. Drüga je naša mari-borska, ki má 612.556 katoličanov v 259 faraj. Najmenša je kotorska v Dalmaciji (16.235 vernikov). Vseh püšpekij je 20.
                                                Po tüjini.
  Kak je v Avstriji ? Nevola pa nezadovolnost rasteta den za dnevom. Lüdstvo sega že po sili i si išče samó pomoč. V različnih krajaj se vršijo velke rabuke. V Štajerskom kraji Vorau se je zbralo več jezero kmetov, ki so zahtevali, naj püstijo iz zapora dva
kmeta, šteriva sta ne plačala dače. V drügom kraji so kmetje zbili orožnike, na Koroškom so kmetje s pükšami napadnoli sodišče. V nekom kraji so prišli rubit (po žakuciji) posestnika. Kmet se je proti postavo, orožnik ga je pa z bajonetov smrtno rano.— Tak je: edne kolejo, ar nemajo s kem plačati, drügi pa trošijo lüdstvi vkradjene milijone.
   Češki püšpeki so zahtevali v okrožnici versko vzgojo v šoli. Prosvetni minister najmre ščé vpelati šolsko reformo (spremembo), ki bi zmenšala versko vzgojo.
   Dosta vina je na Grškom. Neki grški vért si je zmislo, kak bi leži ódao vino: ne trži ga na litre, liki na
—   vöre. Pivec najmre plača za edno vöro pitja 5 drahem, po naše okoli 2 Din, pa pijé, kelko njemi je vola i kelko more.
   Mrtvec je stopo iz groba. Nedavno so blüzi kraja Limoge pokopali človeka. Gda so drvo püstili v grob, so začüli ropot, odprli so drvo
—   iz njega je stopo „mrtvec“. Takši dogodki so se že večkrat pripetili. To se prej záto godi, ar „smrtnjáki“ — kak se v našoj krajini zovéjo — ne pogledajo v istini mrtveca, liki samo napišejo mrtelen list. Kak se pa spozna, če je što zaistino mrtev ? Ne po tom, da si ne odihavle več, da srce ne bije — liki po takzvanih mrtvečih lišaj ali krpaj, ki so modre barve. Če je mrtvec ležao na hrbti, se vidijo te krpe na zadnjoj strani tela, na Prednjoj pa, če je ležao na črevi.
                                 Dijak, šteri nema dühovniškoga pozvanja.
  Ivan si eden odvečerek vse stvari spakiva v kufer i pove materi, da zajtra odide. Materi se je milo, čeravno ne včino po njenoj volji. Vzbüdila se njoj je zavest, da je Ivan li njen sin, v šteroga je do zdaj postavila vse svoje vüpanje. Rada ga je mela, ar je Ivan bio dober i pošten. Nikdar njoj ne včino kaj žalnoga. I vidila je, da bi tüdi zdaj rad včino po njenoj voli, če bi le mogeo. Bolelo jo je, da bo Ivan morao oditi brez vsega i se tak spüstiti z živlenjom v boj na živlenje i smrt. Znala pa je, da njemi oča ne bo dao niti krajcara več. Šla je v hišo i prinesla zadnjih sto dinarov, ki jih je z belic vküp nadevala. Ivan se njoj je toplo zahvalo i djao stotak v žep. Oblübo pa njoj je, da bo iz Ljubljane pisao dugo pismo, v šterom bo razložo svoje mišlenje od pozvanja, ar zdaj ne dobo prilike, da bi se od toga z očom lehko mirno pogučao.
  Na drügi den zajtra je Ivan odišeo z doma — z žalostnim srcom, z ednim pa batriven i pripravlen prenašati tüdi
nevole, samo da dosegne cio, ki si ga je postavo: postati Zdravnik. Z Očom sta se bole hladno poslovila, dočim je slovo od matere bilo genlivo. Mati je jokala i tüdi Ivani so skuze silile v oči, čeravno šče nikdar ne jokao, gda je šo od doma. Vseedno ga je jako bolelo, da more iti od hiše, tak da več ne bi meo pri njoj nikše pravice, tak da ne bi v njoj tekla njegova zibelka. Prvikrat v živlenji se je počüto zaistino zapüščenoga. Vseedno je samoga sebe batrivao i odišeo.
   Pri Horvatovih je nikeliko dni po Ivanovom odhodi bilo žalostno, tak da bi koga na cintor odnesli. Oča je malo gučao. Zamišleni je hodo po posli. Tüdi mati se je spremenila. Prle je bilo vse puno veselja kamašte je Šla. Mela je močen glas, rada je gučala i vsikdar je bila dobre vole. Zdaj je pa ščista inačiša postanola. Mučéč je opravlala, svoj poseo i samo včasih je stopila k sosidi, da sta se kaj pogučale. Kama dele po vesi pa ne Šla, tak da bi jo bilo sram, da se je z Ivanom tak zgodilo.
   Dva tjedna po odhodi je Ivan napisao domo dugo pismo. Poslüšajmo ga:
   „Dragi oča i mati!
   Od dneva, gda sem Vam povedao, da nemam veselja za dühovniški stan, ste bili tak razburkani, da sem Vam ne mogeo mirno razložiti, ka je pozvanje kak se moramo ravnati pri zbiranji pozvanja, če ščemo rešiti svoje časno i večno živlenje i zakaj jaz nemam vole postati dühovnik. Zato sem se odločo, da Vam vse to natenkoma razložim v pismi, šteroga lehko mirno preštete i spoznate, da sem ne mogeo inači. Vüpam, da se Vajina srca omehčajo i da mi postaneta nazaj dobriva, kak sta mi prle bila. Jako žmetno bi mi najmre bilo, če več ne bi mogeo iti domo na počitnice s tistim tihim i skrivnostnim veseljom, s kakšim sem včasih hodo : z veseljom, da Vas vidim, da se z Vami kaj poguči, da se doma navžijem tiste očine i materine lübezni, štera bi me krepila v vseh težavah mojega živlenja.
   Ne püstite, da sem se zaleto, gda sem šou v Ljubljano na univerzo mesto v Maribor v bogoslovje. Ne! Te stopaj je dobro premišleni. Je sad dugih i težavnih borb s samim sebov, mučnoga spoznavanja svojih düševnih i telovnih zmožnosti.
   Pozvanje je človeki dano od Boga.
                            Slika nam kaže velko poslopje v Berlini, v šterom žgejo mrtvece, mesto da bi je pokopali. Proti šteromi se pa protivi katoliška cerkev.
6.
N O V I N E
12. februarja 1933.
   Proti mešanim zakonom. Katoličanska cerkev je ostro proti mešanim zakonom i je dovoli v posebnih prilikaj i samo pod posebnimi pogoji. Tüdi drüge vere so sploj bole proti mešanim zakonom, n. pr. židovjé v zadnjem časi i različne lüteranske verske ločine (sekte).
                                          Hamičen penez nema blagoslova.
                                                      (Pripovest.)
  Naš pokojni dedek so večkrat kaj lepoga znali praviti od indašnji časov. Ednok so mi tüdi to pripovest od ha-mičnoga peneza povedali. Meni se je jako dopadnola, zato jo vam povem, či bi jo radi čüli:
  Ednok sta živela v ednoj vesi dva sosida: Joži pa Matjaš. Joži je bio šoštar, Matjaš pa kmet. Kak dobriva sosida sta večkrat eden k ovomi prišla i si pripovedavala vsakši svoje nevole. Ednok pravi Joži proti Matjaši, gda sta pa tak sama sküp sedela: „Znaš, Matjaš, nikaj bi te rad proso, či boš mogoči!“ „Ka pa dobroga sosid,“ pita Matjaš, „či sam samo mogoči ti včinim !“ „Znaš, Matjaš, v nevoli sam, lüdje dajo vnogo delati, plača pa ma-lošteri, samo na porgo, tak ka nanč telko ne slüžim, ka bi si leder küpo, Boj tak dober, pa mi posodi 750 koron. Včasi kak to nazaj zaslüžim, ti z interešom domov prinesem !“ Matjaš si malo premišlavle: 12. februarja 1933.
  Naj te Bog pomore, dam ti, vej znam, ka mi nazaj daš.“ Šla sta zdraven v hišo i Matjaš njemi včasi dol prečze peneze. Joži je rad bio, ka je do penez prišeo i je oblübo od stotke desetko za intereš.
  Ne je ešče bilo leto dni pa je že Joži domo prineseo peneze. Gda sta preštela šumo, pa je Joži šteo šče intereš dati, njemi pravi Matjaš: „Naj bo sosid ka si mi tak pošteno povrno,
ti intereš šenkam!“  Joži je rad bio, i ka njemi je to šenkao pa njemi je edne poplate dao za to. Tak sta oba zado- -volniva bila.
   Ne je šče dosta vodé v Müri steklo, pa je samo nekši šent Jožija stentao. Na vsakom človeki je znao falinge najti i v vsakšega se je opotekno, ki je nej njegov odjemalec bio. Včasi se je za nikoj volo s kem tak svado, ka je na tožbo Šlo. Komaj je minola edna, že je prišla drüga i to leto za letom, či duže šole nagosci. Tak se je samo ednok tüdi z Matjašom svado. Tak dugo ga je dregao, ka je tüdi njega v tožbo Spravo. Ali kak z vsakšim, je j tüdi ž njim tožbo zgübo To ga je jako čemerno i si je premišlavao, ka bi Matjaša znova v nevoló spravo. Dugo si je premišlavao pa si je zmislo na tiste poplate, ka njemi je mesto intereša dao.
   Nej je minolo mesec dni po prvoj tožbi, že je Joži drügo notri dao. Tožo ga je najmre, kak či bi Matjaš pri njem poplate küpo pa ne bi šteo plačati. Prideta na birovijo i birov pita Mat- jaša, zakaj je nej plačao poplatov, „Znajo gospon birov, to je tak bilo...“ i je povedao vse po istini kak je on poplate za intereš vzeo, ne pa ka bi na : porgo küpo. Komaj je on to vö po- vedao, že začne Joži kričati i naopak praviti. „Jes mam svedoke, ka je Mat- jaš poplate küpo pa ne. plačao, moja žena prisegne na to.“ Matjaš je vido... ka nade dobro i njemi pravi: „Naj bo Joži, vej jes znam, ka tvoja žena de-vetkrat prisegne ešče tisto, ka je nikdar
Širite „Novine"
                                                              Kip profesora Röntgena, šteri je leta 1895 odkrio »Röntgenove" žarke i je vmro pred desetimi leti (dne 10. febr. 1923.)
Bog, Stvoriteo vsakšega človeka, je lüdi zato stvoro da bi živeli po božoj voli i se tak zveličali. Človek je teda zato tű na zemli, da se pripravi za večno živlenje. Če toga ne dosegnemo, smo najvekši Siromaki na veke, čeravno bi tű na zemli bili milijonarje. Pot, ki vodi v večno živlenje, je ne lehka, je škaliska. Po njoj lüdje kaplejo i Vnogi obležijo — za večno. Vnogo je odvisno od toga, kakšo obüteo si obüjemo gda se podamo na to pot. Ta obüteo so naša pozvanja. Ar Bog vsakšega človeka natenčno pozna, i želi, da bi se vsakši zveličao, njemi je določo obüteo, o šterom zna, da bo človek najležej hodo i je zato najbole gotovo, da bo v njoj lüdi v nebesa prišeo. Od nas je zdaj odvisno, da obüjemo obüteo, štera je nam namenjena, to je, da zadene-mo pravo pozvanje. Da bi ležej zadeli nam je Bog pa priskočo na pomoč s tem, da nam je v našo náturo položo posebno nagnenje i veselje ravno do te obüteli, ki nas ne bodo žülil ne tiščal, v šteroj bomo najmenje kapali. Ar se pa navadno več ne züvlemo, gda si ednok obüjemo to obütev, zato pri zbiranji te moramo biti jako previdni. Ne smemo se dati zapelati
od nikoga, da bi si tisto obüli, štera se njimi bole dopadne, nego tista si moramo obüti, štera nam samim najbole paše, ar bomo sami hodili i ne drügi. Ta obüteo je različna. Edna je lepša kak drüga, ali ka nam to pomaga, če pa v njoj ne moremo hoditi, če nas žüli, če se Škalimo v njoj?
   Zato, dragi oča i mati, nemata nikak prav, da me silita, naj si obüjem pun-čole, šteri se Vama dopadnejo, meni so pa premali. S tem delata proti božoj voli i grešna, ar mi neščeta küpiti tiste punčole,, štere mi je Bog odločo i v šterej bi jaz najlažej hodo.
   Pa šče nekaj naj omenim. Bog, ki dobro zna, v šterom pozvanji človek najležej dosegne svoj končni cio, je človeki dao posebne zmožnosti düševne i telovne, štere njemi hasnijo edino v tom pozvanji. Če si izberé drügo pozvanje, jih tam ne more rabiti, a za to drügo pozvanje njemi pa Bog ne dao potrebne zmožnosti, tak da je na dvojnoj škodi i v velkoj nevarnosti, da ne bo mogeo dosegnoti večnoga živlenja.
   Da bote stvar bole razmili, Vama jo razložim ešče ednov prispodobov.
   Vse rastline so po svojoj fundamen-
talnoj sestavi vednake. Ali so pa mogoče rastline med sebov vednake v vsem: v rasti, v zvünešnjosti, v pogojih svojega živlenja i razvoja, v svojih lastnostih? Što bi vüpao kaj takšega zagovarjati? V dničnih močvarnih krajih, gde bi se Črešnja taki posüšilá, vrba izvrstno uspeva. A na rebrih sunčnih breščekov, gde bi vrba vehnola brez odraská, se Črešnja jako dobro počüti. 1 visiko na bregaj, gde se že skoro začne večni Sneg i led, gde tüdi najmočnejše drevje ne more zdržati napadov mrzlih vetrov, raste v vsoj svojoj lepoti roža planinka, ki bi taki povehnola, če jo presadimo v skrbno obdelani ograček med vijolice i baračnice.
   Pravimo, da te rastline majo razum i da jim je dano na volo zbirati si prostor, gde bodo rasle, ali si ne bo vrba zbrala močvaro, črešnja tople, sühe strani breščekov, roža planinka mrzle, čiste, jasne gorske višave? I dopüstimo šče to, da te rastline majo srce, štero čüti kak človekko srce, štero hrepene za srečov i blaženstvom, je li mogoče misliti, da bi se roža planinka srečna počütila v masnoj mo-čvari, gde vrba tak dobro uspeva?
                                                                                                                    (Dale prih.)
12. februarja 1933.
NOVINE
7.
ne vidla i čüla, jez pa nemam takši svedokov zato zemi te peneze, liki znaj, ka blagoslova nedo meli.“ Sod je mino i Matjaš ide po mali domov. Komaj je na pou poti prišeo, se pritirajo za njim nikši poznani s sosidne vesi šteri so tüdi tožbo meli i so znali, ka je Matjaš mogeo plačati! Komaj so vret njemi prišli, že eden začne pripovedavati: „Matjaš, ví pa znate comprati. Vaš sosed je že vse peneze zgübo ka je z Vas po ciganiji stepeo!“ Matjaš ga debelo gleda, pa on je nej čakao, ka bi ga pitao liki dale pripovedavle. „Mi smo v oštariji sedeli pa samo ednok pride notri Joži z veselim obrazom. Zdraven ide k stoli gde so se jako kartali. Eden čas je samo gleda, te pa pravi, naj njega tüdi kaoj vzemejo, rekši ka si z doblenimi penezi šče več spravi. Kartašje so si nikaj mignoli i so ga med sebe deli. Nej je bilo pol vöre že je Joži oskübeni bio. Nej si je znao kaj (začnoti, sram ga je gratalo pa je odišeo vö, kak da bi vkopleni bio. Mi pa zdraven na kola, pa hajd za vami ka vam veseli glasprinesemo!“ Matjaš se nasmije i dene: „Vište ka sam ja z znao, ka hamičen penez nikdar ne meo blagoslova pa tüdi zdaj ne!“
                                              Ogledalo časa.
  Živo Srcé. Niki amerikanski profesor je pred 25 leti vzeo-puráni srce. Od tistoga mao hrani to srce na poseben náčin, tak da je srce ešče zdaj
—  živo. Te gospod misli, da bi srce
—  tüdi človeško — lejko „večno“ živelo, če bi ga hranili. Kakpa, če bi bila človekova moč samo v srci, te bi té profesor mogoče dosegno, da bi lüdje večno živeli.
  Proti nebeskim višavam! Nekaj Angležov se je napotilo v Indijo, gde ščejo spleziti na najvišišo goro sveta
—  Mount Everest (8882 metra). Dozdaj so že mnogi skušali „priti na té vrhé, pa so prišli samo do višine 8490 m. Živlenje je zgübilo na tej planinaj že . 17 lüdi. Takše drüžbe, ki plezijo na té bregé, nosijo s sebov posebne priprave, s pomočjov šterih si bodo lejko odihávaji v tej ogromnih višinaj.
  Tüdi letijo proti najvišišemi vrhi sveta. V Londoni je neki letalec poskušao, kak de leto prek azijskih bregóv. Posrečilo se njemi je v 22 minutaj zdigniti se 8000 m visiko.
  To je ženska! Na Irskom so meli nedávno volitve. Pri toj priliki je šla volit, tüdi edna 108 let stara ženska, časopisi so prinesli njeno sliko.
Nedela po Treh Kralih šesta.
  Na spomin 1900 letnice svoje križne smrti, Gospod Jezuš, po svojih svetih ranaj reši grešni svet!
   Vu onom vremeni: Pravo je Jezuš vnožini priliko eto: Spodobno je kralestvo nebesko k muštárskomi zrni; štero je vzéo človik, i posejao je vu svojo njivo: štero je toti naj ménše med vsem seménjom; kda pa gori zrasté, vekše je od vsega želenja, i drevo bode, tak da ftice nebeske prihajajo, i prebivajo na njegovih vekaj. Drügo priliko je njim pravo: Spodobno je kralestvo nebesko kvasi, šteroga je vzéla ženska, i zmesila ga je vu tri drevenke mele, dokeč se je celo skvasilo. Eta je vsa gučao Jezuš vu prilikaj vnožini; i brezi prilik je ne gučao njim: da bi se spunilo, ka je povedano po proroki govorečem: Odprém vu prilikaj vüsta moja, vö povem skrita od začétka sveta.
   Sunce cerkvenoga leta je Vüzem, zato se na te svetek dosta duže pripravlamo kak na Božič. Dühovnik nosi zdaj vijoličasti mešni obleč, „Dika“ i vesela aleluja vtihne, molili bi naj neprestano: Stávimo Gospoda ! čüjemo nakonci svete meše mesto „Ite, odpüščamo vas!“
   Ka pa denešnji evangeliom ? Čüden, ne? — Moremo ga razmiti v zvezi s prejšnjim poglavjom: apoštoli so pitali Jezuša, kakše de njüvo plačilo, ar so vse zapüstili i šli za Njim. S tov prilikov njim je odgovoro, ka se skrivnostna nadnaravna milost sploj ne da zaslüžiti pa tüdi ne meriti s človeškimi merili. Tak je pred Bogom prvi zna biti tisti, šteroga lüdje za zadnjega držijo: samo Bog vidi v srce človekovo.
   Tak bojmo kak težaki v toj priliki: včasi so šli, gda so bili pozvani. Cerkev nas zdaj zove k pokori: včasi začnimo i Bog nam dá tak, ka de prav. Pa to tüdi Znajmo, ka jih je malo izbranih za izredne milosti, vsi pa pozvani k zadostnoj meri milosti, s šterov sodelüjmo!
                                                         CENE:
  Mariborski živinski sejem 24. I. 1933. Prignanih je bilo: 4 konj, 9 bikov, 91 volov, 200 krav in 6 telet, skupaj 310 komadov. Povprečno cene za različne živalske vrste na tem sejmu so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od 3.50 do 3.75 Din, poldebeli voli 2 do 3, plemenski voli 1 25 do 1.50, biki za klanje 2.50, klavne kravé debele 1.75 do 2.50, krave za klobasarje 1.20 do 1.40, mlada živina 3 do 4, teleta 4 do 5 Din. Prodanih je bilo 155 komadov.
  Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso
I. vrste 1 kg 10 do 12 Din, II. vrste 8 do 10 Din, meso od bikov, krav, telic 4 do 6 Din, telečje meso I. vrste 12 do 14 Din, II. vrste 8 do 10 Din, svinjsko meso sveže 8 do 16 Din.
                                                          Živina
  Dunajski goveji sejem (poročilo tvrdke Eduard Saborsky & Co., Dunaj): Prignanih je bilo 1929 goved iz Jugoslavije 126. Cene: voli najbolje 1.50-1 60,1. 1.30—1.40, II. 1.10— 1 20, III. 0.65 do 0.70, krave I. 0.90—1.10,
II. 0.80 - 0.85, biki 0.85 do 1 15, klavna živina 0.55- 0.70.
                                                           Pošta.
  Mlinarič Štefan, Štrigova. Na lani so Novine Plačane. Za M. List ste pa še dužni 15 Din. Kalendar smo vam že poslali, te je brezplačen za naročnike Marijinoga Lista.
  B. B Sartrouville. Mohorske knjige se naročijo na naslov: „Mohorjeva drüžba, Celje, Jugoslavija.“
   Širitelom. Naročnino za mesec januar i februar taki izročite.
   Karec J. Hedinek. Kalendar smo z tiskarne dali poslati.
   Kranjec Ludovik, Bellenglise. Kalendar poslali. Duga je na staro leto ečče 17 Din.
   Karlo Vrečič, Matjašovci. Naročnina za Novine 30 Din, za Mar. List 15 Din, lani tak kak letos, na posamezni naslov. Zdaj lejko zračunate, kelko je še duga na letos. Kalendar dobita z tiskarne z M. Listom.
   Pozdrav. Prav lepo pozdravla Kranjec Ludvik iz Doličov, zdaj v Franciji v Bellen-glise-i, celo gradško faro, g. plebanoša i kaplana, svoje domače i vse poznance, vse gospode pri Novinaj i vse naročnike. Naznanja, da njemi je naš krščanski štamp na jako veliko veselje.
   Ivan Kerčmar, Monchy-Lagache. Kalendar poslali. Na lani vse plačano. Na letos je plačano 49 Din. Tak je samo ešče 16 Din duga.
—  Ficko Karol, Gonesse. Naročnino obečano čahamo. Na staro je 15 Din, duga 11 Din. Za Francijo i 4 Din za Grad. Kalendar bomo poslali, gda pride naročnina zato ka se Poštnina i tiskarna mora protiplačüvati. Pozdrav ponovite, mogo se je zgübiti. — Franc Rajnar, Veinenil. Din 100 prejeli, Kalendar poslali. — Sedmak Karol, Banfije. Duga je na lansko leto še 10 Din. Plačali ste samo 35 Din, a naročnina je bila zavolo povekšala Novin v drügoj polovici 30 Din, kak je i letos. Kalendar so vam Krauthacker odnesli.
—  Fujs Jožef, Ižakovci 10. Hčeri poslali Kalendar kak i sestri pošlemo. Prosimo za obe naročnino. — Jeneš Marija, Toronto. Dva dolara sprejeli.
   Frumen J. Oiavci. S tem, ka ste 21. jan. na upravi v Soboti plačali, je zr 1.1933. vse povrnjeno. Bog plačaj. Kalendar po pošti dobite.
    Razglas.
 Kmečka Hranilnica in posojilnica v Gor. Lendavi r. z. z n. z. je v sküpni seji načelstvo in nadzorstvo sklenila da 1. januarjem 1933. zniža obrestno mero (interes) sledeče: Za vloge daje 5%, vezane 3 mesečno odpoved pa 6%. Za posojilo pa je interes 8%. Z vüpanjem, da bode dolžnikom stem precej na pomoč. 1-1
Širite Novine
Pozor!
                 Vsak čitatelj tega lista dobi zanesiljivo vremenokazno napravo zastonj. Izrežite ta oglas in ga pošljite poleg nepokvarjenih znamk v znesku Din 3.50 za stroške in dobili boste lično izdelano, zak. zašč. vremenokazno napravo, pat. št. 9514, ki kaže vreme zanesljivo za 24 ur naprej. Za vsakega čitatelja in njegovega prijatelja je ena naprava na razpolago. Sprejemajo se samo pismena naročila pod šifro „Barometer“ na upravo tega lista do 20. febr. 1933. (2-6)
8.
NOVINE
12. februarja 1933.
Oda se nova hiža
                                 z gospodarskim poslopjem i ogradom na Gornjoj Bistrici. — Pozve se pri Majcen Ferdinandi) Melinci,
          p. Beltinci,    1-2
Tivar-obleke
se najceneje dobijo v trgovini
                               M. Sobota - Lendava 2 A
                                  prek od pošte
Obleke se že dobijo od Din 240 naprej Za mladožence  „ 290 „
                                                          Samo prvovrstno blago. (5-13)
                         Koruzo, seno, slamo in vsa ostala krmila
                                                  dobavlja po konkorenčnlh cenah
 Gospodarska zveza
                                                          v Ljubljani.   (2-3)
Širite „Novine“
                                       Zahvala.
                                                                       Ob smrti i pokopi gospoda
Erdössy Barnabe
                                                                     trgovca v M. Soboti
ki je previden s Svestvi za za vmirajoče, v 70. leti svoje starosti zapüsto nas, svoje drage, izrekamo najglobšo zahvalo velikoj množini naroda, ki je pokojnoga sprevodila na zadnjoj poti, kak i vsem za darüvane vnoge lepe vence.
                                                                                  Žalüjoči.
Prostovoljno gasilno drüštvo v Črensovcih priredi dne 19. februara 1933. ob 3. uri v prostorih osnovne šole svoj
redni občni zbor
   z naslednjim sporedom:
1. Nagovor načelnika.
2. Poročilo poveljnika.
3. Poročilo tajnika in blagajnika.
4. Volitev novega odbora in
5. Slučajnosti,
ter naproša vse člane, da se zbora polnoštevilno udeležijo.
                                                     Za drüštvo: BAUER t. č. tajnik.
   Nervozni rano mujrajo!
                     Ste mogoče tü pa tam opazili pri sebi šteroga od naslednjih znamenj bližajoče se živčne oslablenosti?
Naglo razburkanje, nerazpoloženje, trepetanje, kotrig, nemárnost, kucanje srca, vrtenje v glavi, tesnobnost, nespanje, ne-mérne senje, neobčütlivost nešternih delov tela, plašlivost, prevelka razdražljivost zavolo protiguča, ropotanja, poželenje po omamilih: tobaki, alkoholi, teji, kavi; trepetanje zimic ali miganje pred očmi, naval krvi, tesnoba, muhavost, odpovid spomina ali govora, vözredna nagnenja ali odpor. Či nastopi pri Vas šteri od teh zaménj nervoznosti, edno močno ali več fküper te so Vaši Živci gvüšno oslableni i nücajo okrepčila.
Ne püstite toga naprej, ar za tem lejko pride nevarno motenje düševnih zmožnosti, kak na priliko: nespametno gučanje i nezavedna dejanja, nagla telovna oslablenost i rana smrt. Vseedno je kakšo formo ste živčno oslabeli — vabim Vas, pišite mi.
Rad Vam šenki i poštnine prosto odkrijem
enostaven način, ki Vas bo razvesélo. Mogoče ste za vse fele vrásto zdávali že dosta penez, pa ste malogda dosegnoli zbokšanje. Gvüšni ste lejko, da poznam pravi način
                            kak se naj odpomore oslabelosti Vaših živcov.
                     Té način prinese tüdi zbokšanje razpoložejnja, veselje do živlejnja, moč i delazmožnost. Dosta lüdi mi je že pisalo da jih je zefsema prerodo. To svidočijo tüdi mnenja doktorov. Košta Vas samo dopisnice (karta). Pošlem
Vam jako poučno   knigo, sčista šenki.
                                Či nemrete pisati včasi, si sránite té Oglas Nabiralno mesto pošte:
                          Ernst Pasternach, Berlin, SO.,
                                 Michaelkirchplatz Nr. 13. Abt. 890.
      Za tiskarno Tiskovnega društva Jos. Llnhart, Kranj. Izdajatelj: Klekl Jožef. Oblasti odgovoren: Ilija Lojze, akademik v Kranju. Urednik: Maučec Joško, akademik, Ljubljana, Sv. Petra cesta 74; rokopisi na isti naslov.