®®5MiMcJI©IEIIGLAS Leto XLVTI - št. 53 - CENA 80 SIT Kranj, petek, 8. julija 1994 V Suknu še vedno stavkajo Včeraj shod pred občino, v ponedeljek pred Skladom Radovljica, 7. julija - Stavkajoči delavci Sukna Zapuže, ki od delodajalcev še vedno terjajo majsko plačo, so se zbrali na protestnem shodu pred radovljiško občino. Od občinske vlade pričakujejo, da bi pospešila reševanje podjetja, ki je sicer v lasti sklada za razvoj in ima kot edini proizvajalec težkih tkanin in več kot 90-odstotni izvoznik obetavno prihodnost. Delavci preživljajo težke čase, saj še vedno niso dobili majske plače, zlasti v proizvodnji pa ne zaslužijo več kot 25 tisočakov. V ponedeljek so na zboru delavcev izglasovali sklep, da nadaljujejo sredi junija začeto stavko, ker se vodstvo ni držalo s sindikatom podpisanih dogovorov o izplačilih. Z upravnim odborom podjetja, ki jih odvrača od stavke, češ da jih lahko pahne v stečaj, med tednom niso uspeli doseči dogovora. Upravni odbor bi bil pripravljen izpalčati 40-odstotkov plače, in sicer iz sredstev, ki jih je kreditni odbor odobril podjetju za plačilo stroškov za elektriko in plin. Preostanek majske plače naj bi dobili, potem ko bi izdobavili naročeno blago za nemškega kupca. De-1 lavci niso hoteli pristati na delno izplačilo, I temveč hočejo vso majsko plačo. Delavci še vedno stavkajo, medtem ko | čakajo na odgovor ministrstva za delo, ki so I ga tudi seznanili s svojo stisko. Danes so odšli s transparenti, ki ne prizanašajo | občinskim oblastem, banki in Koržetove-mu skladu, protestirat pred radovljiško občinsko stavbo. Občina je namreč eden od upnikov (z obveznicami menda celo solastnikov) podjetja, zato od nje terjajo aktivno sodelovanje pri reševanju podjetja, ne pa da je vse vodenje poteka iz Ljubljane. Končno naj bi občino zanimalo nekaj nad 200 delavcev, ki bodo v primeru stečaja ostali na cesti v breme državi. Predstavnike stavkajočih je opoldne sprejel predsednik radovljiške vlade Jože Resman. Temeljna odločitev o usodi Sukna in njegovih delavcev pa ni v rokah občinske vlade, temveč sklada za razvoj, zato zapuški delavci za ponedeljek napovedujejo protestni shod pred Koržetovim skladom ali I pred vladno stavbo v Ljubljani. • I D.Z.Žlebir, foto: G. Šinik Četrtino več za kruh in pecivo Glede na to, da se je s sklepom Vlade Republike Slovenije s 1. julijem zvišala odkupna cena pšenice in sicer znaša za 1. kakovostni razred 27,13 tolarja za kilogram, za 2. kakovostni razred pa 25,10 tolarja za kilogram, smo povprašali nekaj gorenjskih pekam, za koliko so se pri njih podraiile osnovne vrste kruha in pecivo. V pekarni Magušar v Lescah je cena bele štruce poskočila s 100 na 125 tolarjev, čme z 98 na 123, temelj z 18 na 19 in sirovega peciva s 30 na 33 tolarjev. Sicer pa so povedali, da se pri pecivu driijo Žitovega cenika; v pekarni Žito Gorenjka se je osemdesetgramska bela štruca podraiila z 99 na 125 tolarjev in čm hlebec s 95 na 123 tolarjev. Poklicali smo še zasebno pekarno Umnik iz Šenčurja, kjer poudarjajo, da je njihov kruh narejen popolnoma ročno ter obenem opozorili na izredno velike razlike v cenah kruha in peciva po raznih pekarnah. Njihove bele štruce so se podraiile s 108 na 130 tolarjev, črne s 105 na 125, deset-dekagramske iemlje s 30 na 36 in mlečni kifeljci z 38 na 45 tolarjev. • E.G. 486/40 že od 143.450,00 SIT ali 8321,00 SIT mesečno! Tel./Fax: 064/ 22 10 40 Gorenjska Banka * W d.d. Kranj Banka d posluhom V krajevni skupnosti Rateče - Planica Glasovali za občino, zdaj je nočejo več Rateče, 7. julija - Ratečani so edini v Jeseniški občini glasovali za svojo občino, zdaj pa razmišljajo, da občine pravzaprav nočejo, če ne bo dobila posebnega statusa. V jeseniški občini so se edinole v krajevni skupnosti Rateče - Planica na nedavnem referendumu odločili za svojo občino. Zdaj pa so prav v tej krajevni skupnosti vedno bolj glasna razmišljanja, da svoja občina pravzaprav nočejo biti, če... Če ne bo izpolnjen pogoj, zaradi katerega so sploh glasovali za svojo občino: Ratečani so namreč šli na volišča zato, ker so bili prepričani, da se bo sedanja jeseniška občina delila na pet občin, zato, ker so propadla prizadevanja, da bi bila Zgornjesavska dolina ena občina in predvsem zato, ker so bili prepričani, da bodo kot visokogorska občina dobili ooseben status. Ratečani poseben status utemeljujejo z obmejno lego, saj imajo kar 2373 hektarov zemljišč kot dvolasrniki v Italiji in imajo zato vrsto problemov, saj to predstavlja več kot polovico kmetijskih površin, ki pogojujejo gospodarski obstoj in razvoj Rateč. Naselje sodi v Sorsko • višinsko območje, je razvojno Šibko in emografsko ogroženo, je najstarejše naselje v Zgornje-savski dolini. Ne nazadnje so bile Rateče od leta 1952 samostojna občina, ki je bila ukinjena proti volji prebivalcev Rateč. Proti ukinitvi se je tedaj s podpisi izreklo več kot dve tretjini volivcev, zato pravno formalno Rateče statusa občine nikoli niso izgubile. Utemeljitev za poseben status so poslali vladni službi za reformo lokalne samouprave že januarja letos. Zdaj je pač odvisno od odločitve v državnem zboru, ali bodo poseben status dobili ali ne. Če ga bodo, je lepo in prav - referendum velja, če ga pa ne bodo, se bodo ponovno posvetovali, kaju če bodo "navadna" občina, kot tako majhna občina s številnimi problemi, ne bodo mogli preživeti. Vse je torej odvisno od zakonodajne odločitve. • DJSedej Danes preberite stran16'17 stran 5 Iz Ljubljane v hribe pod Blegošem Ducat zdravnikov gre na svoje Hkrati tudi po deset hlebcev Negotovost naklanskega igrišča se nadaljuje Urediti odtoke hudourniške struge Hudega grabna Rušiteljev v sredo ni bilo Se nadaljuje uresničevanje "scenarija", po katerem naj bi vsem selekcijam Živil onemogočili igranje doma in tako izrinili klub iz slovenskega nogometa, se sprašujejo v Naklem. Naklo, 6. julija - Rušitve naprav na naklanskem nogometnem igrišču pod Štucljem v sredo, 6. julija, kot je napovedal urbanistični inšpektor, ni bilo. Nekaj deset predstavnikov kluba skupaj z navijači je od predsednika NK Živila Naklo Janeza Zupana zvedelo, da je rušitev prestavljena. V torek je prišla v Naklo nova odločba urbanističnega inšpektorata. Vanjo so zapisali, da morajo Naklanci sami do 30. avgusta odstraniti objekte, če Pa tega ne bodo storili, bodo „|Um nasilne rušitve sporočili naknadno. .Agonija naklanskega igrišča n nogometa se tako podaljšuje. ua'očbi sledi odločba, nobena Problema ne rešuje, ampak Položaj še poslabšuje. Bojimo se incidenta in tega se nihče, ki se igra z nami, posebno kranjska občina, ki svojih obveznosti ne uresničuje, ne zaveda, je povedal predsednik kluba Janez Zupan. 25. maja nam je Uprava za notranje zadeve na osnovi inšpekcijske odločbe s 5. maja prepovedala igranje vseh tekem na tem igrišču, tudi mladincev in pionirjev. Zato ?ostaja vprašljivo tudi igranje lanov v prvi državni ligi in po novem mladincev v drugi državni ligi. Mogoče kdo računa, da se bomo mi preselili na novo igrišče, ki ga urejujemo pri Merkurju. To je začasno, za dve leti in ni nikakršna nadomestitev igrišč, ki nam jih je država že vzela, novih pa nam ni dala. • J.Košnjek, slika G. Šinik Na Golniku pospravljajo po neurju Neurje je na predvečer L julija z močnim vetrom, točo in dežjem v severnem delu Golnika napravilo za dobrih 108 milijonov tolarjev škode. Posredna škoda še ni ocenjena. V tržiški občini škode za okrog dva milijona tolarjev. Kranj, Tržič, 8. julija - Prvo poročilo o škodi, ki jo je prejšnji četrtek povzročilo hudourniško neurje na Golniku, je v sredo obravnaval kranjski izvršni svet. Po prvih ocenah je neposredne škode za dobrih 108 milijonov tolarjev. Prod, skale, vejevje, ki so jih nanesle hudourniške vode po pobočju nad bolnišnico, že ves teden pospravljajo. Na terenu so delavci Vodnogospodarskega podjetja, ki odvažajo neželeni material, kmetje, ki pod okriljem krajevne skupnosti čistijo lokalne ceste, najbolj prizadevni pa so seveda prizadeti lastniki stanovanjskih hiš, kmetijskih in gozdnih površin ter delavci golniške bolnišnice. Vodnogospodarsko podjetje je za odvoz nanesenega mate- ¥> A PTNF ZASTAVLJALNICA pam-nezr. immamt* zaupanja. JKprojšHm «w *f Krmni, tmi.s XII St90 Portorož - Benetke Vsak petek, soboto in nedeljo! TEL: 066 73 160, 73 167 In 061 310 320, 302 080 riala porabilo že približno dve tretjini od 10 milijonov tolarjev pomoči, ki jo je kranjski občini interventno nakazalo ministrstvo za okolje in prostor. Izvršni svet je v sredo dal ministrstvu garancijo, da bo denar res namensko porabljen. Hkrati je iz proračunske rezerve odobril 300 tisočakov krajevni skupnosti Golnik za pokritje stroškov čiščenja cest m pomoči nekaterim najbolj prizadetim krajanom. Komisija izvršnega sveta in štaba za civilno zaščito kranjske občine, ki je na Golniku ocenjevala škodo meni, da bo dolgoročno treba urediti odtoke hudourniške struge Hudega grabna. Čepav je bilo četrtkovo neurje nad Golnikom izjemno, saj po pripovedovanju domačinov podobnega v tem stoletju ne pomnijo, se ob tako muhastem vremenu, kot smo mu priče zadnja leta, "sodni dnevi" lahko še ponovijo. Nadaljevanje na zadnji strani. • H. Jelovcan, foto: G. Šinik GORENJSKI GLAS • 2. STRAN PO SLOVENIJI Petek, 8. julija 1994 SLOVENIJA IN SVET Slovenskohrvaško vladno srečanje Premierski pogovor na Brdu Današnje srečanje predsednikov slovenske in hrvaške vlade na Brdu naj bi pokazalo, če se pri urejevanju spornih zadev med državama res premika na bolje. Danes pride na uradni enodnevni obisk v Slovenijo predsednik hrvaške vlade Nikica Valenuč. Na Brdu se bo pogovarjal s predsednikom slovenske vlade dr. Janezom Drnovškom in sodelavci, napovedujejo pa tudi srečanje s predsednikom republike Milanom Kučanom, s katerim se je hrvaški premier sešel med zadnjim neuradnim obiskom slovenskega predsednika v Zagrebu. Po sicer neuradnih vesteh iz Zagreba naj bi dogovorjeni obisk Valentiča v Sloveniji "visel v zraku." Hrvaški premier je bojda zagrozil, da ne bo šel v Slovenijo, če ne bo do danes urejeno vprašanje beguncev v slovenskem počitniškem naselju v Pineti. Njegova vlada je namreč slovenski strani obljubila, da bo letovišče v Pineti izpraznjeno. Za to naj bi bilo odgovorno hrvaško obrambno ministrstvo, ki je v Pineto begunce tudi naselilo. Slovenska agencija Morel teh vesti v Zagrebu ni mogla preveriti. Seznam odprtih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško je dolg. Meja, v Sloveniji so glede tega različna stališča in bolj ali manj ostri toni, hrvaški varčevalci Ljubljanske banke, gospodarsko sodelovanje, lastništvo oziroma solastništvo jedrske elektrarne v Krškem, begunci in sploh varovanje slovenske lastnine na Hrvaškem, fara Razkrižje, ki zadeva tudi cerkvene oblasti v obeh državah itd. Na obeh straneh je bilo pred današnjim srečanjem slišati, da so realne možnosti za začetek reševanja teh spornih zadev. Zanimivo je tudi, da prihaja hrvaški premier v Slovenijo le tri dni po pogovorih s predsednikom makedonske vlade Brankom Crvenkovskim. Na tem pogovoru je bila izražena želja, da bi Hrvaška, Makedonija, Bosna in Hercegovina in Slovenija uskladile stališča glede nasledstva nekdanje skupne države m delitve premoženja. Hrvati in Makedonci so menili, da bi skupno lahko močneje pritiskali na Zvezno republiko Jugoslavijo, ki je za ta vprašanja gluha. • J.Košnjek LDS - Občinski odbor Škofja Loka Javna izjava Liberalne demokracije Slovenije o nadaljnji usodi Tavčarjeve zapuščine na Visokem Ivan Tavčar je bil eden najpomembnejših slovenskih intelektualcev, kulturnikov in hkrati znan po svojih liberalnih usmeritvah, zato smo zgroženi nad odnosom škofjeloškega Izvršnega sveta, še posebej g. Vincencija Demšarja do nadaljnje usode Visokega. V preteklih letih je škofjeloško gospodarstvo prispevalo ogromna sredstva za gradbeno sanacijo objektov na Visokem. Na tej osnovi je sedaj potrebno poskrbeti za to, da se čudovitim objektom z dragocenim kulturnozgodovinskim izročilom vdahne življenje. Nadaljnje poslanstvo Visokega mora osmisliti dosedanje investicije in jih povezati z zgodovinskim pomenom tega kraja. Škofja Loka s Selško in Poljansko dolino je občina z velikim kulturno-umetniškim potencialom, hkrati pa z zdravim gospodarstvom, ki ga tvori veliko število manjših in srednje velikih podjetij. Visoko naj se torej postane stičišče vrste različnih programov, kot so: likovne razstave, koncerti, gledališke predstave, druge umetniške in vrhunske družabne prireditve, gostinstvo na ravni primerni poslovnim potrebma škofjeloških podjetij, izobraževanje, športno-rekreativna dejavnost, konjeništvo,... Pomen Ivana Tavčarja, kot slovenskega pisatelja in njegove zapuščine, ki je omenjena v njegovih delih, je zagotovo vseslovenski. S tem spomenikom, ki ima vsekakor širše slovenski pomen, bi se po našem mnenju, moralo ukvarjati tudi Ministrstvo za kulturo in drugi vladni resorji, ki bi morah sodelovati tudi pri oblikovanju rešitev za ta vseslovenski spomenik. Poskus g. Vincencija Demšarja, da bi Visoko izročil pod smešnimi finančnimi pogoji Cerkvi pa žal ni naključni spodrsljaj škofjeloške administracije. Naloga Izvršnega sveta bi bila oblikovanje RAZVOJNE POLITIKE OBČINE ŠKOFJA LOKA. Takega dokumenta, ki bi edini lahko predstavljal objektivno osnovno za strokovno odločanje o posameznih konkrentih vprašanjih, ni! Očitno g. Vincenciju Demšarju to ustreza, saj je tako možno v kalnem ribariti pri vprašanjih, kot so: vojašnica v Škofji Loki. prostori Partizana, izgradnja bencinske črpalke, klavnica v škofji Loki, vprašanje smučišč na Starem vrhu in Sonci, plinifikacija v občini, Homanova hiša in končno vseslovenski škandal s kar počez legalizacijo vseh črnih gradenj v občini Škofja Loka. IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA WWm\ CESTNO PODJETJE KRANJ p. o. v M KRANJ, JEZERSKA C. 20 • TEL. 064 - 242 221 TELEFAX: 064 ■ 242 330 objavlja prosti delovni mesti: ZIDARSKA DELA - 2 delavca za dela na nizkih gradnjah Pogoji: - KV zidar (IV. st.) - 2 leti delovnih izkušenj Delovno razmerje bomo z izbranima kandidatoma sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh na naslov: Cestno podjetje Kranj, po, Jezerska cesta 20, Kranj. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po odločitvi. Julija bo še ena seja državnega zbora Premier išče novega pravosodnega ministra Stanovanjska afera je odnesla liberalnega demokrata Miho Kozinca. Kdo ga bo nasledil? Ali krščanski demokrat ali celo kandidat opozicijske Slovenske ljudske stranke? Ljubljana, 8. julija - Da bi Eostal novi pravosodni minister andidat parlamentarne opozicije po sredinem srečanju predsednika vlade dr. Janeza vlade, ki želi že na julijski seji državnega zbora dobiti novega pravosodnega ministra, je po pogovoru s Podobnikom dejal, da je bila ta možnost omenjena. Če bo Slovenska ljudska stranka predlagala ustreznega kandidata, bo predlog sprejel. Marjan Podobnik pa je povedal, da je njegova stranka v dobri koaliciji pripravljena sodelovati. Prva človeka državnozborske pozicije in opozicije sta govorila o ministrskih zamenjavah. Podobnik je menil, da samo Kozinčev odstop ni dovolj in dovolj velika konsekvenca. Zaradi možnosti, da bi postal pravosodni minister iz opozicijskih vrst, utegne biti izbiranje kandidata zanimivo. Liberalna demokracija je očitno pripravljena spustiti ta resor iz rok in ga je ponudila tudi krščanskim demokratom. Politična koordinacija Slovenskih krščanskih demokratov se je odzvala in kot možnega kandidata ponudila državnozborske-ga poslanca in podpredsednika državnega zbora, diplomiranega pravnika Miroslava Mozeti- Miroslav Mozetič iz Medvod, diplomirani pravnik in pod-predsednik državnega zbora, krščanski demokrati ga imajo v mislih za novega pravosodnega ministra. Drnovška in predsednika Slovenske ljudske stranke Marjana Podobnika ni več utopija. V okviru dialoga o najbolj žgočih vprašanjih države, kjer ie potrebno visoko medstrankarsko soglasje med premierom in prvakom največje opozicijske stranke, je bila omenjena namreč tudi ta možnost. Predsednik Kdo bo varoval naše pravice Predsednik republike ima ustavno dolžnost, da predlaga državnemu zboru enega ali več kandidatov za varuha oziroma varuhinjo človekovih pravic. Za izvolitev je potrebna dvotretjinska večina. Predsednik je že opravil s predstavniki strank in njihovih poslanskih skupin že prvo rundo pogovorov, te dni pa je začel drugo. Kandidatom pravnici Darji Lavtižar - Bebler, prodekanu Teološke fakultete dr. Stanku Ojniku, pravnici Ireni Virant, pisateljici Marinki Fritz ♦ Kune, upokojenki Fantki Istenič in profesorju Milanu Pavlihi sta se pridružila še dva' Milena Pribac in Ivan Bizjak, bivši minister za notranje zadeve in podpredsednik Slovenskih krščanskih demokratov. Javnost naj bi bila o izidih drugega kroga pogovorov seznanjena kmalu, predlog za varuha človekovih pravic oziroma ombudsmana pa naj bi predsednik posredoval državnemu zboru jeseni. KUnarjeva predlaga povišanje Nova ministrica za delo, družino in socialne zadeve Rina Klinar je predlagala vladi povišanje zajamčene plače za 1,3 odstotka. Sedanja zajamčena plača znaša bruto 27.560 tolarjev, nova pa naj bi bila 27.918 tolarjev. Sploh pa bomo morali prt nas, tako že predlagajo nekateri sindikati, uvesti institut minimalne plače, kot ga pozna Zahodnoevropska unija. Priložnost zato bo jeseni, ko naj bi sprejeli nov zakon za to področje. Zajamčena plača je ostanek starega sistema. da bivša ministrica Puharjeva ne bi smela postati veleposlanica v Makedoniji, dr. Drnovšek pa je ocenil, da je slovo ministra ča, enega od članov vodstva krščanske demokracije, ki mu zadnje pismo "poštenih policistov" očita nekatere udbovske grehe iz preteklosti. Krščanska demokracija je to premierovo potezo vzela kot znak pripravljenosti za oblikovanje vladne koalicije Liberalne demokracije in Slovenskih krščanskih demokratov, seveda pa je vprašanje, kateri resor pa bodo hoteli dobiti liberalni demokrati. Ali morda zunanjega, ki mu liberalna demokracija ne prizanaša s kritikami na račun neu-činkovitosti zunanjega ministrstva in ministra. Kdo bo novi pravosodni minister, naj bi bilo znano konec tega ali v začetku prihodnjega tedna. • J. Košnjek Državna stanovanja še razburjajo Kdo je bil še med izbranimi Ljubljana, 7. julija • Očitno kar precej politikov in strank ni zadovoljnih z ukrepom vlade glede dajanja ugodnih stanovanjskih posojil ministrom, poslancem in vladnim uslužbencem. Odstop pravosodnega ministra in predsednika vladne stanovanjske komisije naj bi bil premalo- Terjajo odgovornost ostalih članov komisije, dobitniki posojil pa naj vsote vračajo po normalni in ne po minimalni obrestni meri. Na parlamentarnem odboru za nadzor proračuna in javnih financ z odgovori vlade niso bili zadovoljni. Terjali so natančnejše odgovore, prav tako pa so sklenili, naj vlada poroča o delu stanovanjske komisije od aprila 1990 dalje, še posebej pa naj se razišče tudi stanovanjska politika notranjega in obrambnega ministrstva. Odbor bo za poročilo o dodeljevanju stanovanjskih posojil zaprosil tudi nekatere državne in druge ustanove: Službo družbenega knjigovodstva, PTT, Ljubljansko banko, Radiotelevizijo Slovenija, Banko Slovenije, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter Zavod za zdravstveno zavarovanje. In še izjavi dveh poslancev na komisiji. Tone Peršak (Demokrati) je dejal, da je dejstvo, da so bili o možnosti najetja posojila obveščeni samo nekateri poslanci politična kršitev brez primere in da naj se delo komisije ustavi, s tem pa tudi kupovanje glasov. Liberalni demokrat Maksimilijan Lavrinc, nekdanji kamniški izvršnik, pa je povedal, da so sedaj osrani vsi poslanci, zato je potrebna resna obravnava proračunske porabe. * J.K. Kakšna bo energetska strategija Slovenije Cena energije bo realna Tako je med drugim na javni predstavitvi mnenj o energetski strategiji Slovenije dejal državni sekretar za energetiko Boris Sovič. Ljubljana, 6. julija - Temeljna izhodišča slovenske energetske politike naj bi bila povečana energetska učinkovitost na vseh področjih, čimmanjša odvisnost od drugih, večji izkoristek vode in plina, varno obratovanje jedrske elektrarne in povečan delež obnovljivih virov energije v slovenski energetski bilanci. Še ta mesec naj bi energetsko strategijo obravnaval državni zbor, sicer pa bi Slovenija za uresničitev teh ciljev potrebovala najmanj tri milijarde ekujev. Državni sekretar Sovič je tudi napovedal, da se bo elektrika v prihodnje letno dražila za okrog 7 odstotkov, kar bo še vedno pod ravnjo v tujini, cene plina in naftnih derivatov pa bodo v prihodnjih letih primerljive s cenami v državah Evropske unije. Pri elektriki naj bi se davek zmanjšal, pri naftnih derivatih pa naj bi bila uvedena trošarina. Vladni dokument je doživel nekatere kritike, predvsem to, da je premalo konkreten. Dr. Leo Šešerko je med drugim menil, da je plin predrag, premog pa prepoceni, kar povzroča okoljevarstvene težave. O zaprtju jedrske elektrarne Krško naj odloči vseljudski referendum. Predvsem pa so si bili razpravljala enotni, da so vodni viri premalo izkoriščeni, predvsem pa reka Sava. • J. K. STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Socialdemokratska stranka Slovenije Proti privilegijem Ljubljana, 8. julija - Socialdemokratski gospodarski forum meni, da je stanovanje najbolj draga dobrina. Stanovanje s povprečnim standardom stane okoli 100.000 mark. Če je povprečna plača 600 ah 700 mark, si lahko predstavljate, kdaj bo posameznik ah dnižina prišla do stanovanja. Forum nasprotuje dodeljevanju ugodnih posojil ljudem, ki imajo politično moč, in stanovanj nekdanjim komunističnim funk-cionarskim družinam. To je korupcija in posredni način kupovanja poslancev. Stanovanjska politika ne sme biti prepuščena zgolj tržišču, ampak mora država pomagati tistim, ki so v slabšem položaju. Sedanja vladna stanovanjska afera pa kaže, da so se olajšave začele pri tistem sloju, ki jih najmanj potrebuje. To je nadaljevanje koruptivnega socializma, ki je svojim lojalnim in predanim dajal (podarjal) najdražjo dobrino, stanovanje. Poslanci so si najprej zagotovili visoke plače, potem razne dodatke, sedaj pa še privilegirana stanovanjska posojila. Politika ne more biti lovišče za denar. To je povsod po svetu zasebno podjetništvo. Gospodarski forum SDSS se zavzema za tržnost tudi pri stanovanjski politiki, s korekcijami pa je treba pomagati socialno šibkim. Vlada naj zato takoj ugotovi odgovornost vseh, vpletenih v stanovanjsko afero. • J.K. Narodna stranka in Slovenska desnica Šolski minister naj premisli o odstopu Ljubljana, 8. julija - Obe stranki sta zgroženi, ker so slovenski osnovnošolci še vedno dobili spričevala z naslovom SFRJ in citatom predsednika bivše države Tita. To je znak, da skrb demokratičnih slovenskih strank za slovensko stvar ni pretirana. Spričevala so škandal, pred katerim ni mogoče zamižati. Obe stranki zato predlagata, da je treba sedanja spričevala takoj zamenjati s slovenskimi. Proti ravnateljem je treba disciplinsko ukrepati, ker so tako početje dopustih. Minister za šolstvo in šport, ki je v celoti objektivno odgovoren za stanje v šolstvu, torej tudi za incident s spričevali, pa bi moral premisliti o svojem odstopu. • J.K. Mladi liberalni demokrati Brez privilegijev v politiki Ljubljana, 8. julija - Mladi liberalni demokrati v izjavi zavračajo prakso, da je delovanje v politiki povezano z materialnimi privilegiji. Ker se to dogaja, se v javnosti povečuje nezaupanje do parlamentarne demokracije, kar ni nič drugega kot voda na mlin tistim političnim silam, ki skušajo v zadnjih mesecih z demagoškimi puhlicami med ljudmi zasejati ta dvom. Mladi liberalni demokrati pričakujejo, da bo oblast vzpostavila mehanizme, ki bi takšno početje preprečevali. • J.K. rt^fnUCDltfKtf 1T gasilskega društva pri skupneiH nadaljnjem razvoju in tudi ra' zumevanje vseh zaposlenih, d* gasilci darujemo svoi prosti ča* v dobro vseh nas. Če bi nai>> ogenj iz kateregakoli vzrok" ušel, namreč ne bodo potrebne niti naložbe v proizvodnjo nitiv novo opremo društva," je pO" vedal predsednik Stane Oma" ob visokem jubileju predilnic kih gasilcev. • Stojan Saj' Zdravstveni domovi na Gorenjskem v najem Ducat zdravnikov gre na svoje Dvanajstim zdravnikom, ki so pridobili koncesijo za opravljanje zasebne zdravniške prakse, so na Gorenjskem oddali v najem prostore javnega zdravstva Kranj, 8. julija - Povsod v Sloveniji do najema ^ravstvenih domov za zasebno zdravstveno dejavnost niso najbolj odprto. Poznamo primer ljubljanskega zdravstvenega doma, ki to možnost trdo odklanja, poznamo naposled tudi zgodbo iz kfanJsl^ porodnišnice, kjer kolektiv ni bil navdušen nad zasebmkorn. V javnem zavodu osnovno zdravstvo Gorenjske pa so presodili, da utegnejo zdravstveni domovi ob zmanjšani dejavnosti ostati prazni, zato je še vedno bolje, da proste zmogljivosti oddajo v najem. Na podlagi razpisa so jih oddali svojim (zdaj že bivšim) zdravnikom. Pacienti, ki bodo hodili k zasebnim zdravnikom v stare zdravstvene domove, bodo v hiši iskali tudi ostale zdravstvene storitve, tako da bo tudi javno zdravstvo v veliki meri obdržalo svojo klientelo. Tudi v gorenjskih občinah, ki so lastniki zdravstvenih domov, so soglašali z najemom, zavod pa pooblastili, da je pripravil (razumne) pogoje najema s pogojem, da so vsaj prvo leto najemnine neprofitne. Med zasebnike zlasti zobozdravniki "Pripravili smo dve pogodbi: o najemu in o strokovno -tehničnem sodelovanju, nato P» objavili interni razpis," je povedal direktor Osnovnega zdravstva Gorenjske Jože Ve-ternik. "Prejeli smo 20 vlog. Ko smo opravili vse cenitve (najeli smo sodnege cenilca) opreme in so bile cene dokončno znane, se je za najem odločilo 12 zdravnikov in zobozdravnikov. Na Gorenjskem se jih sicer za zasebno prakso odloča 14. Povprečna najemnina, ki so jo izračunali za prostore v zdravstvenem domu, skupaj z opremo znaša med 55 in 60 tisoč tolarji Gre za ordinacijo in čakalnico v povprečni izmeri 30 kvadratnih metrov. Najnižja najemnina, ki jo plačuje eden od stomatologov v Radovljici, znaša 39 tisoč tolarjev, najvišja (zanajem velike ordinacije na Jesenicah) pa 90 tisoč tolarjev. Med najemniki so po štirje stomatologi z Jesenic in Radovljice, v Kranju pa se za najem odločajo internist • pulmolog, pediater in otolog, četrti koncesionar pa je oralni kirurg. Edini pogoj za najem je koncesija, kar pomeni, da se za paciente nič ne spremeni in da so pod enakimi pogoji kot doslej deležni zdravstvenih storitev." V vodstvu Osnovnega zdravstva Gorenjske obljubljajo, da bodo tudi prihodnje leto objavili razpis za najem. Po njihovi oceni se bo prihodnje leto za tak odhod med zaseb- nike odločilo tudi nekaj kranjskih in škofjeloških stomatologov. Ordinacija, čakalnica, oprema, storitve.« Zdravniki in zobozdravniki, ki so najeli prostore in opremo, so podpisali z zavodom tudi pogodbo o sodelovanju. Ta določa, naj bi imel zasebnik podobno ukrojen delovni urnik, kot ga ima javni zavod. Ponuja mu možnost uporabe vseh storitev, ki jih najemnik sam ne izvaja, denimo laboratorijske storitve, zobna tehnika, rentgensko slikanje... Od zasebnikov pričakuje tudi vključevanje v dežurno službo ali bolečinsko zobno ambulanto, kar jim nalaga že koncesija. Če želijo, se v zavodu lahko poslu-žijo tudi administrativnih in finančnih storitev ali dejavnosti tehničnih služb (pranje, čiščenje), enakopravno jih vabijo k raznim strokovnim srečanjem. Skoraj vsi so v svojih zdaj zasebnih ambulantah zaposlili tudi asistentke (in sestre), tako da v javnem zavodu zaradi zasebne prakse ne bo "kadrovskih presežkov". Za paciente nič novega Zasebniki, ki so najeli prostore zdravstvenih domov v Kranju, Radovljici in na Jesenicah, imajo koncesije, pa tudi sklenjene pogodbe za zdravst- va zasebno zdravniško prakso se seli šest odstotkov gorenjskih zdravnikov in 11 odstotkov stomatologov. Julija in avgusta so le začeli na svoje, le pediater začenja kot zasebnik 1. septembra. veno zavarovalnico. Pacienti bodo ostali na istem kot poprej, ko so bili njihovi zdravniki še v okrilju javnega zavoda. Pričakovati je, da tudi zasebni zdravniki gmotno ne bodo ustvarjali kakih profitov, saj jim zdravstvena zavarovalnica prizna enake (ah celo nižje) cene storitev kot javnim zavodom. Nekaj več manevrskega prostora imajo zobozdravniki, ki bodo lahko del programa namenih samoplačnikom. "V javnih zavodih od zdravstvenih oblasti pričakujemo kake dolgoročnejše usmeritve," je dodal Jože Vetemik. "Ne vemo namreč, kaj se bo v prihodnje dogajalo z zdravstvenimi domovi: ali bodo oddani zasebnikom ali pa je v okiru javne dejavnosti računati na njihov razvoj. S tem, ko si konkuriramo z zasebniki, dobivamo v javnih zavodih manj denarja. Ne vemo, ali kaže obnavljati opreme in vlagati v specializacije, ali se bodo zdravstveni domovi ohranili v današnjem smislu, ali pa bo dejavnost na teh lokacijah povezoval zgolj najemni odnos." • D.Z.Žlebir Biserna poroka pri Logarjevih na Šutni Trdo življenje in odrekanje Šutna, 8. julija - Danes mineva natanko 60 let, kar sta se v žabniški farni cerkvi vzela Frančiška in Volbenk Logar s Šutne. Iz dolgoletnega skupnega življenja pomnita predvsem garanje in odrekanje, da sta lahko spravila h kruhu sinova in troje hčera. Danes 83-letna Frančiška je prava Šutnarka, 87-letni Volbenk pa je pred mnogimi desetletji prišel za kruhom iz rodnih Železnikov. Mlad je služil za hlapca, pozneje se je zaposlil v Jugočeški. Frančiška, ki izvira iz družine z desetimi otroki, je bila od malih nog pestrna, potem pa jo boj za knin gnal v tovarno. Najprej je delala v Savnikovi šivalnici v Kranju. Ker je bilo treba od doma na delo peš, je pozneje bliže poiskala delo. Vsak dan je pešačila v kasnejši Tekstilindus, po rojstvu tretje hčere pa je ostala doma. Logarjevima, po domače Volbenkovima, se je rodilo pet otrok: 1935. leta Milena, 1938. leta Francka, 1943. leta Tončka, 1946. Stane in 1951. Janez. Ko je bil slednji star 11 dni, sta morala oba starša zaradi meningitisa v bolnišnico. Zaradi spleta okoliščin drug za drugega nista vedela, da sta v bolnišnici. Leta 1959. se je ata Volbenk upokojil. Pokoj je dočakal v Savi. Mama je zbrala 15 let Pokojninske dobe, tako da ima tudi ona skromno pokojnino. Za preživetje je oče še nekaj let delal kot čuvaj in hodil za zidarji, da bi družini olajšal Življenje. Ko sta še hodila delat, sta silno varčevala. 1939. leta sta kupila staro hišo, jo podrla, sezidala novo in se v še surovo vselila z družinico. Mam se spomni, kako je v "auslog" giedala otroške oblekice in čeveljčke, vendar jih za svoje otroke ni mogla kupiti. Ko se je malo privadila šivanju, jim je preprosta oblačila sama sešila. Tudi otrokom ni bilo lahko: najstarejša hči je morala že pri 14 letih v tovarno, tudi ostali so šli takoj iz šole delat. Mami je bilo za vsakega hudo, ko je odhajal od hiše. Ko so se poročili, so najprej nekaj let prebivali doma in mama je varovala vnuke. Preden se je Milena vselila v svojo hišo, so doma še iz "šterne" vlekli vodo. Danes so k sreči pri kruhu že skoraj vsi vnuki. Logarjeva jih imata devet in tudi prav toliko pravnukov. Njuna tesna kuhinja je napolnjena do zadnjega kotička, kadar se zbere vsa družina. Čeprav sta Logarjeva že zelo priletna, si še vedno sama gospodinjita. Mama si mora pri noji pomagati s palico, oče pa je še zelo vitalen. Tja do Loke ga je videti na kolesu. Kako bosta obhajala bisemi jubilej, sredi tedna še nista natanko vedela. Otroci ju bodo povabili v Crngrob, sicer pa so glede slavja, ki ga pripravljajo, nekam skrivnostni. Frančiška in Volbenk sta dolgoletna zvesta naročnika Gorenjskega glasa. Oče je bil nekoč celo izžreban in se je za nagrado popeljal z letalom. Ob njunem prazniku jima tudi v našem uredništvu želimo vse najboljše. • D.Z.Žlebir no jih znova razdelijo, da bi zagotovo padli v oči mladim ljudem in jih posvarili pred nevarnostjo in posledicami, ki jim lahko uničijo mladost. • D.Ž. NE SKAČE V ¥000, ti NISI PREPRIČAN 0 NJENI GLOBINI! Na začetku kopalne sezone Skok v vodo je lahko usoden Kranj, 8. julija - Pred začetkom kopalne sezone se je blizu kopališč spet pojavil plakat z motivom zlomljene vrtnice in napisom Ne skači v vodo, če nisi prepričan o njeni globini. Gre za preventivno akcijo, ki jo je pred šestimi leti začela dr. Damjanova z Zavoda za rehabilitacijo invalidov v Ljubljani. Tisto sezono se je namreč pri skoku v vodo usodno poškodovalo sedem mladih ljudi: štirje so umrli, drugi so trajno ohromeli. Grozljivo je, da mlad človek zaradi brezglavega skoka v vodo na lepem obstane in potem desetletja živi hrom. Število poškodb, do katerih pride pri skoku v plitko vodo, pri nas in v svetu iz leta v leto raste. Žrtve so večinoma mladi ljudje (83 odstotkov jih je starih med 14 in 24 let), fantje (93 odstotkov), 85 odstotkov teh nezgod pa se primeri v glavni plavalni sezoni med rekreativnim plavanjem. Posledica je huda invalidnost, tetra-plegija, popolna ohromelost. "Poškodba vratne hrbtenice nastane, kadar plavalec skoči na glavo, ne da bi se prepričal o globini vode. Pri tem glava udari ob dno, udarec se prenese na vratne strukture. Sile so večje, kot jih prenesejo medvretenčne ploščice, ligamenti in mišice, kar ima za posledico prelom enega ah več vretenc in poškodbo hrbtenjače," nam je povedala Mateja Koprivnik z zavoda za zdravstveno varstvo Kranj. "Sodobna medicina je pri zdravljenju poškodb hrbtenjače zelo nemočna. Adekvatna prva pomoč, hitra diagnostična obdelava in pravilno zdravljenje omogočijo preživetje, zelo malo pa vplivajo na posledice okvare hrbtenjače." Večini nesreč bi se lahko izognili, če bi bili mladi ljudje pred začetkom plavalne sezone primerno poučeni. Cilj preventivnih akcij je zmanjšanje števila novih poškodb, pri vzgoji mladih plavalcev pa morajo svoje storiti starši ter zdravstveni in pedagoški delavci. Univ-erzitetni zavod za rehabilitacijo invalidov Ljubljana, Zveza paraplegikov Slovenije in Inštitut za varovanje zdravja so že pred štirimi leti poskrbeli za izdajo letakov in brošur s preventivno vsebino, ki jih razpečujejo zavodi za zdravstveno varstvo. Pred vsako sezo- Zlata pravila varnega plavanja in skakanja v vodo, natisnjena na plakatu, so: 1. Preden skočim v vodo, dobro premislim ! Vedno pogledam, kako globoka je voda t 2. Kadar skačem, naj bo prvi skok vedno na noge! 3. Skakanje v neznano, temno ali kalno vodo je zelo tvegano! 4. Če se le da, plavam v družbi! 5. Pri skoku na glavo vedno stegnem roki naprej! Osnovan humanitarni zavod Vid Volja in dobrota Kranj, 7. julija - Društvo za humanitarno dejavnost iz Kranja, Id je v slabem letu dni pomagalo zlasti invalidnim otrokom po vsej Sloveniji, se je te dni organiziralo kot zavod pod imenom Vid. Vid ni le lepo slovensko ime, temveč iz njega lahko razbiramo več pomenov: videti (sočloveka), volja in dobrota... Eden od članov društva Aleš Pajestka je o smislu ustanovitve zavoda dejal, da tako organizirani lažje delajo in se ukvarjajo tudi s pridobivanjem sredstev za humanitarne namene, medtem ko bi bilo društvo v tem pogledu dokaj omejeno in tudi teritorialno zaprto. Društvo je v slabem letu dni pomagalo velikemu številu zlasti invalidnih otrok. Pomagajo posameznim družinam, ki so v v gmotni stiski in zato niso zmožne invalidnim otrokom same zagotoviti ortopedskega pripomočka. Finančno in materialno pa pomagajo tudi zavodom, med njimi zavodu Zarja, ki se ukvarja z rehabilitacijo pri otrocih s poškodbo glave, Otroškemu domu Maribor, Centru Dolfke Boštjančič, sodelovali so pri zbiranju sredstev za Pediatrično kliniko v Ljubljani. Prek akcije Iskrica v žalostnih očeh, ki jo že nekaj let vodi Nedeljski, so pomagali pri nakupu osebnega avtomobila s prirejenimi prestavami za invalidko Zofijo Prevodnik z Metnega vrha nad Sevnico. Za humanitarni zavod Vid iz Kranja, ki se ne zapira za teritorialne plotove, bomo še slišali. V prihodnje bo pripravljal razne dobrodelne prireditve, avkcije, sponzorstva. Z zbranim denarjem bo pomagal pri nakupu ortopedskih pripomočkov za invalide. Sodelavci upajo, da bodo zbrali zadostna sredstva, da bodo lahko v prihodnje podelili štipendijo invalidu in mu tako kljub oviram omogočili šolanje. * D.Ž. Sončkove počitnice Radovljica, 7. julija - Radovljiška Karitas ob letošnjih počitnicah spet misli na otroke. Tudi letos so zaživele tako imenovane Sončkove počitnice, ki so jih prizadevni radovljiški organizatorji pripravili že dvakrat doslej. Osnovnošolce vabijo na kratka popotovanja po bližnji in daljni okolici, da se ob odsotnosti staršev doma ne bi preveč dolgočasili. Med tednom bodo hodili na krajše izlete, ob sobotah se bodo podali tudi kam dlje. Največkrat bodo pešačili, v bolj oddaljene kraje jih bodo popeljali z avtobusom, vlakom ali osebnimi avtomobili. Otroci bodo na izletih pod skrbnim vodstvom članov odbora Župnijske Karitas, pridružili se bodo tudi nekateri starši, študentje in strokovnjaki z različnih področij. Na izlete se bodo odpravljali z že tradicionalnega zbirališča Pod lipo, prijaviti pa se je treba dva dni pred odhodom. Stroški Sončkovih počitnic bodo za otroke (in starše) majhni. Potrebovali bodo denar za avtobus ah vlak ter morebiti za vstopnino, v malhi pa tudi skromno malico. Ob koncu jih popeljejo še na skrivnostni izlet, pripravijo pa tudi sklepno prireditev. • D.Ž. Gozd Martuljek, 6. julija - Zveza prijateljev mladine iz ljubljanske občine Šiška je v Srednjem vrhu nad Martuljkom ta teden odprla počitniški dom za svoje otroke. Ob tej priložnosti so priredili slovesnost, na kateri so med drugimi sodelovali tudi kamniški koledniki. - Foto: G. Šinik Manj krvodajalcev kot lani Škofja Loka, 8. julija - V občini Škofja Loka že od 28. junija poteka krvodajalska akcija. Najprej so bili odvzemi krvi v Škofji Loki. V štirih dneh je prišlo darovat kri 911 ljudi, kar je nekaj manj kot lani. Precej krvodajalcev so morali tudi odkloniti, kar po mnenju organizatorjev kaže na slabše počutje ljudi v teh vročih dneh. Akcija se bo prihodnji teden nadaljevala (in končala) v Železnikih, in sicer 12., 13. in 14. julija. V tem mesecu na Gorenjskem pripravljajo odvzeme krvi še v radovljiški občini, in sicer 19. in 20. julija na Bledu. Osnovna šola Toneta Čufarja Jesenice razpisuje prosta delovna mesta: - UČITEU SLOVENSKEGA/ NEMŠKEGA JEZIKA (3. - 7. razred) za določen čas, s polnim delovnim časom Pogoj: profesor ali predmetni učitelj - UČITEU RAZREDNEGA POUKA za določen čas, s polnim delovnim časom Pogoj: profesor RP ali razredni učitelj Začetek dela: 1. 9. 1994 Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa. O izbiri vas bomo obvestili v zakonitem roku. . A L B O d.o.o. IZPUŠNI LONCI KOMPLETNI IZPUŠNI SISTEMI AMBROŽ ing Ferdinand Ambrož J Zupana t, Kamnik, tel 061 813-183 delavnica Podgorje 69 Kamnik, tet 061 812-541 ŠTRAVS Naročila storitev: GRADBENA IN KMETIJSKA MEKANIZACI.'APREVOZI 9-12 in 15-19 JANKO ŠTRAVS Bled, Selo 43a tel.:064 715-825 tel&fax 064 78-621 AVTOELEKTRIKA AVTOAKUSTIKA ALARMNI SISTEMI Aleksander Jernetc Cesta 1 maja 124 Jesenice, tel 064 81 462 HUCO RIAUTONIX RADI KOVIC KLJUČI izdelava ključev odpiranje stanovanj Poslovalnica 1: Gregorčičeva ul., Kran| (za blagovnico Globus) tel. 064 214-864 Poslovalnica 2: Kebetcva 8. Kranj tel4fax: 064 224-103 SERVIS - PRODAJA JANEZ KADIVEC Pipanov« 46. Sen&ir, M: 064 41 573. tu: 064 41 426 \\ HYunom \\ a subaru® ROVER alija klemenc, 64270 Jesenice cesta na gotico 10 c, 064 - 81 396 MENJALNICA MiKEL Tomlnčeva 2, Kranj tel.: 064 310-196, fax. 064 401-274 za osebna in lovoma vozila, za avtobuse in mehanizacijo, v primerni embalaži, po ugodni ceni ZA UUDI, KI VEDO - OUA Va/vo/me a MOTORNA OUA - OUA ZA MENJALNIKE OUA ZA MOTORNA KOLESA ■ OUA ZA IZVENKRMNE MOTORJE ■ AVTO KOZMETIKA l'l«)t/\.\ l.\ /,V l'K(>l>.\ Proizvajalec olj in maziv 61110 Ljubljana. Poljska pol 2 tel: 061 442-7S4,fax 447-546 avtotehna* skupina d.d Sektor motorni profram. 61000 Ljubljana. CelovSka 228. tet 061 57.1-823. 1598-456 Mazda Y.C.C. d 0.0 Stara cesta 25. Krani tel 064 214 76«. 221 626 fax 064 214 766 STORITVE TRGOVINA ZASTOPSTVA Potoki 30, Jiromko, tel&fox: 0(4 801-009, tel 802-689 SEflrVtS IN PRODAJA MARUTI Ji M (J.0.0. T \ 00 1 6 TUDI SERVIS PR0GRAMA PEUGEOT ALPETOUR - BANDAG, ŠKOFJA LOKA JESENICE Spodnji Plavž 6, 64270 Jesenice, Slovenija Tel: +38 (0)64 81 850, Fax: 064 85 092 KovinoK KRES komunaA ZASTOPSTVO S SERVIS Podjetje za trgovino, turizem in kompletni program pralnic in Cistilnii komercialne storitve, d.o.o., Bled RENAULT, VVV-AUDI, OPEL, BMW, ALFA, CITROEN, FORD PEČJAK Četica 24 Podnari Ml 064 70-409 ta 064 70-683 UtojtropKa 26, l/ub(|ana tel 061 556067 KAROSERIJSKI DELI TUDI ZA JAPONSKA VOZILA STUDIO ZA UMETNIŠKO IN KOMERCIALNO FOTOGRAFIJO Klemen čebulj, 64270 Jesenice, Titova 4a, tel. 064-81-883 |{ONTRAST - fotografija za dokumente. Studio Polaroid Ejtpress - razvijanje filmov, izdelava slik. povečava, preslikave, dia. . coior. črno belo - portreti. - poročna fotografija, - reklamna, industniska fotografija, - prospekt. - vizitka - svetovanja Podjetje za proizvodnjo, inženiring, trgovino, gostinstvo in turizem Janeza Fmžgarja 5 JavornikJesemce tel 064 83-38° tel&tax 064 83-902 HiT CASINO KRANJSKA GORA pivovarna umori ljubljana I)" 4r V nedeljo avtomobilska gorska hitrostna dirka Golica Maalbo '94 Nastopili bodo vsi najboljši Dirka bo štela za državno prvenstvo - na 4 kilometre dolgi progi se bodo v nedeljo pomerili dirkači v skupinah A in N ter v obeh pokalnih tekmovanjih Jesenice, 9. julija - Na Jesenicah je vse pripravljeno za začetek prve avtomobilske gorske dirke na progi od Jesenic do Planine pod Golico, ki je hkrati tudi druga gorska dirka za letošnje državno prvenstvo. Na seznamu prijavljenih je 42 dirkačev, razvrščenih v skupini A in N, ter v obe pokalni tekmovanji za pokal Daihatsu in pokal Renault Clio 1.4 RT. Organizator AMD Integral Jesenice pričakuje okoli 5.000 gledalcev. V AMD Integral Jesenice so se za organizacijo dirke odločili že pred letom dni in se temeljito pripravili na njeno izvedbo. Proga poteka od starta pred stavbo skupščine občine na Jesenicah do cilja na Planini pod Golico, dolga je 4.000 metrov, z višinsko razliko 362 metrov, najmanjšo šinno 5 metrov in 9,1- odstotnim vzponom. Za progo je organizator pridobil homologacijo AMZS in torej ustreza vsem predpisom. Na startu, ki bo v nedeljo ob 14. uri, se bodo pojavili vsi najboljši slovenski dirkači, na čelu z Dagmarjem Sustrom, Slavkom Deklevo, Darkom Peljhanom in drugimi, zanimivo pa bo tudi v obeh pokalnih tekmovanjih, kjer so vsa vozila enako pripravljena po posebnih pravilnikih. Tako bomo hitre in močne BMW-je M3, nekaj atraktivnih avtomobilov, ki jih bodo vozili rallvjisti in pokalne daihatsuje ter renaulte clio. 42 prijavljenih dirkačev bo opravilo tri vožnje, zmagal pa bo tisti, ki bo imel najmanjši skupni seštevek. Dirka, ki je letos na tej progi prvič, za zdaj šteje samo za državno prvenstvo, želja organizatorjev pa je nedvomno, da dirka postane tradicionalna po možnosti z mednarodno udeležbo. Organizatorji so pripravili vse potrebno za varnost gledalcev ob progi. Da bo šlo brez zapletov, bo poskrbelo 200 redarjev, gledalce pa prosijo, naj tudi sami poskrbijo za lastno varnost in upoštevajo navodila pristojnih. V nedeljo nas torej na Jesenicah čaka pravi športno-avtomo-bilistični praznik, in upamo, da ne zadnjič. • M.G. ČASOVNI RAZPORED GORSKO HITROSTNE DIRKE GOLICA MAALBO '94 * sobota, 9. 7. od 13.00 do 17.00 - verifikacija in tehnični pregled (pred občino Jesenice) * nedeha 10. 7. od 9.00 do 12.00 - uradni trening ob 13.30 - otvoritev ob 14.00 - start dirke za državno prvenstvo ob 18.00 - razglasitev rezultatov in podelitev priznanj >pSMojJi£p GLAS Zoisova 1, Kranj, tel.: 064/223-111, fax: 064/222-917 AN JA d.o.o. Roman Klinar Titova 95, Jesenice Gril Coca Cola Marija Krašovec Jesenice LJUBLJANSKA C. 4. BLED TEL : 064 78-804 jrMRON Mitoteosnil "5^ KIDRIČEVA 13, JE8ENICI VULKANIZERSTVO ČOP Verdnikovo 23a, Jesenice Spodnji Plavž 3a, Jesenice WM A lili ^ MADOS d.o o.. Celovška 166, Liubljana IVlJnftaF \0 W tel 061 558-068, 556-468, tak, 061 556-589 PC AT RAČUNALNIKI PROGRAMSKA OPREMA MULTIMEDIJA RAČUNALNIŠKE MREŽE GLAVNA KNJIGA IN SALOAKONTI MATERIALNO POSLOVANJE FAKTURIRANJE. OSEBNI DOHODKI TISKALNIKI Prodaja na čeke. kredit, leasing EPSON. FUJITSU STAR HEWLETT PACKARD. SAMSUNG CANON INLINE d.o.o., Jesenice tel 064 861-221. Iax 064 84-485 TOVARNA BARV. LAKOV IN UMETNIH SMOL. KOLIĆEVO, d.o.o tel 061 713-007 1ax 061 712-257 muos Petek, 8. julija 1994 GORSKO HITROSTNA DIRKA MAALBO 94 r stran • gorenjski glas Oživljanje avto-moto športa na Gorenjskem Avtomobilski in motociklis-tični šport postajata v Sloveniji iz leta v leto bolj popularna. Po osamosvojitvi Slovenije je tudi pri tem športu nastala velika praznina, saj je od nekdanjih avtomobilističnih in motociklističnih dirk, razen spominov, ni ostalo prav nič. Treba je bilo začeti znova in Avto-moto zveza Slovenije je skupaj z vsemi organizatorji tekmovanj in seveda tekmovalci vlolila velike napore, da smo le v prvem letu samostojnosti pripravili skoraj vse in v letu 1992 spravili pod streho prva drlavna prvenstva. Veliko število gledalcev na tovrstnih tekmovanjih in zanimanje medijev sta dokaz, da je bilo storjenega veliko, da sebi in svetu dokalemo, da smo kljub majhnosti narod z visoko stopnjo tehnične kulture in ljubitelji pravih športnih ulitkov. Tudi na Gorenjskem imata dirkanje z avtomobili in motocikli bogato tradicijo. Predvsem motociklizem je pred leti dobil svoje mesto na zelo odmevnih mednarodnih dirkah v motokrosu na podlju-beljski progi, še prej so bile po vsej nekdanji Jugoslaviji znane cestnohitrostne motociklistične dirke v Škofji Loki in še ni tako dolgo tega, odkar je po delu Gorenjske vodila tudi proga slovitega rallyja Satur-nus. Potem je še v časih, ki so bili ekonomsko mnogo ugodnejši od današnjih, zavladalo dol-golemo mrtvilo. V vsem tem času smo imeli Gorenjci vrsto odličnih tekmovalcev, tako v hitrostnem motociklizmu, kjer se je proslavil Kranjčan Albin Štern kot tudi v rallyju, kjer je nekdanji smukač Blejec To-mal Jemc le v prvem letu s skoraj povsem serijskim avtomobilom osvojil četro mesto v skupni razvrstitvi Nasploh se v zadnjih nekaj letih število dobrih tekmovalcev povečuje, Šternu se je pridrulil še someščan Miran Hudovernik, v Kranju pa sta se Tomalu Jemcu v rallyju pridrulila še Bojan Turk in Miran Striko-vič, skupaj pa vse tri posadke nastopajo v letos ustanovljenem Mazda Y.C.C. rally tea-mu. Na gorski hitrostni dirki Golica bo prvič nastopil tudi jeseniški tekmovalec Uroš Lumpert. Prav zaradi velikega zanimanja in olivljanja tega atraktivnega, dragega in nevarnega športa je odločitev za organizacijo gorske dirke na Gorenjskem dobrodošla. Organizatorji so se pri pripravah, ki so trajale skoraj eno leto, potrudili in uspeli k sodelovanju pritegniti tudi številna gorenjska podjetja, ki so podprla organizacijo dirke. Žal je odnos gorenjskega gospodarstva do tega športa po- Sosto odklonilen, vendar se odo morda časi vendarle obrnili na bolje. Upam, da bo avtomobilska gorska hitrostna dirka Golica 94 uspela v zadovoljstvo organizatorjev, tekmovalcev in gledalcev in da bo postala tradicionalna. • Matjaž Gregorič LABIRINT BAR Titova 93, Jesenice PIZZERIAVENEZZIA Jesenice ORADA d.o.o. Hrušica BONITA No. 11 Jesenice Kafe PAJEK Jesenice JESENICE "IMKO BLED Sabenje 54. Blad t«t«.t»x 064 741 14S ČEVLJARSTVO Tesič Vlado Bokalova 5, Jesenice AMD JESENICE KIDRIČEVA 26c, JESENICE mednarodna špedicija. doc Kronj, Kolodvorska 1. p.p 68 - Slovenija tel . 064 221-011. 221-417 fax: 064 221-087 TDD PIZZERIA < ZAVAROVALNICA TRIGLAV JESENICE iparnicaORA > Hrušica PRIMUS Titova 40, Jesenice Pintar & Robnik d.o. PODJETJE ZA PROIZVODNJO SERVIS IN TRGOVINO STAVBNO KLEPARSTVO. KROVSTVO IN TOPLOTNE IZOLACIJE Blejska Dobrava 40 tel: 064 87 43 03 fax:064 8743 01 GRADBINEC KRANJ IZVAJA VSE VRSTE VISOKE IN NIZKE GRADNJE TER PRODAJO GRADBENEGA MATERIALA. IGHK, ODPRTO VSAK DAN DO 23.00 URE PRODAJA PRAŽENE IN SUROVE KAVE MINAS CIGARET, PUAĆ... UGODNE CENE! PRODAJALNA -iiftk« postaja Je radio triglav Jesenice «ani 913 F m STERIO RADIO KRANJ - POSLUŠAM VSAK DAN Ur: (064) 212-825 212-824 Komerciala: 212-166 Meto: (064) 211-965 Titova 50, Jesenice, IT 064 / 84 416 Zgornja Upnica 28e, Kamna Gorica tel.: 064 714-004, tel.&fax: 064 715-160 jVI E 3 ARU A Planina pod Golico 2a B LAŽI Č TO M AŽ Jesenice trgovina, proizvodnja, storitve, inleniring ARAL 611 11 Ljubljana, Velebitska 2 telefon: 061 261-302, telefa*. 061 273-190 d.o.o CAR MAN MOTORS PRODAJA IN SERVIS VOZIL DODGE MODELI s STEALTH, VIPER, PKTK-UP LEASING VOZIL PRODAJA IN SERVIS VOZIL PLYMOUTH MOD6U : NEON OPRAVLJANJE UVOZNIH STORITEV ZA VOZILA ĆARMAN MOTORS d.o.o., LJUBLJANA CELOVŠKA CESTA 330, 61210 LJUBLJANA, TEL : 061-51-160 v* l-f IH M''st*ms,- — TRANS PREVOZNIŠTVO IN GRADBENA MEHANIZACIJA NIKO SODNIKAR tel &fax: 064 221-391 Je še I ova 33. Kranj mobitel: 0609 611-767 GTG GOSTINSTVO, TURIZEM IN GRAFIČNA DEJAVNOST d.o.o. Titova 49, Jesenice tel.: 064 82-370, 81-237, 83-666 TISKARNA, IZDELOVANJE ŽIGOV, GOSTINSTVO IN TURIZEM, TRGOVINA, TEDENSKI PREVOZI TOVORA V TUJINO M U L E J elektro - termo center strojne initalacljc vodovodne Instalacij« elektro Instalacije trgovina z Instalacijskim materialom izdelava el. razdelilnikov in svetilk servis oljnih gorilnikov zastopstva tujih firm bled. pot no lisice 7, tel : 064 741 666 fcoc: 064 741 777 TISKARNA KNJIGOVEZNICA RADOVLJICA, Ljubljanska c. 56 Tel.: (064) 715-863, fax: (064) 715-864 NUDIMO VAM TISKARSKE IN KNjIGOVEŠKE USLUGE GORENJSKI GLAS • 8. STRAN KULTURA Petek, 8. julija 1994 KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše so na ogled likovna dela udeležencev 3. likovne kolonije v Premanturi. V galeriji Mestne hiše je razstavljen izbor predvojnih likovnih del slikarja Ljuba Ravnikarja (1905-1973). V stebriščni dvorani Mestne hiše razstavlja tapiserije Silva Horvat iz Škofje Loke. V galeriji Bevisa so na ogled slike Joleta Ciuhe, Andreja Jemca in Lojzeta Spacala. V hotelu Kokra na Brdu so na ogled likovna dela slikarja Avgusta Cerntgoja. V galeriji Pungert razstavlja slikar Janko Kastelic V Mali galeriji je na ogled razstava kipov Milana Mandiča. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava fotografij članov Foto kluba Maribor. Tudi v galerijskih prostorih Kosove graščine je na ogled fotografska razstava, avtor je Marko Pogačnik. V bistroju Želva so predstavljene črnobele fotografije Mike Mekline iz Ljubljane. V pizzeriji Ajdna v Žirovnici se predstavlja Boris Praprotnik z barvnimi fotografijami. V pizzeriji Bist'rca v Mojstrani so razstavljene fotografije izdelkov iz brušenega stekla Damjane Aupič z Jesenic. RADOVLJICA • V galeriji Pasaža radovljiške graščine razstavljajo barvne fotografije člani Fotokluba Janez Puhar iz Kranja. V prostorih Gorenjske banke so na ogled slike Nataša Rozman z Brezij. V galeriji Šivčeva hiša razstavlja slike z religiozno tematiko Marta Jakopič Kunaver. Od 1. julija dalje je galerija v popoldanskem času odprta od 17. do 19. ure, dopoldne pa od 10. do 12. BEGUNJE - V galeriji Avsenik je na ogled razstava Stavbna dediščina Begunj na Gorenjskem, avtorja Mirka Majerja. BLED - V hotelu Astoria je na ogled prodajna razstava ruskega akad. slikarja Jurija Kravcova. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Farorazstavljata oblikovalki Lena Šajn in Majda Mrzeu. V mini galeriji Občine Škofja Loka razstavlja Marjan Prevodnik iz Ljubljane litografije na temo Tihožitja. Stalne zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V galeriji Loškega gradu je na ogled razstava likovnih del slikarke Mirne Pavlovec V galeriji Fara razstavlja akad. slikar Janez Hafner. Likovna dela otroškega Ex tempom 94 si je moč ogledati v Mali galeriji Žigonove hiše. TRŽIČ - V Kurnikovi hiši je odprta razstava čipk iz Železnikov in dražgoškega kruhka. KAMNIK - V razstavišču Veronika je na ogled razstava slik Daniela Fuggerja Od Domial do Kamnika. Nova knjiga v ediciji M'Ars MARIJ PREGELJ, RISBA V SLIKO Moderna galerija je kot drugo knjigo v Ediciji M'Ars izdala delo Nadje Zgonik o risbah Marija Preglja. Ljubljana, 7. julija - V Informacijskem centru Moderne galerije je potekala promocija knjige z naslovom Marij Pregelj, Risba v sliko, v kateri se avtorica Nadja Zgonik na zanimiv način loteva ene osrednjih figur slovenske umetnosti. Pri tem ne gre za klasično umetnostnozgodovinsko monografijo, temveč si je avtorica vzela za izhodišče bogat in zanimiv korpus umetnikovih risarskih del. Izhajajoč iz tega segmenta je osvetlila nekatere ključne vidike Pregljevega dela pa tudi širša vprašanja o razmerju med risbo in sliko v zahodnoevropski umetnosti, pri čemer je bila risba velikokrat pojmovana kot temelj v likovni umetnosti. V sledečih poglavjih se avtorica podrobno ukvarja s slovarjem slikarjevega posebnega jezika, ki je razdeljen na motivne sklope, kot so glava, oči, usta (razprta usta kot simbol za razčlovečenega človeka), maska, ki lahko laže ali ščiti, celotno telo. Pregelj sam je vedno poudarjal, da je figuralni umetnik, da je figura področje, ki se nikoli ne izčrpa, Čeprav je res, da je bila figurafika nekaj časa močno zapostavljena in je prevladoval trend abstraktne umetnosti. Pomembne umetniške osebnosti, ki so vplivale na Preglja ali bolje rečeno, ga izzivale, so bili Pablo Picasso z risbami, Max Beckmann z obliko diptiha oziroma poliptiha ter Francis Bacon kot eden tistih, ki ves čas ostaja zvest figuraliki. Po naključju ali pa niti ne, je celoten Pregljev risarski opus shranjen v Moderni galeriji: leta 1967 je bila Pregljeva zapuščina razdeljena med Beograd in Ljubljano, pri čemer je slednja dobila tisto polovico, ki je obsegala umetnikove risbe. Marij Pregelj za časa življenja sicer ni bil odrinjen, bil pa je zapostavljen zlasti, če ga primerjamo npr. z Gabrijelom Stupico. Moderna galerija tedaj ni odkupovala njegovih del, tako da se danes galerija v Beogradu lahko ponaša kar s 150 platni enega osrednjih slovenskih umetnikov. • E. Gradnik Knjižne novosti KULTURA V MODERNEM SVETU, ROČK 'N' ROLL IN... Ljubljana - Diskoteka Palma, koncert treh mladih rockovskih skupin in... Ja, za Gregorja Tomca kar nekako značilna je bila oni dan predstavitev njegove zadnje knjige, Profano - kultura v modernem svetu, ki je te dni izšla v Knjižni zbirki Krt. Značilna? Gregor Tome, eden prvih slovenskih punkerjev, ki je s Petrom Lovšinom ustvaril Pankrte in sedaj igra pri ljubljanski skupini Bombe, eden redkih slovenskih sociologov, ki se ukvarja s pojavom ročk 'n' rolla, kot ene najbolj inovativnih in množičnih oblik sodobne umetnosti. Pričujoče delo, sicer tema Tomčeve doktorske disertacije, nas preko obravnave temeljnih socioloških pojmov in teorij predvsem s področja sociologije kulture, privede pred dilemo "visoko" in "nizko" v umetnosti ter jo razjasnjuje v kontekstu umetnikove osebne ustvarjalnosti na eni in določene socio-kulturne stvarnosti na drugi strani. Avtor je slednje apliciral na razmišljanja o umetnosti v moderni dobi, na prehod iz predmodernega v moderno in postmoderno stanje v umetniškem delovanju in se poglobil v odnos med modernističnim in modernim ustvarjanjem. In prav pojav mladinske subkulture, pogosto izražane prav preko ročk 'n' rolla, kot tiste, ki značilno zaznamuje moderno kulturo v zadnjih štiridesetih letih, je pravzaprav temeljna tema Tomčevih raziskovanj. Pojav mladinske subkulture v Sloveniji in odnos med njo in komunističnim gibanjem ter oblastjo pa je tudi tema sklepnega dela knjige. In potemtakem nam bo najbrž jasno, da, kot je dejal Grega Tome, potrebujemo ročk sklad, kot družbene podpore mladinski subkulturi kot značilni obliki moderne umetnosti. • Igor K. Knjižnice med počitnicami LAHKOTNEJSE BRANJE IN KRAJŠI DELAVNIK V času počitnic so tudi gorenjske knjižnice način dela prilagodile dopustom, poletni vročini in bralcem, ki si želijo lahkotnejšega počitniškega branja. Ponekod so ne glede na stisko s kadri organizirali še dodatne dejavnosti, s katerimi bodo popestnli poletne mesece predvsem tistim otrokom, ki bodo julija in avgusta ostab doma. Kranj, 7. julija - O tem, kako je z izposojo v času počitnic, smo povprašali v šestih gorenjskih knjižnicah. Povsod imajo krajši delovni čas. Ponekod si je knjige, CD plošče in video-kasete moč izposoditi le dopoldne, drugod različno glede na dan v tednu, v vseh pa kljub nespremenjenemu številu izposoj zaradi dopustov in kadrovskih težav delajo le s polovično pomoč. Najbolj marljivi so poletni vročini navkljub v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja v Tržiču. "Že tretje leto organiziramo počitniške delavnice," nam je povedala Joži Ahačič iz tržiške Knjiinice dr. Toneta Pretnarja. "Res sta julij in avgust čas dopustov, vendar smo k sodelovanju povabili mentorje od drugod." Na počitniške delavnice, ki se bodo odvijale šest počitniških tednov, že tretje leto prihaja veliko število otrok. Letos bodo skupaj oblikovali, se srečevali s slovensko krasilno tehniko, v Kurnikovi hiši bodo delali dražgoške kruhke, pa spet v knjižnici gledali dobre filme in vezli prtiče. "Za delavnice smo se odločili zato, ker je bilo v knjižnici že pretekla leta vsak dan kup otrok, ki niso vedeli, kaj početi. Z organiziranim delom smo jih umirili, v bistvu so pod nadzorstvom in v varstvu vsaj nekaj dopoldanskih uric in predvsem radi pridejo," je dodala Joži Ahačič. "Letos začnemo 11. julija in pravzaprav še čisto nič ne vemo, kakšno bo število udeležencev. Toda glede na dosedanje izkušnje lahko pričakujemo, da jih bo dovolj. In prav je tako. Tukaj se, če drugega ne, navadijo na knjige. Hvaležni so, če si zanje vzamemo čas in kasneje se radi vračajo. Seveda bo težko, ker nas je malo, vendar bo šlo, če bo vsak malo poprijel na svojem koncu. " Tržičani si bodo lahko to poletje knjige izposojali vsak dan od 9. do 15. ure, ob torkih do 17. Sobote in nedelje je knjižnica zaprta. Sicer pa je v knjižnici ta čas izposoja večja kot sicer, pa žal v teh Časih ni na voljo novih lahkotnejših knjig. "Izbor je slab, ker je malo novega. Prevodov lahkotnejše literature, ki jih je bilo včasih veliko, sedaj skorajda ni več. Najbolj si pomagamo z rezervacijami, ki jih vnašamo v računalnik. Ko je knjiga vrnjena v knjižnico, lahko takoj sporočimo bralcu, ki čaka nanjo, da jo pride iskat." V Osrednji knjižnici Kranj se ta čas ne dogaja nič posebnega. Kot je povedal direktor Anatol Štern, sta poletna meseca edina možnost za dopuste, zato v kranjski knjižnici ne organizirajo nobenih dodatnih počitniških dejavnosti. "Letos si je knjige izposodilo nekaj manj bralcev kot lani v tem času, vendar ne beležimo upada izposoje glede na celoleto. Julija in avgusta prihajajo tisti, ki sicer nimajo časa. Že prislovič-no pomanjkanje kadrov skupaj z nezmanjšanim obiskom in dopusti pa pomeni, da morajo tiste knjižničarke in knjižnicam, ki so v službi, še kako trdo delati." Kranjska knjižnica je odprta vsak dan od 8. do 15. ure, ob torkih do 17. Ob sobotah, nedeljah in praznikih je zaprto. Za tiste, ki imajo navado knjige brati dlje kot tri tedne, kot je rok izposoje, pa še podatek, da morajo odrasli plačati 50, otroci pa 25 tolarjev zamudnine na izposojevalni rok za eno enoto. Ravnateljica Knjiinice A.T. Linharta v Radovljici Rezka Šubic je povedala, da se pri njih v poletnih mesecih izposoja vsako leto poveča. "V nekem obdobju, med šolskim letom, na primer, berejo tisti, ki morajo, poleti pa tisti, ki to hočejo. Tako se obseg izposoje v vročih poletnih dneh prav nič ne zmanjša. Nekako zmoremo, čeprav je poletni delovni čas v kadrovskem pogledu prav gotovo olajšava." Dodatnega programa poleg izposoje letos niso pripravljali. Lani si je bilo v knjižnici ob soorgamzaciji krajevnega turističnega društva moč organizirano ogledati najrazličnejše diapozitive, predvsem o Radovjici in okolici, pa so za delo kmalu ostali Eovsem sami in tako letos z ogatirn dodatnim programom (tradicionalnimi in zelo obiskanimi torkovimi večeri in urami pravljic za otroke) nadaljujejo jeseni. Knjižnica A. T. Linharta je med počitnicami odprta od 8. do 14 ure, ob ponedeljkih do 19. in ob četrtkih od 10. do 14. ure, Radovljičani pa si knjige in ostalo knjižnično gradivo lahko izposojajo tudi ob sobotah, prav tako med 8. in 12. uro. Kot je povedala ravnateljica Rezka Subic, se seveda tudi v poletnih mesecih dogajajo "nesreče", ampak nič bolj pogosto kot sicer. Enako je s pozabljivimi bralci, ki imajo knjige doma dalj kot dovoljene tri tedne. Zamudnina, ki jo zaračunavajo, je zanemarljivo majhna, sicer pa ravnateljica radovljiške knjižnice pravi, da je knjižničarjem najpomembneje, da knjigo dobijo nazaj ter z njo ustrežejo še drugim bralcem. Tudi v Knjižnici Ivana Tavčarja Škofja Loka to poletje nimajo nobenih dodatnih dejavnosti. Pri njih je izposoja največja marca in decembra, v času študija in izpitov na fakultetah. Zdaj je najbolj iskano leposlovje, knjige niso bolj poškodovane kot sicer, tudi vračajo jih bralci sorazmerno redno. Kot je povedala pomočnica ravnatelja Ana Florjančič, zaračunavajo pet tolarjev zamudnine na dan za knjigo. Največ obiskovalcev je ob četrtkih popoldne in vsak dan okoli 10. ure dopoldne. Knjižnica Ivana Tavčarja je odprta vsak dan med 8. in 1430 uro, ob četrtkih pa od 12. do 19. Občinska knjižnica Jesenice je odprta od 8. do 14 ure, ob sredah od 19. in ob sobotah od 8. do 12. ure. Zjutrjaj je manj obiskovalcev, največ jih pride po deseti dopoldne. Ker je poleti manj zaposlenih, nimajo nobenih dodatnih dejavnosti, sicer pa pravijo, da je na tačas najbolj iskane romane za lahkotno poletno branje potrebno včasih malo počakati. V Knjižnici Medvode si bo od 11. julija moč izposoditi knjige, video kasete in CD plošče ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8. do 13. ure, ob torkih in četrtkih pa med 13. in 19. uro. Vsak torek pa ob pol desetih pripravljajo igralne urice za osnovnošolce. • M. Ahačič ZAKLJUČNI KONCERT GLASBENE LOKE '94 Škofja Loka, 7. julija - V kapeli Puštalskega gradu, kjer je škofjeloška Glasbena šola ponudila gostoljubje letošnji že 4. poletni glasbeni šoli - GLASBENI LOKI '94 seje le-ta v soboto z zaključnim koncertom tudi končala. Na nastopu kar štirih komornih ansamblov, pa še dveh flavtistov, kar šestih kitaristov, treh trobentačev in klarinetista so še najbolj presenetili prav komorni ansambli. Kajti za vse solistične točke, ki jih je spremljal korepetitor Peter Kopač, žal ne moremo zapisati najboljših besed. Nismo imeli občutka niti, da so na zaključnem nastopu nastopili res najboljši udeleženci, največji talenti, še zdaleč pa od vsega 50 udeležencev sploh niso mogli nastopiti prav vsi. Prav zato je bil še najbolj presenetljiv nastop vseh štirih že omenjenih komornih ansamblov, ki so gotovo nastopili "ad hoc." Kajti Glasbena Loka, ki je v prvih treh letih (1990, 1992 in 1993) trajala še po deset dni, se je letos še skrajšala na sedem dni. To pa je ravno za področje komornoglas-benega muziciranja najslabše. Pa tudi komornoglasbeno delovanje je v našem (nižjem) glasbenem šolstvu kar najbolj zanemarjeno, tako bi v prihodnje tudi Glasbena Loka na tem področju naredila še kaj več. Kot doslej edina poletna glasbena šola na Gorenjskem, je delovala tako rekoč brez konkurence, čeprav nekaj podobnih šol na Slovenskem še imamo. Sedaj pa se ji priklučuje podobna poletna šola še na Jezerskem (Kranj), čeprav izključno za violino in violinske pedagoge, a že na mednarodni ravni! Morda bo Glasbena Loka v prihodnjih letih poiskala poleg izjemno dobro zasedenega Eedagoškega kadra (Draga Ažman - flavta, Andrej Grafenauer -itara, prof. Anton Grčar - trobenta, Jasenka Jelačič - kljunasta flavta in prof. Alojz Zupan - klarinet, Peter Kopač - korepeticije, žal pa je zaradi premajhnega števila kandidatov odpadel razred pozavne pri Borisu Šinigoju) še dodatne programske in pedagoške možnosti prav v komorni igri. Zaključni koncert je seveda spet opozoril, da so pogoji za delovanje Glasbene Loke res le optimalni, nikakor pa ne najboljši, kar pa bo potrebno tudi razmisliti. Kajti slovenski mladi glasbeniki v podobnih pogojih delajo in se učijo že med šolskim letom. Seveda pa česa podobnega kot že deseto leto nudi velenjska Glasbena šola poletnemu taboru GMS.na Gorenjskem ta hip sploh nimamo. Tudi o tem bi kazalo razmisliti, saj gre vendarle za gospodarsko, kulturno in politično dovolj razvito regijo, ki bi vsaj regionalno morda lahko razmislila o (vse)gorenjskem glasbenem konservatoriju. Kranj je nekaj podobnega imel kot prvič in zadnjič med zadnjo vojno (1941 -1945), koje bila tam podružnica celovškega (nemškega) glasbenega konservatorija. • F. K. Pogovor z mladim pianistom Juretom Rozmanom V ENEM LETU DVA LETNIKA KLAVIRJA Tržič - Šestnajstletni Jure Rozman z Brezij pri Tržiču je pravkar zaključil 1. letnik poljanske gimnazije v Ljubljani ter obenem 2. letnik klavirja Srednje glasbene šole. Ob zaključku šolskega leta je na koncertu v Tržiču pretekli teden predstavil izpitno snov 2. letnika; na koncertu je igrala tudi diplomantka Srednje glasbene šole, Petra Ursič. Juretova glasbena pot se je začela dokaj pozno, igrati je namreč začel šele z devetimi leti. Sicer pa je njegova družina precej glasbeno "usmerjena"; saj je bil njegov stari oče ravnatelj glasbene šole v Slovenj Gradcu, klavir igrata tudi Juretova mama in sestra. Sam pravi, da je začel igrati, ker je bil klavir pač doma. Najprej je dokončal nižjo glasbeno šolo v Tržiču, nato pa začel srednjo v Ljubljani. Njegov mentor je prof. Andrej Jarc, docent na Akademiji za glasbo, ki od učencev s srednje glasbene šole poučuje samo Jureta in o katerem ima le-ta same pohvalne besede. Ko to pišemo, je Jure že v Kopru, kjer bo igral klavir v poletni šoli pod mentorstvom profesorja Sijavuša Gadžijeva z ruskega konzervatorija. Najprej bo avdicija, ki bo med udeleženci opravila selekcijo, ob koncu štirinajstdnevnega izpopolnjevanja in lekcij pa bodo učenci imeli zaključni koncert in prejeli diplome. Avgusta bo Jure obiskoval še eno poletno šolo in sicer v Salzburgu pod vodstvom Karlheinza Kammerlinga, profesorja na Mozarteumu. Seveda ni treba posebej poudarjati, da udeležba na takih šolah tudi precej stane, zato bo Jure ljudi s "posluhom" zaprosil za sponzorstvo. Za mlade talente naj bi ne bilo škoda denarja. Jure Rozman je pred dvema letoma na tekmovanju mladih glasbenikov v Celju osvojil tretje mesto, za svoj največji uspeh pa šteje dejstvo, da mu je v enem šolskem letu uspelo opraviti snov in izpite za dva letnika klavirja. Povedal je še, da si je dve šoli (gimnazijo in glasbeno šolo) izbral zato, da bi imel pri odločanju glede zaposlitve čimveč možnosti, da pa se vedno bolj nagiba h glasbi, čeprav ima za dokončno odločitev še čas. Pri šestnajstin letih to prav gotovo drži. • E. Gradnik Petek, 8. julija 1994 GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLĆJAK Predsednik vlade in gospodarski ministri na seji upravnega odbora gospodarske zbornice Roki za privatizacijo ne bodo podaljšani Vlada bo vztrajala pri sedanji ekonomski politiki, Banka Slovenije pri sedanji denarni politiki Vlada bo vztrajala na rokih lastninjenja podjetij, podaljšanja rokov ne bo, podjetja bodo morala do konca leta predložiti programe lastninjenja. Pripravljamo pa nekatere rešitve, da bi denacionalizacija potekala hitreje, vplivati skušamo tudi na SDk, da bi se revizije odvile hitreje, Je dejal dr. Janez Drnovšek Ljubljana, 6. julija - Upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije je obravnaval aktualne probleme tranzicije in tekočo ekonomsko politiko, seje se je udeležil tudi predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek, ki so ga spremljali ministri gospodarskih resorjev dr. Davorin Kračun, dr. Maks Tajnikar, Mitja Gaspari in državni sekretar za privatizacijo Tone Rop. Ocenili so tekočo ekonomsko politiko in kot največji problem navedli previsoke obrestne mere, glede lastninskega preoblikovanja podjetij pa je predsednik Drnovšek dejal, da vlada ne bo predlagala podaljšanja rokov in podjetja bodo torej morala programe lastninjenja predložiti do konta letošnjega leta. Uvodoma je spregovoril dr. Rino Simoneti z gospodarske zbornice, ki je dejal, da je lastninjenje podjetij počasno tudi zaradi materialnih razlogov, saj bo kar 90 odstotkov podjetij izbralo interno razdelitev in notranji odkup, dobiček pa se zaradi postopnega odkupa zdaj odliva iz podjetij. Kupnina bi se morala vrniti v gospodarstvu, ki ima pri tem premalo besede. Pri revizijah je sodno varstvo zelo slabo, vlada naj pospeši ustanovitev kvalitetnih gospodarskih so- Sl?e°mo sicer 56 naprei "Bela knjiga" javne porabe DeMcionalizacija Javna poraba je v letošnjem Se spreminja V Kalvariju prvem polletju na prihodkovni Prenos kmetijskih zemljišč strani za 2 o^totka stvarno in gozdov na sklade ni razu- Jf. s^0Ja£°™^ men, zaradi uničevalske strasti da Je bll\!am. bo država izgubila najboljše SPaV^ ffESi davkoplačevafce na področju ™* **f m?±*f it1 kmetijstva. Lani so investici e JSS rečl' ,da v gozdove padla za tretjino, rfčuna °e b9; če.te*a ne b,° veliko posekov je nestroW ^\ b? zbornica napisala nih, nerazrešeni so presežki bfl0 k,njI£? .Javne P?rabe m delavcev v gozdnem gospo- Pokazala. kJe jo je moč;zmanj- darstvu. Denacionalizacija se Sat1' ne samo R sociau- Pn spreminja v kalvanjo za zavezance in upravičence, ki upravičeno zahtevajo državno jamstvo za odškodninske obveznice, ki bi morale biti uporabne takoj. Država si ne !wiLokrPičitl Premo*enJa: zdravnikom povečale za 30 nawS&CliC Prela8atl odstotkov, to vsekakor na podjetja, je dejal dr. Rino Simoneti. plačah mora vlada za vsako ceno vztrajati pri dogovoru, podatkov sicer še ni, nesprejemljivo pa je, če se izigrava. Nesprejemljivo je povečanje plač v negospodarstvu, če minister reče, da se bodo plače Razmere v gospodarstvu so se izboljšale se Razmere v gospodarstvu so v zadnjem letu bistveno izboljšale, pomembno je k temu prispevala vlada, ki je vztrajala pri omejevanju javne porabe, plač, poskrbela za trgovinske sporazume z drugimi državami itd., morda ima na razmišljanje v višjih plačah navaja druge. Najpomembnejše znižanje obresti Znižanje obresti mora imeti absolutno prednost, znižanje pasivnih obrestnih mer ne bo zadostno. Gospodarstvo je lani za obresti plačalo 2 mili- tardi mark, pri tako dragem tapitalu to ni normalno gos na sam vrh. Hkrati pa se glavne kritične pripomb nanašajo na počasen proces privatizacije, tudi sanacija bank poteka počasi, javna poraba pa ima sorazmerno velik delež v družbenem proizvodu, je dejal dr. Janez Drnovšek. Zaostajanje na tem področjih je povezano s političnimi razmerami v državi, z različnimi političnimi kompromisi nihče ni najbolj zadovoljen, toda politična razmerja so objektivna danost, to je za strokovne rešitve normalno okolje, kjer ima stroka lahko več besede, smo bolj uspešni, je dejal predsednik Drnovšek. Vlada bo skušala vplivati tudi na aktivne obrestne mere Velik problem so visoke obrestne mere, vlada je že ukrepata glede pasivnih obrestnih mer, na velike de-pozitarje pa bo skušala vplivati tudi glede aktivnih obrestnih mer, je dejal predsednik Drnovšek. Zastavlja pa se vprašanje, kako naprej zniževati inflacijo. Razmišljali so tudi v fiksnem tečaju in relaksacijski denarni politiki, da bi lahko pokupilipresežke deviz. Največje tveganje bi bil namreč padec tečaja, saj bi bila cena za izvoznike in delovna mesta prevelika. Vprašanje ostaja odprto, vlada pa se zaenkrat še ni odločila za spreminjanje ekonomske politike, tudi Banka Slovenije ostaja pri svoji denarni politiki. Prevelika javna poraba je problem vseh držav v tranziciji, pokojninski in zdravstveni sistem je zelo težko spreminjati, saj to ni le strokovni, temveč tudi politični problem, gre seveda tudi za vprašanje odnosov med generacijami. Projekt bo potrebno zasnovati bolj temeljito, v dogovor pa vključiti tudi upokojence. Dosedanji poskusi niso bili uspešni, zato naj bi se v prihodnje v preoblikovanje pokojninskega sistema vključile tudi nekatere svetovne institucije. Kar tretjina gospodarstvenikov je v anketi gospodarske zbornice navedlo, da ne morejo dobiti delavcev, 59 odstotkov pa jih sodi, da so nezaposleni preveč zaščiteni in da je sive ekonomije preveč. uizavami ua., moraa ima *, kanček zaslug tudi gospodars- Poda"tvo. Prav tako poka zbornica. Današnja seja nai membna je dostopnost prispeva k nadstrankarski kaPltala- Približno četrtina koaliciji za stabilnost in hitro gospodarstva je nenehno v rast slovenskega gospodarst- Dlokadl. veliko je naturalne va, prav pa bi bilo, če bi se menJave, zato bo zelo po-vladi in zbornici pridružili še memDno' da se kupnina pri drugi, je dejal predsednik lastninjenju v celoti ali vsaj CjZS Dagmar Šuster. delno vrne v gospodarstvo, je dejal predsednik Šuster, ki je opozoril tudi na previsoke bančne marže. Pri gospodarskih odnosih z Avstrijo, Hrvaško in Makedonijo naj bi razmišljati tudi o protiukrepih. Padanje tečaja za izvoznike ni sprejemljivo, ob tako velikem presežku deviz tržni tečaj ni mogoč, saj bi preveč udaril izvoznike. Cene so se povečale zaradi vpliva prometnega davka, povečale so se v kmetijstvu, elektrogospodarstvu, PTT itd. Prepričan sem, je dejal Dagmar Šuster, da je možen pakt o cenah med državo in gospodarstvo, država bi morala seveda obljubiti, da rebalansa proračuna letos ne bo. Slovenski gospodarstveniki CI .. ... s? še optimisti, toda zaskrbije- Slovenija se prebija r»», da se sedanji trendi ne bi v vrh drŽav V tranziciji ustavil, in obrnili navzdol, M _ . , . * zato nove, subtilne poteze . Naše in tuje ocene potrjuje- ?konomske nolitike notrebu- J° usPesnost Slovenije v tran- jemo takoi • K? 1 ziji, dobri so zlasti makro- bleme je°Jp^eZk JšuPs S ekonomski rezultati, saj so nanizal dajKeriače trŽne vsi pokazatelji v porastu, od- možnosti, obresti in te&n stopajo od rezultatov drugih siiIn teCa]' držav in Slovenija se prebija Ob 125 tisoč brezposelnih dobivamo vse vel opozoril, da podjetja ne morejo dobiti novih delavcev. Vse kale, da ne gre toliko za strukturno nezaposlenost kot za preveč ugoden položaj nezaposlenih, ki s pomočjo sive eknomije bolie iivijo, kot če bi se zaposlili. Temeljito bomo pregledali ta problem in zahtevali ustrezne mehanizme kontrole, saj bo to prispevalo tudi k manjši javni porabi in povečalo učinkovitost gospodarstva, je dejal dr. Janez Drnovšek, Hrvate bi morali nenehno opozarjati, da niso problem samo devize v Ljubljanski banki, da ne gre samo za vprašanje Piranskega zaliva in jedrske elektrarne, temveč da je slovensko premoŽenje za Hrvaškem vredno 2,5 milijarde mark, je dejal Dagmar Šuster. Na obzorju dogovor s Hrvati V odnosih s Hrvaško skušamo v zadnjem času narediti odločilen preboj, pogovore bomo imeli konec tega tedna, pripravljamo res celovit predlog in upam, da bomo tokrat uspeli doreči rešitve, je dejal predsednik Drnovšek. Te dni se bo začela tudi nova runda pogajanj s tujimi komercialnimi bankami. Solidarna odgovornost Slovenije iz bivše Jugoslavije znaša 4,2 milijarde dol arjev, kar še vedno obre-menjujo boniteto Slovenije. Zelo zapleteni so odnosi z Italijo, kjer gre predvsem za politična vprašanja, ki v gospodarskih odnosih še ne odsevajo, obremenjujejo pa naša pogajanja o pridruženem članstvu v Evropski uniji, saj Italija uporablja pravico veta, da bi izsilila rešitve v svojo korist. Ni še povsem jasno, če gre za dolgoročne italijanske interese ali le za notranjo politiko, vsekakor pa se bo to pokazalo kmalu. Vsekakor pa tudi na julijski seji ministrski svet EU verjetno še ne bo dal mandata za pojanja o pridruženem članstvu Slovenije. Sicer pa sedanji sporazum z EU ugoden, da Sloveniji odpira ta trg, ni pa nam bilo še potrebno sprejeti obveznosti, zato se nam s tega vidika ne mudi, je dejal predsednik Drnovšek. Največ opozoril zaradi zapletov pri denacionalizaciji V razpravi je bilo največ opozoril izrečenih zaradi za- {>letov pri denacionalizaciji, ki ahko povroče veliko gospodarsko škodo. Milan Polajnar s Splošnega združenja gozdarstva je dejal, da so vsled tega gozdovi že ogroženi, celo na najbolj občutljivih območjih. Gozdovi postajajo last Cerkve, grofov in veleposestnikov, kar je zgodovinsko sporna odločitev. Kasni urejanje gozdne stroke, zelo kritičen pa postaja položaj delavcev v gozdnih gospodarstvih, saj problem presežnih delavcev ni razrešen. Pol leta že poskušamo spremeniti zakon o denacionalizaciji, brez uspeha zaradi strahu pred političnim spopadom med strankami, je dejal Jože Šketa. Če roki za lastninjenje ne bodo podaljšani, je zaradi denacionalizacija usoda številnih slovenskih podjetij že zapečatena.Na pobudo o spremembi zakona o denacionalizaciji reagira državni zbor zelo počasi, zdaj se pri 60-dnevnem zbiranju podpisov zatika zaradi tehničnih razlogov, saj so menda problem obrazci, je dejal Tone Mastnak. Konzorcij zavezancev za vračilo nacionaliziranega premoženja predlaga majhne spremembe, ki ne bi ovirale procesa lastninskega preoblikovanja podjetij, predlog je skrajno racionalen, zato do njega tudi zbornica ne bi smela biti brezbrižna. Pripravljen zakon o tujih vlaganjih Zakon o tujih vlaganjih je pripravljan, konec julija bo šel v državni zbor, je povedal Tone Rop. Naravnan je evropsko oziroma svetovno, osnovni princip je torej prosti uvoz kapitala, z omejitvami pri velikih vlaganjih, kakršne poznajo tudi drugod po svetu. Kje naj najdemo finančne vire, če se denacionalizacija v celoti prevali na odškodninski sklad oziroma državo, se je vprašal Tone Rop. Konec leta nameravajo izdati odškodninske obeznice, ki jih bodo lahko servisirali. V odškodninskem skladu bi potrebovali za približno 3 milijarde mark sredstev, pokritih je le polovica. Zaradi denacionalizacije zdaj čaka 30 podjetij, če bodo probleme razrešila v celoti, bodo lahko začela z lastninjenjem. Problem, ki ga je prinese 5. člen zakona, pa je rešljiv tudi tako, da bi država kmetijskim posestvom premoženja vlagala nazaj. • M. Volčjak Nov časopis "Glas gospodarstva" Gospodarska zbornica Slovenije je začela izdajati svoj časopis, ki nadomešča prilogo Gospodarskega vestnika. Kranj. 7. julija - Prvega julija je izšla prva številka novega časopisa zborničnega časopisa "Glas gospodarstva", ki bo izhaial kot mesečnik v nakladi 29 tisoč izvodov. ' o ji t i>, v k t i S (i t V i ( ' «> 10 V ? M j »■ 7. ■'■ Vendarle doživljam« premik u najgloblje recesije Novi časopis nadomešča dosedanji Vestnik GZS, ki je kot priloga v Gospodarskem vestniku izhajal osemnajst let. Za samostojni časopis so se po besedah urednika Jožka Čuka, podpredsednika GZS, odločili, da bil lažje ter bolj neposredno navezah stik z vsemi člani zbornice in dočakali tudi povratne zveze z njimi. Zbornico moramo dosledno uveljaviti kot strokovno, nepolitično in infrastrukturno organizacijo, ki bo iz optike interesov gospodarstva vodila nenehen dialog z državo in sindikati. Hkrati pa moramo svojim članom zagotavljati strokovno pomoč pri izvajanju poslovnih funkcij. Med najpomembnejšimi orodji za uveljavitev takšne usmeritve je učinkovit pretok informacij, ki je bo številnem članstvu še posebej zahteven, zato časopis naših članov in za naše člane, je v uvodniku prve številke zapisal predsednik GZS Dagmar Suster. Glas gospodarstva je seveda odprt predvsem gospodarstvenikom, za uredništvo pa so na pomoč priskočili pri Gospodarskem vestniku, njihovi novinarji pa so v prvi številki napisali več prispevkov. Pri GZS pričakujejo, da bo časopis postal tribuna gospodarskega življenja v Sloveniji, tako pa bo seveda najbolje utemeljil svoje ime. HRANILNO KREDITNA SLUŽBA ZA GORENJSKO KRANJ Bleivveisova c. 2 64000 KRANJ Obrestne mere za hranilne vloge in depozite v juliju 1994 Mesečna revalorizacija znaša 1,6% oz. na letnem nivoju 20,55 % mesečno letno SREDSTVA NA VPOGLED 60 %R 0,96% 11,91% VEZAVE DO 50.000,00 SIT nad 31 dni R + 7% 2,19% 28,99% nad 91 dni R + 8% 2,27% 30,19% nad 180dni R + 9% 2,35% 31,40% nad 1 leto R + 10 % 2,43 % 32,61 % VEZAVE NAD 50.000,00 SIT D0100.000.00 SIT nad 31 dni R + 8% 2,27% 30,19% nad 91 dni R + 9% 2,35% 31,40% nad 180 dni R + 10 % 2,43 % 32,61 % nad 1 leto R + 11 % 2,50 % 33,81 % VEZAVE NAD 100.000,00 SIT nad 31 dni nad 91 dni nad 180 dni nad 1 leto R + 9% R + 10% R + 11 % R +12 % 2,35% 2,43 % 2,50 % 2,58 % 31,40% 32,61 % 33,81 % 35,02 % DEPOZITI Z DEVIZNO KLAVZULO nad 1 mesec nad 3 mesece nad 6 mesecev Obiščite nas: D+ 8% D+ 9% D+ 10% v Kranju v Lescah na Bledu v Kranjski Gori - Bleivveisova 2 - Rožna dolina 50 - Prešernova 11 - Koroška 14a tel. 217-485,211-939 tel. 715-253, 715-663 tel. 77-425 tel. 881-345 POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Poletna šola managementa *4 NA ŠTIRIH KOLESIH Kranj, 7. julija - V Centru na Brdu se je v ponedeljek, 4. julija, začela poletna šola managementa za mlade diplomante. Na seminarju je 42 udeležencev, med njimi 11 tujcev, predvsem iz Italije in Švedske. Na poletni šoli predava vrsta uglednih tujih strokovnjakov predvsem iz Zahodne Evrope, ZDA in Kanade. Teme, ki jih bodo udeleženci obravnavali v enajstih dneh, so uvod v management, marketing, finance in računovodstvo, organizacija, poslovna strategija, teamsko delo in poslovni inženiring. Zaradi velikega zanimanja tako doma kot v tujini (prijavilo se je več kot sto udeležencev, vendar so jih zaradi prostorske stiske lahko sprejeli le 42) namerava Center Brdo poletno šolo organizirati tudi v prihodnje in tako mladim diplomantom omogočiti, da se na samem začetku svojega dela seznanijo z osnovami managementa in hkrati s sodobnim načinom podajanja snovi. Poletna pola poteka v angleščini. • M. V. Strožja merila za sejem mode Kranj, 7. julija - Ljubljanski sejem se že pripravlja na sejem Moda pomlad poletje 95, ki bona Gospodarskem razstavišču potekal od 21. do 24. septembra. Doslej je prijavljenih že 94 razstavljalcev, zasedenih pa 2.900 površinskih metrov razstavnega prostora, kar je že zdaj več kot lani. Prijavila se je že vrsta znanih slovenskih tekstilnih podjetij: Labod, Kroj, Polzela, Novoteks, Jutranjka, Gorenjska oblačila, Koto, Okus, Svila, Svilanit, Almira, Rašica, Vezenine. Ker je bilo na spomladanskem sejmu mode veliko pripomb na kakovost prireditve, so poostrili merila za sodelovanje na sejmu, težko pa je seveda verjeti, da bo že jesenski sejem veliko boljši, saj je brez spremenjenega koncepta to težko zelo hitro doseči. • M. V. Najem sefa v času dopusta Kranj, 7. julija • V času dopusta imate toliko več skrbi, kam bi skrili dragocenosti, zato so šefi posebej zanimivi. Pri Gorenjski banki ga lahko najamete tudi za teden ali za mesec dni. Gorenjska banka je februarja letos v ekspozituro Globus v Kranju odprla najsodobnejše elektronsko krmiljene šefe, ki jih je dobavila znana družba Bauer. Poleg popolne varnosti zagotavljajo tudi diskretnost, saj lahko vse posle v zvezi s hrambo v prostorih, kjer so šefi, opravite sami. Sen so različnih velikosti, od 6 do 91 centimetrov, primerni so za shranjevanje različnih vrednostnih predmetov, od vrednosnih papirjev in zlatnine do umetniških slik. Pri Gorenjski banki za sef najamete za kakršnokoli obdobje: tedensko, mesečno, trimesečno, polletno ali letno. • M. V. Na cesti: Opel combo passenger van STA TIS TICNE INFORMACIJE Zavod Republike Slovenije za statistiko Ljubljana INDUSTRIJA IN RUDARSTVO SREDSTVA ZA DELO REPRODUKCIJSKI MATERIAL BLAGO ZA ŠIROKO PORABO VI 94 VI 94 VI 94 l-VI 94 VI 94 \T93 VT94" 0 92 l-VI 93 TTT93 101.3 123.8 140.6 116.6 106.6 100.2 100.6 102.0 122.8 123.0 125.5 137.8 136.4 145.4 119.3 108.4 114.9 106.0 118.1 106.9 Russelheimski Opel je na letošnjem portugalskem avtomobilskem salonu predstavil svoj model combo v potniški izvedbi. Combo passenger van se od tovorne različice razlikuje po velikih dodatnih bočnih steklih, v notranjosti pa po dodani zadnji klopi in temelji-tejši obdelavi. Combo je namenjen službeni ali zasebni uporabi, saj je lahko potujoča delavnica, trgovinica ali zgolj sredstvo za prevoz tovorov, lahko pa vanj preprosto naložite družino in se odpeljete na piknik. Tovornega prostora je tlede na prilagajanje zadnje lopi lahko tudi do 3130 litrov, ko pa je zadnja klop namenjena sedenju je za njo kljub vsemu še vedno 540 litrov, gledano celotno višino od strehe do poda pa 1100 litrov. Potniškega prostora je za pet oseb in zato je combo passenger van lahko tudi dobra alternativa običajnim karavanskim avtomobilom. Tudi po varnostni opremi se combo lahko meri s po poreklu im-enitnejšo konkurenco. V integrirani varnostni sistem sodijo prednji varnostni pasovi z zate-govalniki, zadnji varnostni pasovi in bočna zaščita v sprednjih TISKARNA KNJIGOVEZNICA RADOVLJICA proda ali odda v najem 200 m2 poslovnih prostorov na Kolodvorski 1 v Radovljici. Informacije so možne po tei.0e«4/T14-320 od ponedeljka do petka med G. In a. uro dopoldan. = SUBARU© \\ HVUnDHl \\ ROVER Prodaja po sistemu staro za novo Nakup vozil na kredit «11 leasing Odkupujemo in Brodajamo (Jena vozila JANEZ KAD1VEC PtpanovM <*«*, Š«n«ur Tel.: 004/41-073 t CIU IN ČAS POTOVANJA, 1 PRIJAVE i DATUM j ODHODA j CEN. JJPREVOZ I GOSTINSKE j STORITVE i opis j POTOVANJA I MEDUUN - U2NJAN 1 PIZZERI JA DARE T«L: 221 • 051 1 pomlad J P«*«* I 11.200 SIT J ZA 7 DNI 1 LASTNI 1 NAROČILU j DOPUST ZA JAHALCE, j TENISAČE, JADRALCE i VEKOMA • OPERNI FESTIVAL 1 SLOVENIJA TURIST I "J. ! 199 DEM j RUS J KOCtTEV 1 ZZJUTMOM i ntapfiko n | 9f!*4 pritom OGLED VERONE. obisk predstave v Areni, OGLED SIRIMONA j ŠPANIJA j 1 SLOVENIJA TURIST 1 KRANJ TEL: 211 946 Ul 408 DEM LETALOtlUS POLNI I PENZIONI LORET DE MAR, BARCELONA, MONACO, NIČA, MONTE CAKLO KAM NA KOSILO, VEČERJO ? IME GOSTINSKEGA OBJEKTA i KRAJ SPECIALITETE MENU j CENA ODPRTO PIZZERIJA DARE KRANJ POD JELENOVIM KLANCEM PIZZE, PIŠČANCE, ODOJKI, PEČENKA IZ KRUŠNE PECI 550 SIT VSAKDAN 12-04 Pl - IIP DOSTAVA 8-02 TEL: 221-051 GOSTILNA JAMA TEL:4M25 ŠENČUR [domaća kuhinja, dopoldanske malice, nedeljska kosila, specijalitete na zaru vratih. Še letos bosta kot dopla-čilna možnost na voljo tudi varnostni vreči za voznika in sovoznika. Med dodatno opremo si je mogoče omisliti še osrednjo ključavnico, elektriko za pogon stranskih stekel, volan s servoojačevalnikom in poseben strešni prtljažnik, v katerega gre še dodatnih 100 kilogramov tovora. Combo passenger van je na voljo z dvema različnima bencinskima štirivaljnikoma in enim dizelskim motorjem. Šibkejši 1,2-litrski bencinski motor zmore največ 33 KW/45 KM, močnejši 1,4-litrski pa 60 KW/ 82 KM. Oba sta znana iz popularne corse, pridružuje pa se jima 1,7 -litrski dizel z močjo 44 KW/60 KM, ki so ga v Oplu razvili posebej za takšne avtomobile, kot je combo. K sledn-jemu in močnejšemu bencinskemu motorju serijsko pripada petstopenjski ročni menjalnik. Po tovarniških obljubah bo combo passenger van naprodaj ob koncu leta. • M.G. M VOZILA s Španskim ■ TI M PE RAM EN TO M pooblaščeni TRGOVEC ZA VOZILA SEAT AALPO PRODAJA IN SERVIS C. Staneta Žagarja 30 064/331-656 Delovni čas: 8.-16. Skupina Voikswagen Dopolnitev vladne odredbe Umazani avtomobili do razprodaje zalog Kot nam je uspelo neuradno zvedeti, naj bi slovenska vlada danes dopolnila odredbo, ki od prvega julija dovoljuje prodajo samo tistih avtomobilov, ki imajo vgrajene tristezne uravnavane katalizatorje. Že nekaj dni pred prvim julijem je odredba preprečila tudi uvoz ekološko "neozaveščenih" avtomobilov, z izjemo tistih, ki so jih uvozniki in prodajalci že naročili in plačah pri svojih principalih. Po vsej verjetnosti bo z dopolnitvijo odredbe dovoljeno, da prodajalci, ki imajo na svojih dvoriščih ali v konsignacijskih skladiščih še zalogo avtomobdov brez ustreznih katalizatorjev, te količine tudi prodajo, saj bi se jih v nasprotnem primeru le težko znebili in si nakopali dodatne stroške. Največjo zalogo ima ljubljanski Avtoimpex, saj je v njihovem skladišču še približno 500 Škodinih avtomobilov, ki so sicer opremljeni z neuravnavanimi katalizatorji, vendar ne ustrezajo zdaj veljavriim predpisom. Okoli 60 avtomobilov maruti 800 so ob začetku veljavnosti odredbe imeli tudi pri podjetju Globus Motors interna-tional, vendar so z znižanjem cen skladišče izpraznili, avgusta pa pričakujejo prvo pošiljko avtomobilov s katalizatorji. Lada avto, ki je prav tako do nedavnega prodajala lade brez katalizatorjev, je že maja prenehala z naročanjem takšnih avtomobilov, v prodaji pa so že izvedbe s katalizatorjem. Brez večjih težav so jo odnesli tudi pri podjetju Rondel, ki pri nas zastopa romunsko Olteno in pri podjetju Pižem, ki je pred kratkim postalo zastopnik za ukrajinski ZAZ. Oboji bodo že v kratkim ponudili avtomobile, ki bodo ustrezali predpisom. S 1. julijem je tudi prenehala veljati davčna olajšava za vozila s katalizatorjem. Davčna stopnja je tako pri avtomobilih s prostornino do 1800 kubičnih centimetrov višja za 4, nad to prostornino pa za 6,4 odstotka. Nekateri prodajalci in zastopniki so že povišali cene, nekatere, predvsem tiste, ki zagotavljajo protiizvoz, pa bodo pred podražitvami rešile olajšave pri carinski stopnji ali pa bodo poiskali notranje rezerve. • M. G. IZJEMNO UGODNE CENE VOZIL Mercedes-Benz od 50.168 DEM od 75.674 DEM C 180 C 280 na zalogi v omejenih količinah tudi C 250 D, C 280, C 220, C 200, S 320 L, SL 320, S 600 L, In SL 600 ■Cllllif Tržaška 393, Ljubljana JT^. TEL 061/12-32-563 avtoprodaja fax:06i/ 12-32-564 M)_ prodajalna LIPICE LESCE UGODNO UGODNO UGODNO lesonit 3,2 mm 1.226,00 SIT/kos iverna plošča 18 mm I.raz. 1.948,00 SIT/kos podstrešne stopnice 70x110 26.300,00 SIT/kos impreg. vrtna ograja 80 cm 847,00 SIT/tm CENE SO S PROMETNIM DAVKOM DELOVNI CAS: od 8.-16. ure sobota od 6.-12. ure Jj tel. 064/718-392 718-110 MINIMUNDUS - majhen svet ob Vrbskem jezeru Obisk popularne znamenitosti ob Vrbskem jezeru je svojevrstno doživetje za vso družino. Več kot 150 miniaturnih modelov avstrijskih in največjih poznanih svetovnih palač, gradov, cerkva ipd. popestrijo modeli vlakov, ki vozijo po Minimundusu in modeli plovil v kanalih. Mlnimundus je odprt vsak dan: junija in septembra od 8.30 do 18. ure julija in avgusta od 8. do 19. (ob sredah in nedeljah do 21. ure) Cene vstopnic so: odrasli 75 ATS otroci 20 ATS (6 do 15 let) skupine 58 ATS (nad 10 oseb) starejši nad 60 let 45 ATS (skupine) Z obiskom Minimundusa tudi posredno pomagate avstrijskemu društvu 'Rešite otroka", (d ga Minimundus izdatno podpira pri njegovih prizadevanjih na področju pomoči mladim. Na fotografiji Je h ena od vrhunsko izdelanih maket v merilu 1:25. ki so na ogled v Minimundusu. Tudi Slovenija bo še letos vključena v T Mlnimundus, saj njegovi strokovnjaki že izde-Plujejo maketo i Plečnikove NUK v Ljubl-> Jani. Ogled Minimundusa smo letos vključili tudi v program Glasovih izletov - naslednji bo & avgusta. i*§ PEKARNA IN SLAŠČIČARNA Škof|a Loka, p.o. Kidričeva 53 Deiavski svet podjetja PEKS, pekarna in slaščičarna ŠKOFJA LOKA, p.o., razpisuje delovno mesto DIREKTORJA PODJETJA Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: - da ima visoko ali višješolsko izobrazbo ekonomske, živilsko ali kemijsko tehnološke, organizacijske ali pravne smeri s 3-letno oz. 5-letno prakso na odgovornejših delih, predvsem v gospodarstvu. - da ima organizacijske in poslovne sposobnosti Prijavi na razpisano delovno mesto je treba priložiti vsa dokazila o izpolnjevanju pogojev in kratek življenjepis. Rok prijave je 8 dni po objavi. Vlogo naslovite na tajništvo podjetja PEKS, Kidričeva c. 53, 64220 Škofja Loka, s pripisom za razpisno komisijo". O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. BLED Podjetje za davčno svetovanje, immm In trgovino dot>, Rožna dolma 40; 64248 Lesce tel: *386 (0)64 718-283. fax: -386 !0>64 718-521 I. R. C. A. SPA, veliko italijansko multinacionalno podjetje, ki deluje na področju produkcije elektromehaničnih delov, išče za nov proizvodni obrat v Sloveniji VODJO OBRATA Vodja obrata bo skrbel za operativno vodenje obrata v skladu s politiko in strategijo lastnika, kot tudi za stike z javnimi ustanovami v R Sloveniji in na krajevni ravni. Kandidat mora biti diplomiran inženir mehanične ali elektrome-hanične smeri, star od 35 do 45 let z ustreznimi izkušnjami v vodenju podobnih obratov in z znanjem italijanskega ali angleškega jezika. Sedež obrata bo v Lescah v prostorih tovarne "Veriga" Lesce. Vse interesente prosimo, da pisne vloge pošljejo na naslov WECO BIRO BLED, Rožna dolina 40, 64248 Lesce, tel.: 064/ 718-283, fax: 064/718-521. ORTOPEDSKI PRIPOMOČKI TEPINA, d.o.o., JESENICE vabijo k sodelovanju STROKOVNEGA SODELAVCA za nedoločen čas, poskusno delo 3 mesece. Kandidati morajo poleg splošnih-z zakonom določenih pogojev (državljanstvo, aktivno obvladanje slovenskega jezika, nekaznovanost) izpolnjevati še: V. stopnjo izobrazbe smer terapevtski, medicinski ali farmacevtski tehnik ter dve leti delovnih izkušenj. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh na naslov: Ortopedski pripomočki Tepina, d.o.o., p.p. 101, 64270 Jesenice. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh. Republika Slovenija UPRAVA INŠPEKCIJSKIH SLUŽB ZA GORENJSKO Slovenski trg 1, Kranj razpisuje naslednja prosta dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: INŠPEKTOR II INŠPEKTOR ZA DELO - visoka izobrazba pravne smeri, - 5 let delovnih izkušenj, - strokovni izpit - izpit za voznike "B" kategorije Izbrani kandidat bo imenovan za obdobje štirih let s 3-mesečnim poskusnim delom. Inšpekcijski nadzor bo izvajal na območju občin Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič. Od izbranega kandidata se bo zahteval tudi preizkus znanja iz Zakona o splošnem upravnem postopku, ki ga bo imel možnost opraviti v roku šestih mesecev od sklenitve delovnega "^zmerja. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih Pogojev, z opisom delovnih izkušenj in kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo v roku 8 dni po objavi na naslov: Uprava inspekcijskih služb za Gorenjsko, Slovenski trg 1, Kranj. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po končani izbiri. Osnovna šola F.S. Finžgarja LESCE p.o. Begunjska 7, 64248 Lesce razpisuje naslednja prosta delovna mesta: - dva UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za določen čas, za čas enega šolskega leta s polnim delovnim časom in začetkom 1. 9. 1994 - UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA za določen čas, za čas enega šolskega leta s polovičnim delovnim časom in dopolnjevanjem dela do polnega delovnega časa v šolski knjižnici in začetkom dela 1. 9. 1994 - dve SNAŽILKI za polni delovni čas z začetkom dela 15. 8. 1994 in poskusnim delom treh mesecev; eno sprejmemo za nedoločen čas, drugo pa za čas enega leta. Kandidati morajo izpolnjevati z zakonom določene pogoje. Prijave z vsemi dokazili pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov šole. Kandidati bodo o izidu obveščeni v zakonitem roku. GIMNAZIJA JESENICE razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. UČITEU ŠPORTNE VZGOJE moški, za določen čas s polnim delovnim časom 2. UČITEU ANGLEŠKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA za določen čas s polnim delovnim časom - dopolnjevanje učne obveznosti na Srednji šoli Jesenice, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas 3. RAČUNOVODJA za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom Pogoji za sprejem: Poleg splošnih pogojev, ki jih predpisuje zakon o srednjem šolstvu, morajo kandidati imeti: pod 1. in 2. točko - visoko izobrazbo ustrezne smeri pod 3. točko višjo izobrazbo ekonomske smeri in dve leti delovnih izkušenj ali srednjo izobrazbo ekonomske smeri in pet let delovnih izkušenj v računovodstvu. Nastop dela 1. 9. 1994, za določen čas traja do 31. 8. 1995. Kandidati naj vloge z dokazili o izobrazbi pošljejo v roku 10 dni od dneva objave na naslov: Ravnatelj Gimnazije Jesenice, Trg Toneta Čufarja 1, Jesenice. O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh od dneva izbire. PROTON Top Sint5W-40 je popolnomo sintetično motorno olje za najzahtevnejše bencinske in dieselske motorje. Nižja viskoznost olja pri nizkih temperaturah omogoča lažji zugon motorja in manjšo porobo goriva ter oljo. Izjemno kvaliteta olja dovoljuje menjave na daljše roke. PROTON Avant 15VV-40 je motorno olje, primerno za vse bencinske in dieselske motorje v osebnih in dostavnih vozilih. Uporabljamo ga lahko tudi za mazanje motorjev, ki so opremljeni s turbinskimi polnilniki in katalizatorji. PROTON Diesel 15VV-40 je motorno olje za dieselske motorje s turbinskimi polnilniki ali brez njih. Olje ustreza tudi API specifikaciji za bencinske motorje in je zelo primemo za mešane vozne parke. PROTON Turbo Diesel 15VV-40 je motorno olje najvišjega kakovostnega razreda in ga uporabljamo v najbolj obremenjenih dieselskih motorjih s turbinskimi polnilniki. Zagotavlja izredno zaščito motorjev pred obrabo in korozijo ter dovoljuje podaljšane roke za zamenjavo. PROTON motorno olje novih dimenzij PETROL DNEVI UGODNIH NAKUPOV do 10. julija 1994 v tovarniški prodajalni na Bleivveisovi 30 v Kranju Ugoden popust - plačilo na več čekov -pri plačilu z gotovino je dodaten popust! GORENJSKA ŽIVILA KRANJ, trgovina in gostinstvo Naklo, p.o., Naklo, Cesta na Okroglo 30 V 1. nadstropju novega poslovnega centra v Šenčurju, Kranjska cesta 3 ODDAJAMO V NAJEM dva poslovna prostora v velikosti po 56 m2. Zagotovljena je souporaba stopnišča, hodnika in sanitarij. Od najemnika pričakujemo predvsem: - finalizacijo prostora pod našim strokovnim nadzorom - plačilo mesečne najemnine v višini 14 DEM/m2 ter posameznih funkcionalnih stroškov najema v pavšalnem znesku 4 DEM/M2, ki pokriva smetarino, ogrevanje, vodarino, uporabo skupnih prostorov in površin, prispevek za uporabo stavbnega zemljišča in zavarovanje. Porabljena električna energija se plačuje neposredno. Osnovo za izračun zneska najemnine in funkcionalnih stroškov najema predstavlja velikost poslovnega prostora, - plačilo davka - opravljanje dejavnosti, ki ni konkurenčna naši dejavnosti in dejavnostim drugih najemnikov v tem poslovnem centru. Podrobnejše informacije lahko dobite po tel. št. (064) 47-122, int. 234 (ing. CEGNAR) ali 236 (ga. HOSTNIK). »II I Vemo, da iscete varno in donosno naložbo. Finančna moč in neposreden dostop do vseh potrebnih informacij zagotavljata, da varnost vaše naložbe ni zgolj obljuba, temveč dejstvo." mobitel Koroška cesta 27 64000 Kranj Tel.: 064/222-616 HO Vabimo vas, da nas obiščete NA KOSTANJEVEM VRTU ali vBISTROJU. NUDIMO: velik izbor odličnih pizz, sladic, sladoledov in drugih dobrot Zabava vas ansambel TIK TAK S PEVKO DAM J ANO GOLAVŠEK. Rezervacije po telefonu 79-60 ali telefax 741-550 Na podlagi 2. čl. odloka o komunalnih taksah v občini Radovljica (Ur. I. RS, št. 1/92) objavljamo revalorizirano vrednost točke, ki je od 1. 7. 1994 5,11 SIT. Vrednost je določena na podlagi trimesečne rasti cen na drobno, ki jo je objavil Zavod RS za statistiko. Nacionalna Finančna Družba Družbeniki in vpisna mesta: motiShh O banka ce,i« Dolenjska banka M Banka Cttje dd, Celje Dolenjska banka d d., Novo mesto Mm HOTEL RIBNO, Turizem, d.d. Izletniška 44 64260 Bled objavlja prosto delovno mesto SOBARICE Pogoji: - končana 3-letna gostinska šola oz. druga poklicna šola - poskusno delo 2 meseca Zaželena starost do 40 let. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo pisne prijave na naš naslov v roku 8 dni od objave. Sodobno bančništvo potrebuje ustvarjalne kadre, zato k sodelovanju vabimo STROKOVNJAKE NA PODROČJU RAČUNALNIŠTVA Potrebujemo dobrega ANALITIKA - strokovnjaka z visokošolsko izobrazbo ekonomske ali računalniške smeri, ki ima izkušnje pri načrtovanju izgradnje informacijskih sistemov in pri vodenju projektnih teamov; zaželeno je poznavanje programskega jezika Cobol PROGRAMERJA, ki ima visoko ali višjo izobrazbo računalniške smeri ter izkušnje pri programiranju na računalnikih tipa VAX in PC mreži, pri čemer je potrebno znanje programskega jezika Cobol; prav tako je zaželeno tudi znanje programskega jezika Clipper. Veseli bomo vašega odziva, zato nam posredujte pisne prijave z dokazili o strokovni usposobljenosti in dosedanjih izkušnjah, v 8 dneh po objavi na naslov: Gorenjska banka, a\d, Kranj, Bleiv/eisova 1, sektor splošnih poslov. Gorenjska ^ Banka " W d.d. Kranj Banica. s posluhom Stanislav Valant. direktor 4f VREME Danes In futrl bo Čez dati v glavnem sončno, popoldne in zvečer pa bodo še posamezne nevihte. LUNINE SPREMEMBE Danes bo ob 23. 37 ari nastopil mlaj. Po Herschiovem vremenskem kijscu naj b! bilo lepo vreme. Amerika, dežela priložnosti! Ali imate kakršnokoli sposobnost, s katero se lahko považite? Potem greste lahko v Ameriko in jo mogoče celo dobro vnovčite. Če ne, pa si naberete veliko izkušenj, spoznate nove ljudi in v primeru, da se vrnete v domovino, to za vedno ostane čudovito obdobje vašega življenja. Zase to lahko reče 24-letni Janez Demšar iz Kranja, ki je v kalifornijskem mestu Lake Tahoe trener smučanja pri klubu Squaw Vallev. Ni res, da postajamo preresni! Najboljši dokaz: Vaši vici v špici Življenje brez vicev in šal je kot juha brez soli - ampak zadnje čase na vprašanje "A veš kakšen vic?" večina le še skomigne z rameni ali pa naravnost odkima. Ali se je torej pojavila "vic kriza"? Ali res ljudje očitno postajamo vse bolj in preveč resni, skoraj nikomur ni do smeha in zbijanju šal? Naše povabilo minuli petek je bilo konkretno: napišite nam kakšen dober vic za rubriko "Vici v špici" ali kakšno dobro šalo za "Male šale". Na Gorenjskem smo doma veseli ljudje, kijih imamo vselej dovolj za ušesi. In ni vrag, da tudi v letu 1994 ne bi izbrskali nekaj dobrih vicev. Lahko so tudi ažurirani stari štosi, kar je še posebej v modi pri političnih vicih. S skupnimi močmi bomo bralkam in bralcem Gorenjskega glasa vrnili smeh in vedrino na lica. O tem, da je smeh tričetrt zdravja, se pa ve. TO NAŠE POVABILO K SODELOVANJU SEVEDA ŠE VEDNO VELJA! Odziv v prvem tednu je bil super: v uredništvu beremo prispelo pošto za rubriko "Vici v špici" in se reiimo na široko. Naša skrb o preresnih Gorenjkah in Gorenjcih je bila odveč -vici so še vedno v špici in vsak dan nastajajo male šale. Za pokušino: Gabrovi šolarji Kako so pravili šolarju nekoč, če mu ni šlo znanje dovolj hitro v glavo? "Kaj si tako bukov!!" Kako pa pravijo takemu šolarju dandanes? "Kaj si tako gabrov!!" Gorenjski seks "A veš, da traja povprečen gorenjski seks pol ure?! Dve minuti za predigro, dve minuti za akcijo in 26 minut traja opravičevanje in obljubljanje, da bo naslednjič bolje ..." Jeseniški kuharski recept Začetek recepta v jeseniški Kuharski knjigi: Ukradi tri jajca Gorenjec gre na morje "Že osem let potujem s tem vlakom na morje, pa še nikdar ni bil tako poln." "Osem let? Na kateri postaji pa ste prišli gor?" Skleroza Gorenjska zakonca, povprečna starost 75 let. Zena pošilja mola v trgovino: "Kupi kilo moke in kilo sladkorja!" Čez eno uro se mol vrne s kilogramom pralnega praška. Ona ga nadere: "Bedak! Naročila sem ti dve stvari! Kje imaš pa krtačo?" Rubriko Vici v špici sta tokrat napolnila: Sabina Jančar, Trg Rivoli 7, Kranj in Jure Arh, Mladinska 13/a, Bled. Si šel v Ameriko s trebuhom za kruhom? Ne, kje pa! Predvsem zaradi želje, da bi videl malo sveta. Smučanje sem treniral 14 let, si pridobil naziv učitelja, v Ameriki pa sem se moral na neki način preživljati. Sedaj treniram mlade od 16 do 18 let, včasih pa tudi tekmujem med profesionalci. Medtem so me že "povišali" v trenerja. Kako je, ko prideš v drugo okolje, vsi govorijo drug jezik in nikogar ne poznaš? Prva dva meseca je bilo težko. A ker veš, da si čisto sam, odvisen od sebe, naenkrat postaneš samostojen in iznajdljiv. Na srečo z jezikom nisem imel težav zaradi dobre podlage še iz srednje šole. Sedaj sem v ZDA že tri leta. Ali je tamkajšnje življenje mladih precej drugačno od našega? Tam mladi začnejo živeti pravzaprav po 21. letu, ko postanejo polnoletni. Takrat si lahko privoščijo diskoteke, alkohol in cigarete. Mladoletnim je namreč prepovedano. Zato žurirajo vsaj do tridesetega leta. Pri nas traja tak način življenja že od petnajstega leta dalje, pa do okrog dvaindvajsetega. Američani imajo nekakšno podaljšano mladost. Ali so res zelo odprti ljudje? Resnično so izredno odprti in prijateljski. Radi pomagajo, posebno tujcem. Tu ni nacionalne ah rasne diskriminacije. No.vsaj moje izkušnje so take. Slovenijo pa verjetno bolj malo poznajo. Največ Američanov je Slovenijo spoznalo preko letošnjih zimskih olimpijskih iger. Zdaj mi ni treba več pojasnjevati, da to ni otok v Pacifiku, ampak država, južno od Avstrije. Ali se boš vrnil v Slovenijo? Zaenkrat še imam željo, da pridem domov. A nikoh ne veš! • Sandra Brankovič NAGRADNO VPRAŠANJE V drugi polovici julija, natančneje od 17. do 24. julija, bo v Želemiklh imenima turistično etnografska prireditev. Turistično društvo Železniki jo izvaja že 32. leto, za bralke in bralca Gorenjskega glasa pa zastavlja nagradno vprašanje: Katera turistično etnografska pde»o^ov.bQt:V:lo1ozrial)'0(l 17, do 24. julija letos? Za tri pravilne odgovore TK Železniki prispeva tri imenitne naarade - unikatne ročno izdelane čipke. Odgovore pošljite na dopisnicah do srede, 13, julija, rta: Gorenjski glas, 64000 Kranj. V teh dneh nas poleg vročinskih neviht, za katere liv krst ne ve, kdaj bodo prišle in koliko nam bodo potolkle, razveseljuje vlada s tolmačenji o stanovanjski aferi, katere kreatorji so krojili po načelu: Moje funkcionarske sanje -lepo stanovanje. Kaj stanovanje, tudi hiška na deleli - in najraje kje v idilični Trenti še kakšen vikend! Me prav zanima, kako gledajo Trentarji na to jaro ljubljansko gospodo, ki jim furt na furt kupuje najbolj idilične hiške! Če bi bili Trentarji vsaj malo lleht, bi jim morali ponuditi kakšne podrtije z neurejenimi lastninskimi razmerji, da bi videli hudiča! Kot §a je videl poslanec Jolef kolč, ki je le davno in za svoj denar ter izven teh goljufij vladne stanovanjske komisije v dobri veri in za povrh vsega kot domačin kupil eno trentarsko domačijo, ne vedoč, da k domačiji paše tudi ena preulit-karica. A si vi zdaj zamislite kakšnega našega posojilnega funkcionarja, ki mu vlada tako rekoč šenka kakšnih sto taulent mark, po nakupu hiše pa zve, da ima v hiši še eno preulitkar-ico, ki ima do smrti prostor za pečjo in za mizo? Kako prav je imel pred prvimi demokratičnimi volitvami tisti kmet, ki je nekako takole dejal: "Kaj v komunizmu! Zdej bo šele hudič! Komunisti so radi Irli in pili na državne stroške in kakšne bobniče onegavili - to je bilo pa tudi vse! Ti, ki prihajajo, nam bodo pokazali vraga: nikoli jim ne bo dovolj ne denarja in ne privilegijev!" In če gospod predsednik vlade opravičuje delo stanovanjske komisije, ki je delila skoraj zastonj visoke in raji skoraj nedosegljive kredite s tem, da pravi, da SO BILE PREJŠNJE STANOVANJSKE KOMISIJE ŠE SLABŠE, se iz davkoplačevalcev naravnost norca dela. Iz bivših samou- pod Jelinčič cinično dejal: "Kaj pa se obregate ob visoke poslanske plače? Saj prej nič niso imeli in so zdaj vsi na vrat na nos in na puf kupili razkošne avtomobile. Zdaj jih morajo pa drago odplačevati! In kako naj jih, če bi slabo zaslulili?" Če so bili prejšnji mafija, so ti mafija na kvadrat, kajti - kar je za mlado pravno drlavo preveč, je pa res preveč. In kako prav ima Mladina, ki Tema tedna Poslanski kvartirji, nakar še miting Štajercem se v nobenem primeru ne bi zgodila Završnica, kajti oni gledajo - TV Beograd. Mi bomo pa po zaslugi TV Slovenija in njenega Informativnega programa še naprej - tumpkt! pravljavcev pa sploh! Nihče ni tako neumen, da ne bi videl in vedel, kaj imajo bivši funkcionarji! Udbomafija gor ali dol! Vsi imajo hiše pa kakšen vikend in v teh objektih tudi kakšen parket, ki jim ga je šenkalo in zastonj položilo kakšno gradbeno podjetje! O ja - in s helikopterji so se tudi vozili, kar so samoupravljalci prav dobro vedeli. Pa vas vprašam: ob to, da se zdaj vse livo fijaka s helikopterji gor in dol in na nogometne tekme, se nihče niti ne obregne več. Da niti ne govorim o poslanskih avtomobilih, o katerih je gos- pravi, da v naslednji predvolilni kampanji stranke ne bodo mogle več nastopati s slogani "Skupaj bomo zmogli," pač pa "Zakaj se po vsem tem še nisi ustrelil? "Adijo vsakršno ali sploh kakšno zaupanje! Medtem ko se mi dajemo s skorumpiranimi ministri in funkcionarji in oni sami s sabo s tako za lase privlečenimi obrazlolitvami svojih privilegijev, da se jih bog usmili ali pes na repu prinese, življenje po svoje divja naprej. Tudi tako, da kakšni prefri- fani tu živeči Srbi prirede v akšni Završnici na dan slo- venske državnosti svoj miting. Medtem ko vsa Slovenija jamra, kako so bile prireditve ob dnevu drlavnosti slabo obiskane, Srbi poskrbe za ozvočenje slovenske Završnice, plešejo kolo, pride jih nekaj tisoč in sploh mitingirajo na ful. Naslednji dan praznujejo slovensko osvoboditev krajani sami in ne zbere se jih tam v Završnici več kot kakšnih sto kerlcev, medtem ko je bilo prejšnji dan na taistem placu Srbov kot mravelj. In gre folk v luft provokacija! Ma - tudi! Pa za nos so potegnili lastnika Završnice, ko so mu rekli, da so KUD Radovljica! Kapo dol - nategniti pa znajo! Zame so najpamemejši Štajerci! Kajti nedavna resna in strokovna anketa o gledanosti programov kabelskega sistema Rotovl v Mariboru pravi, da si POLOVICA TV GLEDALCEV ŽELI GLEDATI TV BEOGRAD! Zakaj? Ja zato, da bodo informirani, da bodo vedeli, kako se Balkan obrača in navsezadnje tudi zato, da se jim ne bo zgodila kakšna Završnica. Mi bomo pa po zaslugi TV Slovenija ostali eni tumpki! Gledali tisto enormno količino njihovih razvedrilnih spakedrij, ki niso za nikamor in v vseslovenskih poročilih poslušali, kako so v Spodnjem Grabnu etnografsko razsvetljeni krajani hvalevredno restav-rirali eno staro slovensko kmečko skrinjo... • D. Sedej Z PEHTINE MALHE Če Gorenje da, dvakrat da.. Na sejo jeseniškega izvršnega sveta je priletela lepa in humana pobuda: prispevajmo nekaj za ogrožene v neurju. Ni šlo za DA ah NE prispevati, šlo je za KAJ in KOLIKO prispevati... Ker Jesenice niso bogata občina, prej revna, o kakšnih visokih zneskih niti ni moglo biti govora. Slo je bolj za simboliko: za, recimo, nekaj sto tisoč tolarjev. Ko je bilo že nekako zmenjeno, da se iz proračuna pošlje par sto taužent tolarjev, je član izvršnega sveta pripomnil: "Kaj pa, če bi jim v tem znesku poslali material?" Nakar je bila spet debata, dokler ni nekdo kategorično usekal: "Nič material! Če jim pošljemo za petsto taužent tolarjev materiala, nobeden ne bo vedu, da smo dali še sto taužent za prevoz!" Če Gorenje da, naj se točno ve, koliko da! Ministrica in most Leta in leta ni in ni bilo denarja za popravilo smrtno nevarnega mostu Žerjavec v Planini pod Golico. Mostu, po katerem se je vsak dan domov vozila nekdanja predsednica jeseniškega izvršnega sveta Rina Klinarjeva. Sama torej ni mogla ah ni hotela "stišati" skozi proračun popravilo domačega ji mostu. Na prvi seji izvršnega sveta, ki ga ni več vodila sama, pa so njem nekdanji sokolegi strumno sklenili, da se most končno le popravi. Rino Klinarjevo pač dobro poznajo - ona se tudi v ministrskem svojstvu v nobenem primeru ne bo vozila domov s helikopterjem, kot se je njega dni na jeseniško zborovanje stranke pripeljal neki strankarski prvak in s helikopterjem važno pristal na platoju jeseniške bolnišnice. Rina bo po dobri stan navadi kar s svojim avtom še vedno sama rinila čez sporni most. In ker ga bodo naenkrat zdaj popravili, najbrž takole razmišljajo: Za navadno predsednico jeseniškega izvršnega sveta je bil podrt most dober, malo čudno pa bo le odmevalo po Sloveniji, če se podre pod avtomobilom ministrice... Predsednik na obisku Danes se na Brdu pri Kranju pogovarjata predsednika vlad dveh sosednjih držav, Hrvaške in Slovenije. Zanesljivo imata Nikica Valentič in dr. Janez Drnovšek zajeten spisek zadev, skozi katere se morata preglodati, kajti v odnosih med Hrvaško in Slovenijo ni prav veliko stvari, o katerih bi lahko pisali slavospeve. Morda bo hrvaški premier Nikica Valentič našemu šefu vlade povedal tudi to, da so na hrvaškem junija cene na drobno padle za 0,3 odstotka (v Sloveniji so šle za 1,6 odstotka gor) oziroma so se življenjski stroški pri naših julnih sosedih zmanjšali za desetino odstotka. Hrvaška inflacija naj bi letos znašala vsega 1,7 odstotka (je nedavno povedal Valentičev podpredsednik Škegro) in bo ena najnižjih v Evropi. Ob skokih cen mleka, mlečnih izdelkov, kruha itd. v Sloveniji, ki so se zgodili v tem tednu - cene pa so veselo skakale tudi prejšnje mesece - bo dr. Drnovšek hrvaškemu kolegu lahko povedal le, da Slovenci 1,7 odstotka inflacije zlahka sprašimo v enem mesecu in se nam ni treba truditi celo leto. ZADETEK V PETEK V večerno - nočnem programu Radia Žiri bo nocoj od 19.00 do 22.00 ure ponovno na sporedu priljubljeni ZADETEK V PETEK. Letos je serija sestavljena iz dveh različnih oddaj: "Zadetek v petek od A do Ž" je bil minuli petek že tretjič in za prihodnjo oddajo sredi julij (15.7.) že danes objavljamo kupon s 30 črkami Obkrožite ali prekrižajte Vašo srečno črko, kupon nalepite na dopisnico (ki mora biti frankirana z znamko za 11.- tolarjev!) in jo najkasneje do prihodnjega petka pošljite na RADIO ŽIRI, 64226 Žiri Drevi pa bo tretji družinski kviz ZADETEK V PETEK. Uredništvi Gorenjskega glasa in Radia Žiri kviz pripravljava v mednarodnem letu družine. Jože Drabik bo danes zvečer s terenskim mikrofonom nekje na Martinj vrhu pri Benediči-čevih. Ker je na Martinj vrhu cela desetina družin Benedičič, pa vsekakor prisluhnite Radiu Žiri, da boste na tekočem, kje sta Jože Drabik in Glasov fotoreporter. Benedičičevi lahko z 10 pravilnimi odgovori na nagradna vprašanja prislužijo nagrado v vrednosti 15.000 SIT (vsak točen odgovor = poldrugi tisočak). Najbolj napeto bo na koncu, kajti tekmovalni ekipi družine BENEDIČIČ, ki bo tokrat preizkusila svoje znanje, bomo zastavili še vprašanje za VSE ALI NIČ. Pogumne (in natančnie družinske ekipe iz posameznih oddaj) bodo v finalu tekmovale za super nagrado podjetja WECO Čommerce Lesce. i\MTr AUDIO VIDEO TV «±711 TRGOVINA CICCTROCOIC SE R V IS VIKO ORI A K Spodnji trg 2a, 64220 ŠKOFJA LOKA, vmvrvr0«>/«n tel./fax.: 064/620-205/ GLAVNI SPONZOR "DRUŽINSKEGA KVIZA" RADIA ŽIRI IN GORENJSKEGA GLASA cc^sMEiricE gorenje 5Hipn®iš|@ LESCE. NAJVEČJI PRODAJNI CENTER NA GORENJSKEM; DA7U k nm IUA iti *>•'■ tehnika, mali gospodinjski aparati, HUtNA l/UUNA 4U, akustika, kuhinje, kopalnica, antenski material JSEm*" kIubTKSs* rAA. 110 D* I Dalovnl čas: od 8. do 19. ura. ob sobotah od 8. do 12. ura. NAGRADA: NAJNOVEJŠI, IZVOZNI MODEL PRALNEGA STROJA GORENJE V VREDNOSTI 89.000,00 SIT A B C Č D E F G H 1 J K L M N o P R S Š T u V Z Ž X W E C o Pošilja: Pošljite na RADIO ŽIRI, 64226 Žiri do 15. JULIJA 1994 SOBOTA, 9. JULIJA TY SLOVENIJA 1 1 TVAfST RIJAS NEDELJA, 10. JULIJA PONEDELJEK, 11. JULU A 10.30 Tedenski izbor: Radovedni Taček; Cobi in prijatelji, španska risana serija; Zmigaj se, športna oddaja za mlade; Zgodbe iz školjke 12.10 Klementina, francoska risana serija 13.00 Poročila 13.05 Tednik, ponovitev 15.50 Ljubezen, laž in uspavanka, ponovitev ameriškega filma 17.25 Boj za obstanek, angleška poljudnoznanstvena serija 18.00 TV dnevnik 18.10 Otroški program: Živ žav 19.14 Žrebanje 3x3 19.30 TV dnevnik 20.05 Utrip 20.30 Križkrai 21.30 Pred drugimi igrami brez meja 21.35 Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper - Capodistria 22.25 TV dnevnik 23.00 Sova: Delo na črno, ameriška nanizanka Smrtna poroka, francoski film 10.00 Videostrani 14.00 Mladi vir-tuozi:Matej Zupan, flavta 14.15 14.15 Poletni navdih, turistična oddaja TV Ljubljana 14.35 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nadaljevanka 16.25 Sova, ponovitev 17.00 Delo na črno, ameriška nanizanka 17.50 Športna sobota 23.20 Sobtona noč: Ritmi sveta: Kuba, 1. del 6.00 SP v nogometu 14.20 Mojstri jutrišnjega dne 14.30 Ali imate radi klasiko? 16.00 Oče in sin 17.15 Ozri se po deželi 17.50 SP v nogometu 20.00 Pogosto videz vara, ameriška kriminalka 21.30 SP v nogometu 0.00 Twin Peaks TELETI 20.00 TV napovednik TELE-TV 20.03 EPP blok 20.10 Peta sobotna sreča '94 (poletna akcija TA Odisej, TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ, Gorenjskega glasa in Radia Žiri) 20.40 Spust po Savi 21.10 Kralj polk Valter Ostanek 21.40 Na pomoč: Gasilsko društvo Voklo (sponzor oddaje: Avto-kleparstvo Ahčin Ludvik ml. in Avtoličarstvo Ahčin Andrej) 22.30 Rally Castrol 23.00 Nočni zabav-no-erotični program 2.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56I 19.00 Moda in mi - pripravlja in vodi T. Prezelj (20. oddaja) 20.00 Igrani domači program vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 9., 16., 18., 19.25 in 21. uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 8.00 Poročila 8.05 Bitka titanov, ponovitev ameriškega filma 10.00 Poročila 10.05 Festival je spet na domačih tleh, dokumentarna oddaja 10.35 Čakavčki, otroška oddaja 11.05 Cirkus 11.35 Batman, nanizanka 12.00 Poročila 12.05 Resna glasba 13.10 Prizma 14.00 Usode, ponovitev 15.25 Hišni ljubljenčki 17.00 Beveriv Hills, 90210, ameriška nadaljevanka 17.55 Poročila 18.00 Televizija o televiziji 18.30 Santa Barbara, nadaljevanka 19.15 Na začetku je bila beseda 19.20 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Krik svobode, ameriški film 22.40 Poročila 22.45 Slika na sliko 23.50 Poročila v nemščini 23.55 Sanje brez meja v 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Ti, jaz in najin otrok 11.40 Sonce da ali ne 12.00 Mali oglasi 12.30 Osmrtnice - zahvale 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 16.20 Izbor pesmi tedna 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program 0 radio triglav 96 MHz 16.55 TV koledar 17.05 Tudi to je ljubezen, angleška nanizanka 17.35 SP v nogometu 20.10 Ljubezen da, ljubezen ne, ameriška humoristična nanizanka 20.35 Svet narave, dokumentarna serija 21.20 SP v nogometu 23.15 Nočna izmena: Severna obzorja, Območje somraka, Potovanje v grozo, ameriški film 7.00 Borza dela 10.00 S pot tedna 11.00 Veličastni fantje, ponovitev 12.00 Devlinova zveza, ameriška nanizanka 12.50 S pot tedna 14.30 Borza dela 14.45 Video strani 16.45 S pot tedna 16.50 ITV, oddaja za begunce 17.20 Alžir, ponovitev filma 19.00 Ameriških deset 19.30 Risanke 19.55 Vreme 20.00 Moto dirke v Sloveniji na prelomnici, oddaja omotociklizmu 20.30 Učna leta, ameriška nanizanka 21.00 Usoda, ameriški film 22.35 Vreme 22.40 Ulica rumene nevarnosti, ponovitev 23.35 S pot tedna 0.45 Borza dela 9.00 čas v sliki 9.05 Zlata dekleta 9.30 Otroški program 10.30 Dvakrat v Rim in nazaj, ponovitev 12.00 Čudovite slike iz sveta živali 12.30 Hello Austna, Hello Vienna 13.10 Nasvidenje Francisca, nemški film 14.50 Pogledi od strani 15.00 Otroški program 16.15 Beveriv Hills, 90210 17.10 Dogodivščine mladega Indiana Jonesa 18.00 Čas v sliki 18.05 Cornelius pomaga 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki 20.00 Kultura 20.50 O, ti moja Avstrija, poletna oddaja 22.05 Zlata dekleta 23.30 Angel smrti, ameriška srhljivka 23.55 Cas v sliki 0.00 Slepar in varuška, ameriška komedija 2.15 Poročila/Ex libris 5.30 Napoved programa 5.40 Prometne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 8.30 Nasveti za kosilo 9.00 Mladinski program 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Predstavljamo vam občinske nagrajence 12.30 Stare obrti na Loškem 14.30 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Sobotno razvedrilno popoldne 16.30 Nasveti za varno hojo po hribih 16.50 športni utrinek 18.00 Alpetourovo turistično okence 18.30 Živa in še živeče legende glasbe 19.00 Odpoved programa Oddajamo od 16. do 16. ura na SV 1584 KHz ter UKV stereo 88,9 9n 95 MHz. Ob 16.10 prisluhnite obvestilom in nekaterim drugim zanimivostim, ob 16.40 bo na sporedu Tržiški megabvte pod pokroviteljstvom Omege Kranj, od 17.30 do 18.00 lahko oddate svoj mali oglas, sledila bo, ob 18.00 naša nova rubrika, ki govori o bančništvu, za konec pa še poslastica za najmlajše: pravljica Zlate Volarič. 5.00 Dobro jutro (vmes vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 11.15 Duhovni razgledi 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.30 Zeleni nasvet 13.00 Glasba je življenje 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Igre na žaru 18.00 Čestitke KINO, SOBOTA CENTER prem. amer. rom. kom. MOJA PUNCA 2 ob 17. in 19. uri, amer. akcij, film ALASKA V PLAMENIH ob 21. uri STORŽIČ amer. kom. GLEJ, KDO SE ZDAJ OGLAŠA ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. krim. kom. GOLA PIŠTOLA ob 18. in 20. uri TRŽIČ prem. amer. kom. FINI GOSPOD ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. NUNE POJEJO 2 ob 18.30 uri, amer. film USODNI VAL ob 20.30 uri RADOVLJICA amer. akcij, thrill. POBEG ob 18.30 in 20.30 uri 9.00 Živ žav, ponovitev 9.50 Čudežna leta, ameriška nanizanka 10.15 Hevvitt je pač drugačen, angleška oddaja 11.00 Mednarodno baletno tekmovanje v spomin Rudolfa Nurejeva, podelitev nagrad 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Boj za obstanek, ponovitev angleške poljudnoznanstvene serije 13.00 Poročila 13.05 Podeželski utrip, ponovitev angleške nanizanke 15.30 Pelji me na tekmo, ameriški film 17.00 CIA, ponovitev angleške dokumentarne nadaljevanke 1&00 TV dnevnik 18.10 Jeeves in VVooster, angleška nanizanka 19.00 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.10 Zrcalo tedna 20.25 Igre brez meja: Kanal na Soči na Malti 21.50 Zgodovina 12 evropskih držav, dokumentarna serija 22.30 TV dnevnik 22.50 Sova: Veliki bataljoni, angleška nadaljevanka; Delo na črno, ameriška nanizanka 22.30 Vizije 22.35 Kdo je kdo 22.45 Pisatelj, beg in Alma 0.05 George Gershvvin 0.45 Poročila/1000 mojstrovin 6.00 SP v nogometu 8.30 Vremenska panorama 9.00 Čebelica Maja 9.30 Beveriv Hills 90210, ponovitev 10.15 Pan-optikum 10.30 Ladja brez domovine, ameriški film 12.30 Pogledi od strani 13.00 Dober dan, Koroška 13.30 Športno popoldne 20.15 Njena ekselenca veleposlanica 21.05 Šport 23.20 Planet opic, ameriški film 1.05 Taksi 539 se ne oglasi, ameriška kriminalka 2.20 Poročila/Tisol mojstrovin TELETI 9.00 Miha Pavliha (ponovitev otroške oddaje) 10.00 Petkov tedenski pregled (ponovitev) 10.30 Pozdrav poletju (glasbena oddaja) 12.30 3 - 2 - 1 gremo (videospoti) 15.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56I 10.00vldeostrani 12.00 Sova, ponovitev 13.45 Slovenski magazin 14.20 Športna nedelja: DP v atletiki (m+ž) posamezno, Formula 1 za veliko nagrado Velike Britanije, prenos; SP v nogometu, EP v košarki za člane do 22 let, SP v nogometu 0.35 Videostrani 8.00 TV koledar 8.35 Poročila 8.40 Napoleon, francoski čb film 9.55 Poročila 10.05 Daktari, nadaljevanka 12.00 Poročila 12.10 Kmetijska oddaja 13.00 Narodna glasba 13.30 Mir in dobrota 14.00 Duševni klic 14.05 Poročila 14.10 Sebastian in vrabček, avstralski film 15.35 Opera box 16.30 Poročila 16.40General Custer, ameriško-španski film 19.15 TV fortuna 19.30 TV dnevnik 20.15 Vrnitev domov, nadaljevanka 21.00 Dubrovniški poletni festival 21.45 Trdnjava Brod, dokumentarna oddaja 22.05 Ples v modrem 22.45 Šport 23.00 Slika na sliko 0.00 Poročila v angleščini 0.05 Sanje brez meja 14.45 TV koledar 14.55 športna nedelja 17.15 Miss športa Evrope 17.35 SP v nogometu 20.05 Johnny Angel, ameriški film 21.20 SP v nogometu 23.15 Leteči cirkus Mon-tvja Pvthona, humoristična nanizanka 8.00 Nedeljski nagovor 8.15 Risanke 8.20 Male živali, risanka 9.00 Notredamski zvonar 9.56 Video igralnica 10.25 Usoda, ponovitev ameriškega filma 12.00 Nedeljski nagovor 12.15 Podobe na filmskem platnu, 12.30 Moto dirke v Sloveniji na prelomnici, ponovitev 13.00 S pot tedna 18.00 Spot tedna 18.05 Notredamski zvonar, ponovitev 19.00 Beveriv Hills 90210, ponovitev ameriške nadaljevanke 19.50 Vreme 20.00 Ulica rumene nevarnosti, angleška nanizanka 21.00 Kino, kino, kino, oddaja o filmu 21.45 Zdrava video tlava 22.40 Tropska vročica 23.30 pot tedna 23.25 CTM 15.00 "Muska iz piksne" - M. Jelene (19. oddaja) 19.00 Letni koncert '94 - Komorni pevski zbor "Loka" iz Škofje Loke (3. del) vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 9., 16., 18., 19.25 in 21. uri. Kontaktna oddaja vsak dan od 20. do 21. ure. 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.45 Sonce da ali ne 10.00 Dežela kranjska: Kamnik 11.00 Po domače na kranjskem radiu 12.00 Mali oglasi 12.30 Osmrtnice - zahvale 12.40 Kmetijska oddaja 13.00 Dobrodošli med praznovalci 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 17.20 Hitro, daleč, visoko 18.20 Kino, kviz 19.30 do 24.00 Večerni program 8.00 Napoved programa 8.30 Radijska čestitka 9.00 Dopoldanske novice 10.00 Kmetijska oddaja 10.30 Iz narodnozabavnih logov 11.00 Novice, obvestila, osmrtnice 11.40 Sprehod po ki-nodvoranah 12.00 Nedeljska du- Žovna misel 12.15 EPP 12.30 estitke in pozdravi 13.30 Nedeljsko popoldne na valovih RA Žiri, vmes vremenska napoved, prometne informacije, kulturni kažipot 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 Škofjeloških 6 18.00 Zabavno glasbena lestvica 19.00 Odpoved programa TIAVSTRI. 9.00 Čas v sliki 9.05 Reportaža iz tujine 9.40 Poletno gledališče 10.25 Visoke kulture človeštva 12.00 Tednik 12.30 Orientacija 13.00 čas v sliki 13.10 Zlata dekleta, ponovitev 13.35Malopridneži, ameriški film 15.20 Živalski svet Kitajske 15.30 Otroški program 16.35 Parker Lewis 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Klub za seniorje 18.00 Čas v sliki 18.30 Slika Avstrije 19.30 čas v sliki 19.48 Sporni primeri 20.15 Skrivno ime Caliph, film 21.45 K1, kultura Oddajamo od 10. do 15.30 na UKV stereo 88,9 9n 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. Dopoldne se dobimo v pogovoru s poslanko, Jano Primožič, v oddaji Planinski šopek, in v klepetu z Integralom. Ob 12. uri bo na vrsti Tedenski mozaik, sledi nedeljska duhovna misel in po-drobnosti iz našega vsakdanjika. Ob 12.50 lahko prisluhnete obvestilom, ob 13.20 glasbenim čestitkam, ob 14.30 pa Marjanu Murku. 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 7.50 Nočna kronika 8.00 Mirin vrtiljak 0.30 Horoskop 10.30 Kuharski recept 11.00 Radijski sejem 12.00 Osmrtnice 12.05 Čestitke 13.00 Nedeljska tema 14.00 čestitke 15.00 Osrednja poročila 16.00 čestitke 17.00 Tema 18.30 Minute za resno glasbo KINO, NEDELJA CENTER amer. rom. kom. MOJA PUNCA 2 ob 17. in 19. uri, predprem. kit. drame ZBOGOM, MOJA KONKUBINA ob 21. uri STORŽIČ amer. kom. GLEJ, KDO SE ZDAJ OGLAŠA ob 18. in 20 uri ŽELEZAR amer. krim. kom. GOLA PIŠTOLA ob 18. in 20. uri TRŽIČ amer. kom. FINI GOSPOD ob 18. uri, prem. amer. ljub. drame GOSPOD JONES ob 20. uri ŽELEZNIKI amer. akcij. USODNI VAL ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. NUNE POJEJO 2 ob 18.30 in 20.30 uri RADOVLJICA amer. akcij, thrill. POBEG ob 18.30 in 20.30 uri 10.05 Huckelberrv Finn in njegovi prijatelji, koprodukcijska nadaljevanka 10.30 Korenine slovenske lipe: Spoznanja, umetnost, ki nas določa in združuje, 6. oddaja 10.55 Znanje za znanje, učite se z nami 11.25 Igrani film 13.00 Poročila 15.00 Umetniški večer, ponovitev 17.20 Dober dan, Koroška 18.00 TV dnevnik 18.10 Radovedni taček: Žaga 18.25 Oscar Junior: Cvet z razlogom 18.40 Univerzitetni razgledi 19.30 TV dnevnik 19.56 šport 21.15 Potovanje v grozo, koprodukcijska nadaljevanka 22.10 TV dnevnik 22.30 Sova: Na drugi strani mavrice, angleška nanizanka; Delo na črno, ameriška nanizanka 15.00 Videostrani 15.25 Tedenski izbor: Igre brez meja, Forum, Utirp Zrcalo tedna 17.35 Sova, ponovitev 19.30 TV Dnevnik 20.05 Indijansko ozemlje, brazilska drama 21.00 Po sledeh napredka 21.30 Studio Citv 23.00 Brane Rončel izza odra 17.00 Komet 17.30 Lipova ulica 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Povej resnico 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Gozdarska hiša Falkenau 21.07 Nespametnost mogočnih 22.00 Čas v sliki 22.35 Hijene, film 0.25 Obisk 2.00 Poročila/1000 mojstrovin TELETI 20.00 TV napovednik TELE-TV 20.03 EPP blok 20.10 Športni konec tedna 20.40 Predstavljamo Plavalni klub Triglav Kranj 21.30 Skriti gost v studiu (v živo) 23.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 561 19.00 Severina v diseoteki Primadona - oddaja o gostovanju pevke in njen nastop (3.) 20.00 31. čipkarski dan v Železnikih -dokumentarni film (7. del) vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 9., 16., 18., 19.25 in 21. uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Prebrisani lisjak 10.35 Pot okoli sveta v 80 dneh 11.00 Poletni šolski program 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Divja vrtnica, mehiška nanizanka 12.40 Monofon 13.15 Elitne bojne enote, ameriška dokumentarna serija 13.55 Murphy Brown, humoristična nanizanka 14.20 Dokazi, ameriška nanizanka 15.05 Formula, ameriški film 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevnik 20.15 Hrvaška in svet 21.00 Afriške sanje, angleški film 22.30 Poročila 22.40 Slika na sliko 23.50Poročila v nemščini 23.45 Sanje brez meja ^ 16.45 TV koledar 16.55 Skrivnosti, ameriška nadaljevanka 17.40 Vrnitev domov, nadaljevanka 18.30 V pozdrav prihodnosti, dokumentarna serija 19.30 TV Dnevnik 20.15 Vrnitev v paradiž 21.10 Vzpon in padec angleškega montreala, dokumentarni film 22.05 Klub raj 23.00 Jazz 7.00 Borza dela 12.00 Na velikem Klatnu 12.25 Luč svetlobe 13.15 elena, ponovitev 13.50 Pozitiv 14.30 Borza dela 14.45 CTM 16.20 Spot tedna 16.25 Na velikem platnu 16.55 Poslovni dosje, dokumentarna oddaja 17.25 Zdrava video glava 18.10 Tropska vročica, ameriška nadaljevanka 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe 20.00 Popspot 20.30 Brlog, španska nadaljevanka 21.00 Poročila 21.20 Charlie prihaja ponoči, ameriški film 23.00 Ameriških deset 23.35 Na velikem platnu 0.45 Borza dela 9.00 čas v sliki 9.05 Očarljiva Jeannie 9.30 Klub za seniorje 10.15 Nasvidenje Francisca, ponovitev filma 12.00 Sporni primeri 12.20 šiling 13.00 čas v sliki 13.10 Goliat in Herkul, film 14.25 Hooper-man 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.30 Doktor Trapper John 19.30 čas v sliki 19.55 šport 20.15 športna arena 21.07 Pogledi od strani 21.15Druga stran ljubezni, ameriški film 22.45 Zasledovalci, ameriški film 0.15 Skrivnost letečega hudiča, ameriška grozljivka 1.45 Poročila/1000 mojstrovin 6.00 SP v nogometu 9.00 Vremenska panorama 12.50 1000 mojstrovin 13.00 Čas v sliki 13.10 SP v nogometu, povzetek tekem prejšnje noči 14.10 Gozdarski inšpektor Ruchholz, serija 15.00 Ana Karenina, ameriški film 16.30 Čudovite slike iz živalskega sveta 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj - danes 9.20 Tema dneva 10.40 Informacije - zaposlovanje 11.40 Sonce da ali ne 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 15.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Juke box 19.30 do 24.00 Večerni program NAJBOLJ ISKAN ČASOPIS NA GORENJSKEM: GLAS 5.30 Napoved programa 5.40 Prometne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 8.30 Nasveti za kosilo 8.40 Od tu in tam 9.30 Glasbo izbirate vi 10.00 Oddaja o avtomobilizmu 12.00 škofjeloških 6 13.00 Morda niste slišali 13.45 Osmrtnice 14.30 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Tolar za knjigo 17.00 Otroško mladinski program 19.00 Odpoved programa Oddajamo od 16. do 19. ure na UKV stereo 89,9 9n 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. Po aktualnih informacijah ob 16.30 vas vabimo k sodelovanju v glasbeni lestvici Tržiški hit. še prej, ob 17. uri vas vabimo k poslušanju novosti na številki 92, nato pa bodo sledili nasveti, kaj storiti, če se nam zgodi prometna nesreča, v kateri je drugi udeleženec oseba iz druge države. 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 13.00 športni pregled 13.30 Gorenjci na cestah 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače viže 17.00 Zimzelene melodije 18.00 čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf KINO, PONEDELJEK CENTER amer. rom. kom. MOJA PUNCA 2 ob 18. in 20. uri STORŽIČ Zaradi adaptacije do jeseni zaprto! ŽELEZAR Danes zaprto! TRŽIČ amer. ljub. drama GOSPOD JONES ob 18. in 20. uri Odprte strani- STRAN 16 Tatjana in Marjan Buh, HJavče njive Iz Ljubljane v hribe pod Blegošem Neko nedeljo, ko so na gorenjevaški šoli nastopali pevski zbori, sem prvič srečala Nežo. Resna in zbrana je sedela v prvi vrsti in čakala, da stopi do klavirja in zaigra uvodne takte. STRANU Zora in Andrej Sovine • Brode Hkrati tudi po deset hlebcev Zmeraj, kadar se bom spomnila na Zoro in njeno družino, bom zaduhala omamen vonj po kruhu. Tisti dan, ko sem jih obiskala, je bilo v peči kar sedem hlebcev. Tam, kjer ponavadi kurijo, je še zmeraj ležala butarica. Kati Potočnik, Fužine Če srečo čakaš, jo dočakaš Kati s Fužin poznam že zelo dolgo. Visoka, z dolgimi lasmi, ki si jih je le redkokdaj spela v rep, se mi je zmeraj, ko me je srečala, prijazno nasmehnila in kakšno rekla. O otrocih, vremenu ali pa me je vprašala, kako sem. POGLEDI G O R E N J S K E GA JUGA Velik Ni prvič, da moram pisati o nečem, za kar se ne čutim poklicanega. Sam namreč sploh nimam otrok. Tolažim se z dejstvom, da o tem, ali naj bo otrok v družini veliko ali malo, največ razpravljajo tisti, ki jih sami nimajo ali pa so jim v nadlego: duhovniki in filozofi. Ker se med slednje nekoliko prištevam tudi sam, si dovolim dodati nekaj svojih besed. Sicer pa bom, spričo pomanjkanja lastne izkušnje, raje povzemal druge, starejše in preverjene avtorje. Ozrimo se za začetek v našo poljansko klasiko, v Tavčarjevo Cvetje v jeseni Tam je zapisano, da je kmet kralj - a le pod pogojem, da ima "kopico zdravih in pokornih otrok". Ko se Janez sam pri sebi odloča, ali bi kupil Mlačanovo, ga prešine tale misel: "Sam se preselim na Jelovo brdo, se oženim pa obdelujem zemljo, svojo lastno zemljo, in rodim otroke, svoje lastne otroke!" Pred svojimi ljubljanskimi prijateljicami nato poveliča deklo Lizo: "Njeno življenje je življenje dela in edinščine. Kadar hodim mimo karlovških bregov, ima skoraj vselej zibko pri sebi, da je otročaj na delu ne moti, in če pride v vas, se vleče za njo rep zdravih in debelih otrok - mislim, da jih je sedem. Blagor ji, da je blagoslovljena, zakaj od tega blagoslova živi slovenska zemlje!" Zadnji stavek njegove povesti pa se glasi takole: "Kdor se ženi, naj se ženi tako, da mu bo zakon oklep, ki ga še bolj zveze z domovino, in otroke naj rodi, ki bodo pomnožili slovensko vojsko in armado slovenskih delavcev!" - Navedenih stavkov starega in verjetno le nekoliko skesanega liberalca današnji liberalni demokrati najbrž ne bi podpisali, zagotovo pa bi jih vzeli za svoje njihovi najhujši nasprotniki in nemara celo slovenska Cerkev, ki se baje ozira po njegovem dvorcu na Visokem - da bi ga spreobrnila v objekt za zadovoljevanje svojih "duhovnih, izobraževalnih in rekreacijskih potreb." Cerkev se ravna po svoji tradiciji. Ta pa uči, da je številno potomstvo velika sreča (Ps 127,3), biti brez otrok pa sramota (1 Sam 1,6). Številno potomstvo je res pravi blagoslov, vendar nimajo vsi enakih pogojev, da bi ga vzdrlevali in vzgajali. Moderna doba je Cerkvi zamerila njeno togo vztrajanje pri navedenem stališču v primeru, ko gre za reveže. Francoski zgodovinar Jean-Louis Flandrin je v svoji knjigi Družina (1984, slov. 1986) podal izreden opis vzdušja, v katerem so starši minulih stoletij rojevali otroke. Otrok je bil božji dar; Bog ga je lahko vzel, kadar se mu je zahotelo, m starši so morali sprejemati oboje z enako vdanostjo. 'Bog ga je dal, otrok? Bog ga je vzel', je bila običajna pripomba pobožnih staršev ob otrokovi smrti. Poleg tega jih je stanje bioloških znanj puščalo brez moči tako pred skrivnostmi rodnosti kot pred skrivnostmi smrti. Zahodna družba je seveda le tisočletja vedela, da je rojstvo posledica spolne zveze. Ker pa niso poznali podrobnosti in tudi ne osnovnih organov razmnoževalnega postopka in ker so ugotavljali, da spolni odnosi niso vselej plodni, so lahko verjeli, da je spočetje neposredno odvisno od božje volje. Ko sta se starša združila, sta dala snov bodočemu otroku. Bog sam pa se je odločil, ali bo iz te semenske snovi naredil otroka, in sam mu je v vsakem primeru vlil dušo v nekem trenutku nosečnosti. O tem seveda niso mogli dvomiti zakonci, ki so se dolga leta nadejali nikoli dočakanega spočetja; pa tudi tisti ne, ki so bili ob normalnem spolnem življenju bolj kot drugi obremenjeni z otroki. Bog je pošiljal otroke, komur je hotel, in v tolikšnem številu, kakor je hotel in zakonci na splošno niso mislili, da sta povečanje ali zmanjšanje plodnosti odvisna od njih..." Naš čas je v nasprotju z opisanim v znamenju kontracepcije, preštevilnih načinov preprečevanja zanositve. Kontracepcija je danes glavna metoda v načrtovanju družine. "Odločanje o rojstvih svojih otrok je svobodno", pravi Ustava RS v svojem 55. členu. Ljudje, posebno ženske, so odločanje o teh usodnih rečeh vzeli kar v svoje roke. Dr. Lidija Andolšek-Jeras, profesorica na Medicinski fakulteti v Ljubljani, ocenjuje, da "uporablja zanesljivo kontracepcijo 40 do 45 odstotkov žensk v rodnem obdobju, 20 do 35 odstotkov žensk je izpostavljeno nezaželeni zanositvi, med preostalimi 30 odstotki so noseče, take, ki nosečnost načrtujejo z drugačnimi metodami, spolno neaktivne in neplodne ženske. S povečevanjem uporabe kontracepcije na 75 odstotkov bi precej zmanjšali število splavov, ki je v Sloveniji dosti večje kot v zahodnoevropskih državah." (Enciklopedija Slovenije, geslo: Načrtovanje družine.) Število splavov bi ob upoštevanju gornje navedbe verjetno res zmanjšali, ostaja pa vprašanje, kako nagovoriti Slovenke in Slovence, da bi imeli več otrok. (Da ne bomo kot narod izumrli.) Besede ne bodo zadostovale. Z manj kontracepcije in z boljo pomočjo pa bi najbrž šlo. Zato... Miha Naglic GORENJSKI GLAS / stran IS / Kranj. g. jna> 1994 Poletne reportaže Odprte strani - Gorenjsko smo v naslednjih dveh mesecih zastavili reportažno - poletno. Za današnjo številko je sodelavka }i-rovskega radia Milena Miklavčičeva pripravila toplo in občuteno reportažo o ljudeh in družinah, ki živijo med nami prav tako, kot smo vajeni sami, pa so vendarle nekoliko drugačne. Imajo več otrok in se mogoče ne obremenjujejo z mnogimi drobnarijami, ki nam grenijo življenje, pa tudi niso tako pomembne. Prihodnji teden bo prof. Miha Naglic pripravil reportažo o gorenjskem jugu, ki so ga določili že frei-sinški škofje. Teden dni kasneje boste lahko prebrali vse o gorenjski prireditvi na Jezerskem, nastopajočih in Jezerja-nih. Zadnji julijski teden pa o tem, kdo, kako in koliko na slovenski TV, radiih, časopisih piše o Gorenjcih in Gorenjski. Pisali bomo tudi o skrajnem zahodnem delu Gorenjske, tam nekje na Mangartu, pa ob Bohinju in Triglavskem narodnem parku, garaštvu, pohod-ništvu in alpinizmu, obnavljanju gorenjskih planin in planšarstvu in Še o marsičem zanimivem. Želimo vam lepo poletje, prijeten dopust in vsaj nekaj lepih uric ob prebiranju Odprtih strani -Gorenjske. Uredništvo Gorenjsko ureja uredniški odbor zgodovinar Jože Dežman, sociolog Emil Milan Pintar, filozof Miha Naglic, novinarja Marija Volčjak in Miran Šubic in odgovorna urednica Leopoldina Bogataj. Fotografija: Janez Pelko R E P O R TA Ž A Milena Miklavčič Tatjana in Marjan Buh, Hlavče njive h Ljubljane v hribe pod Blegošem Neko nedeljo, ko so na gorenjevaški šoli nastopali pevski zbori, sem prvič srečala Nežo. Resna in zbrana je sedela v prvi vrsti in čakala, da stopi do klavirja in zaigra uvodne takte. Ko so njeni drobni prsti zdrseli po tipkah, je v šolski hali utihnilo. Zavzeto smo prisluhnili glasovom, ki jih je izvabljala iz klavirja. Po burnem aplavzu ji je potem na obrazu zaigral droben smehljaj. Kot bi hotela reči, lahko bi bilo še boljše, saj vendar še nisem dala vse od sebe. In potem je beseda dala besedo, dokler nisem izvedela, da živi Neža v družini, kjer so vsi po vrsti, predani glasbi. Kar obišči jih, ne bo ti žal, mije svetovala Mitjam Bogataj, pedagoginja, na osnovni šoli Ivan Tavčar. Res je bilo tako. Odpeljala sem se na Hlavče njive. Toda ni vse potekalo gladko. Cesta, ki se vzpenja in vzpenja, je vodila na več strani. Odpiral se je čudovit pogled na Brda, visoke hribe, porasle z gozdovi in vse do zadnjega nisem vedela, ali se peljem po pravi poti. Hiša, skrita med drevjem, še zmeraj nosi pečat nedokončanega. Počasi, kolikor imajo Buhovi časa in denarja, jo preurejajo. Vsako leto malo, pa gre. Tatjana se veseli nove kuhinje. Omare so že pripeljali in sedaj čakajo, da pride mizar in jo postavi. Tatjano in Marjana sem si predstavljala drugače. On inženir in potem še magister kemijske tehnologije, ona višja medicinska sestra. Pred leti sta se začela počasi iz Ljubljane preseljevati v Hlavče njive. Všeč jima je bilo tu, vzljubila sta ta košček sveta, od koder imajo čudovit razgled tja do Porezna, Črnega vrha in Blegoša. Eden izmed razlogov, da so se preselili, je bila tudi številna družina. Šest otrok. Najstarejšemu, Juriju, je 17 let, najmlajšemu, Matiji, komaj 14 mesecev. Vmes pa so še Suzana 16 let, Gor dana, ki je končala osmi razred Neža in Gorazd. Vseh niti nisem spoznala. Bili so v svojih sobah, ker so imeli tik pred koncem šolskega leta še veliko učenja. Toda nič zato. V prijetni dnevni sobi, polni najrazličnejših starih predmetov, je bilo toplo in domače. Klavir, ki je stal v kotu, je bil pokrit in čakal, da se rodi nov dan. Tatjana in Marjan sta bila prijetna sogovornika. Odkrita, topla in polna ljubezni do otrok, narave in drug drugega. Kot bi se vse tisto, o čemer tolikokrat sanjamo, združilo, v tej sobi, med njimi: spoštovanje, razumevanje, ljubezen. - Hlavče njive so izredno lepe. Ali so bile tudi vam všeč, ko ste prvič prišli gor? Tatjana: Seveda. Prirasle so mi k srcu. Ko sem vstopila v hišo, ki je bila takrat še kako potrebna skrbne roke, mi je postalo malo nelagodno, toda ne za dolgo. Zdelo se mi je, kot da smo se znašli v koščku raja. Samo poglejte: tam je Porezen, Blegoš, Pasja ravan, Crni vrh, Srednje brdo... - Kaj vas že navsezgodaj zbudi? Marjan: Glasbeni stolp. Potem se zbudimo dobre ali slabe volje. - Ste vi še zmeraj mestni človek? Marjan: Sem rojen Ljubljančan, to je res, toda srce me je zmeraj vleklo na deželo. Na Hlavče njive smo najprej prihajali le ob vikendih, ki so se potem raztegnili v tedne in nato v mesece, dokler nismo Ljubljano za zmeraj zapustili in se preselili. - Kam se vozite v službo? Marjan: V Cerkno. Zaposlen sem v Eti kot svetovalec za reševanje problemov proizvodnje. Znanje, ki sem ga že imel, mi še kako prav pride.In ker ni znanja nTfcolf preveč, je še kar naprej potrebno študirati, prebirati tujo literaturo, se izobraževati... - Ko mož vstane, se zbudite tudi vi? Tatjana: O, bognedaj, da se ne bi! Po moje bi dobila pisker vode za vrat! Skupaj vstajava že vsa leta, kar sva poročena. Med prvimi vstaneta tudi Jurij in Suzana, ker imata dlje do šole. Potem pripravim zajtrk, da ne govorim o drugih drobnih stvareh, ki jih je potrebno postoriti. Običajno se še o čem dogovorimo, kdaj bo šel kdo po otroke v dolino, kaj morajo prinesti iz trgovine... res pa je, da si svežo srajco mož poišče kar sam. - In potem? Tatjana: Na vrsti so že tisti, ki se odpeljejo v Gorenjo vas, v osnovno šolo. Niti pomislim ne, da bi spet zlezla pod odejo! Bilo bi vse narobe. - Se vam potem globoko oddahne, ko se v hišo naseli mir? Tatjana: (med smehom) V trenutku se mi zdi, da sem se preselila v raj in mir. Preberem časopise, toda Matija se kaj kmalu zbudi in poskrbi, da ni več miru. - Se kdaj odločite, da odidete ven, v naravo? Tatjana: Mislite, če sem romantična duša? Ja, res je, včasih naredim tudi to. - Na kavču ležijo lutke. Čigave pa so? Tatjana: To se pri nas podeduje od najstarejšega do najmlajšega. Najprej jih je imel Jure, sedaj pa se z njimi igra že Matija. - So vaši otroci pazili na igrače? Tatjana: V glavnem so, tu pa tam se jih je nekaj uničilo. Plišaste in kocke so ostale. Če dobimo obiske, je igrač dovolj in nobenih težav ni, ko jih hočemo podariti naprej. - Z otroki je ponavadi veliko dela. Najbrž tudi vaši niso izjema? Sem že povedala, da imamo šest otrok? Največ težav in problemov je bilo pri prvih treh. Vsako leto je eden izmed njih prijokal na svet in pomislite, koliko je bilo plenic, stekleničk, joka, tekanja, neprespanih noči in še česa! Matija pa danes odrašča, rekla bi, mimogrede, nobenega posebnega dela ni z njim. • - In kako pri tem pomaga oče? Marjan: Z otroki veliko delam, tudi pri učenju jim stojim ob strani. Ker obiskujejo še glasbeno šolo, so to še dodatne skrbi. Kakšnih posebnih načrtov, kaj bom počel kot oče, nisem nikoli imel, saj stanje samo pokaže, kaj vse je treba narediti. - Ko nastopijo drobni prepiri, težave, problemi odraščanja, se tedaj otroci zatečejo k vam? Marjan: No, teh vprašanj je več deležna žena. Kakšno pa rečem, ko se pogovarjamo o obnašanju. Veliko se pogovarjamo, kaj kdo razmišlja, kako bi kdaj ravnal... Vse se da pogovoriti, če se le hoče. - Takrat, ko se vam je rodil Matija, ste bili zelo srečni? Marjan: Spominjam se, da sem ga prvič vzel v naročje v porodnišnici. To je bil nepopisen dogodek. Nikoli ga ne bom pozabil. - Matija se je rodil, ko se je vajino Življenje je umirilo. Se vam zdi, da je otrok v zrelih letih prav tako dobrodošel kot na začetku zakonskega življenja? Tatjana: Še bolj. Tudi za ostale otroke, ki so že na pol odrasli, predstavlja rojstvo nekaj posebnega. Vidijo, kakšni so bili kot dojenčki, kako so se razvijali. Matija je naša neskončna ljubezen. Nihče si ne more predstavljati, da ga ne bi bilo. Nikoli ne bom pozabila navdušenja, s katerim so ga sprejeli. Mi verjamete, da je Matija najbolj-pomembna osebnost v družini? - Ob večerih, ko se zberete, se pogovarjate? Tatjana: Govorimo o tem, kaj se je zgodilo čez dan, o načrtih, o tem, kaj nas čaka jutri, o šoli, učenju, glasbeni šoli. Včasih se pogovorimo tudi o odnosih med sošolci, učitelji, v cerkvi. Tem resnično nikoli ne zmanjka. - Kdo je vajine otroke navdušil za glasbo? Tatjana: Kar sami, čeprav moram reči, da imajo veliko oporo v očetu. - Katero glasbo imajo najraje?^ Tatjana: Fantje so trobentači, Suzana igra kitaro, Neža klavir, Gordana pa obvlada igranje klavirja in flavte. - In kaj najraje poslušajo? Tatjana: Vse, kar je možno. Od razbijaške glasbe naprej. Moram pa dodati, da takrat, ko je doma oče, tega ne počno. Včasih, ko vidim, da prihaja, še sama utišam radio, da ni kaj narobe. - Ko se vaši otroci vračajo iz doline, prinašajo s seboj polno novic, drugačen utrip življenja. Vas je že kdaj zamikalo, da bi se spet zaposlili? Tatjana: V službi nisem bila še nikoli. O tem sem pa razmišljala, ko je šel Gorazd v prvi razred. To je bilo pred tremi leti. Toda narava je hotela svoje, potem se je rodil Matija in podobne misli so za zmeraj izginile. - Imate občutek, da s tem, ko ste doma, nudite svoji družini drugačen način Življenja, kot pa če bi bili zaposleni? Tatjana: Na vsak način. Tudi za pripravo hrane porabim več časa, nobene naglice ni, vsakemu se lahko posvetim, ko me rabi, vrata so odprta vsak trenutek, ko se otroci vrnejo domov. Pričakam jih., ne... ne... sploh si ne morem misliti, kako bi bilo, če bi vsi prihiteli domov, bili živčni, jaz pa bi hitela še s kosilom... Tatjana: Do pred leti smo si opero, gledališče in vse ostale duhovne dobrine zajemali podobno, kot če bi živeli v mestu. Toda resnici na ljubo, letos nismo bili še nikjer. Toda to bomo vse nadoknadili, a ne Marjan? - Kaj pa čas, ko ste sami z možem, ga Je težko najti? Tatjana: Ta čas si morava vzeti. Da se pogovoriva, spričkava. Važno je tudi, da si oba skupaj vzameva čas za otroke. Bila bi zelo ljubosumna, če bi otroci iskali druge ljudi za pogovore. - Kal vas pri otrocih najbolj osrečuje? Tatjana: Tele rože, naprimer, ki jih je dobila Neža za nagrado, ko je igrala na^ klavir. Prav s ponosom sem jih postavila na mizo... še cel kup drobnih stvari je, ki me osrečujejo. Pri vsakem otroku je iz dneva v dan veliko novega, in vsaka malenkost je košček sreče več v mojem srcu. In vse to mi daje moč in polet za življenje. - Marsikdaj se starši pritožujejo, da otroci preradi odidejo od doma sami? Tatjana: To si pa tako razlagam. Dokler hodijo z nama na izlete in obiske, se to gotovo ne bo zgodilo. Ko pa bodo rekli, pojdita sama, mi pa bomo ostali doma, se bova tudi midva zamislila, da je napočil čas, ko je nekaj hudo narobe. - So bili vajini otroci velikokrat bolni? Tatjana: Kje pa! Tudi k zdravniku jih peljem le, ko je najbolj nujno, potem pa se strogo držim navodil. No, Neža je že prebolela pljučnico, Suzana je bila operirana na mandljih in Gordana na kolkih. - Ljubezen do glasbe, pravite, so otroci podedovali od vas. In kaj vam pomeni* glasba? Marjan: Bi verjeli, da sem imel v šoli glasbo nezadostno? Pril3 letih sem se navdušil za trobento, in potem sem glasbo tudi študiral. Približno 4 leta sem se z igranjem na trobento tudi preživljal. Toda potem je zmagala ljubezen do kemije. Glasbo bi zelo pogrešal, ker je del mene. Se posebej cenim baročno glasbo, folklorno, slovensko, rusko in špansko še posebej. Všeč mi je simfonična, toda zanjo sta potrebna čas in prostor. GORENJSKI GLAS /16. stran / Kranj, & jnlija 1994 REPORTAŽA Milena Miklavčič Zora in Andrej Sovine - Brodfr Hkrati tudi po deset hlebcev Zmeraj, kadar se bom spomnila na Zoro in na njeno družino, bom zaduhala omamen vonj po kruhu. Tisti dan, ko sem jih obiskala, je bilo v peči kar sedem hlebcev. Tam, kjer ponavadi kurijo, je še zmeraj ležala butarica. Zdelo se mije prijetno domače kot v starih, dobrih časih. Zora in Andrej Sovine sta si spletla gnezdo na Andrejevem domu v Brodah. Hiša, na videz majhna, nudi dovolj prostora za vseh sedem otrok, ki so se jima rodilu Drug za drugim so odpirali vrata in vstopali v kuhinjo. Tam se je Zora učila zemljepisa z eno od hčera. Ne vem več, kaj ji je že razlagala, toda njen glas je bil poln potrpežljivosti. Nobene nestrpnosti, češ daj hitro, saj me čaka Še cel kup dela. - Saj ste vi Katina hči? sem io pobarala, ko mi je vsa presenečena segla v roko. Prikimala je in se negotovo nasmehnila. - Povedali so mi, da imate sedem otrok in ker so mi številne družine zelo pri srcu, sem vas obiskala, sem ji razložila. Potem je zamahnila z roko, si popravila lase in prikimala. - To pa to. Veliko nas je, pa nič zato. Rada imam otroke, zanje živim in veliko mi pomenijo. In potem sva se zapletli v pogovor. Tačas, ko je njen mož postoril še to in ono okrog hiše. K rejnikom sem odšla, ko mi je bilo leto in pol je začela. Pri njih sem ostala do 15 leta. Še zmeraj hranim v svojem srcu lepe spomine nanje. Čeprav so že pokojni, velikokrat obiš-čem svoj drugi dom, saj tam živi njihova hčerka, s katero se še zmeraj dobro razumem. Poročila sem se, ko sem bila stara 21 let. Nikoli nisem pričakovala, da bo moja družina tako številna. Prva se je rodila Tjaša, potem je prijokala na svet Andreja, za njo Grega, Uroš, Domen, Erik in nazadnje Lucija. - Alije bilo veliko dela in skrbi? Ogromno. Posebej še na začetku, ko so prihajali na svet drug za drugim. Ko se je rodila Lucija, je bilo že drugače. Starejši otroci si že sami pomagajo, če hočejo in malo Lucijo z veseljem crkljajo. - Ali so tudi vam prinesli otroci srečo in ljubezen? Tudi. (Pri tem so se ji oči zasvetile in potem je spustila dlan na prvo kuštravo glavo, ki ji je bila najbližja.) Srečna sem, ker jih imam. Brez njih bi bilo pusto. Saj ne bi vedela, zakaj živim! To pomeni, da vam vsak izmed njih pomeni nekaj posebnega. Mogoče vam je kdo pri srcu bolj kot ostali? Ne. (odločno je zmajala z glavo) Vse od kraja imam enako rada. Med seboj so si res zelo različni. Vsak je osebnost zase. Eni so živahni, drugi ne. Toda, kadar grem z njimi kam na obisk, zmeraj sedijo lepo pri miru. - Ste stroga mama? Ce sem stroga? Kakor kdaj. Včasih je tudi to potrebno, ker drugače ne gre. - Kaj počnejo, ko pridejo iz šole? Po pravici povedano, se ne usedejo k zvezkom in knjigam. Gredo ven, na kolo. - In kako vi preživite dan? Vstanem ob pol sedmih. Potem zbudim tiste, ki gredo v šolo prvi, da se oblečejo, pojejo, kajti ob 7.15 imajo že šolski avtobus. Včasih zbudijo tudi Lucijo. Potem nahranim še njo. To mi ne vzame veliko časa, saj jo še zmeraj dojim. V kuhinji je treba zakuriti v štedilniku, malo pospraviti, potem pa je že treba začeti kuhati kosilo. - So tudi večeri delovni? Zmeraj. Otroci velikokrat "pozabijo" na nalogo. Saj veste, kakšni so. Radi odlašajo dozadnjega. Potem je treba pripraviti večerjo, pomiti na kupe posode, pospraviti po kuhinji in če imam srečo, lahko včasih pogledam še kakšen film na televiziji. - Prostega časa najbrž nimate na pretek. Kaj pa če vam le uspe, da si "ukradete" kakšno minuto? Takrat rada berem. V tem najdem veliko zadovoljstva. Uživam in pozabim, da čas teče... res, zelo rada berem... - Koliko kruha razrežete vsak dan? Včasih tudi po dva hleba. Veliko ga gre. Hkrati spečem tudi po 10 hlebcev. Prejšnji teden je bil še posebej dober, saj smo ga mimogrede pojedli. - Kaj pa otroci najraje jedo? Včasih so zbirčni. Toda potem spoznajo, da morajo pojesti vse od kraja. Toda, če bi jih poslušala, potem bi jim vsak dan morala pripraviti pizzo. - Otroci pa rabijo veliko obleke. Kaj naredite, ko se leto obrne in ko ugotovite, da je kar naenkrat postalo vse premajhno? Nič hudega. (Spet se je zasmejala). Drug za drugim ponosijo in ko res postane premajhno, obleke podarim sestri. - Alije Lucija zadnji otrok? Je. Nobenega več ne načrtujeva. Zadovoljna sem, da so ti zdravi in pridni. Kaj bi še hotela več? - Si kdaj zaželite, da bi bili sami v miru in tišini? To si res včasih želim, pa kaj ko vse skupaj ostane le pri željah. Še tisti trenutek zmeraj pomislim, kako bi bilo samotno brez njih. Prav vesela sem, če se takrat odpro vrata in če kdo priteče v moje naročje. Tedaj pa so se res odprla vrata in vstopil je Andrej. Zorin mož. V naročju je držal malo Lucijo, ki je zvedavo ogledovala vse po vrsti. Opazovala sem ga. Prijazne oči so se toplo svetile in usta pod zavihanimi brki so se držala na smeh. Otroci so skakali okrog njega in mu hiteli nekaj pripovedovati. Prikimaval je kot najbrž že velikokrat prej. - Andrej, vas kdaj moti živžav? sem bila radovedna. Včasih, ko pridem utrujen domov. Drugače ne. Ali pa takrat, ko ne naredijo pravočasno nalog, pa jih moram spomniti na to. V glavnem mi je doma zelo lepo. - Se kdaj z otroki nasmejete? Kar naprej. Posebno še, če je zraven Lucija. Ta se zelo rada stisne k meni. Starejšim je že malo nerodno. Zelo so veseli, če jim kaj prinesem. - Vam otroci radi pomagajo? Ne morejo prav veliko. Ženi že. Ponavadi delam ves dan in potem nimam doma niti želje niti veselja, da bi se lotil kakšnega dela. - Je za mizo ob kosilu dovolj prostora za vse? Drenjamo se, drenjamo. Včasih vzamem na kolena Lucijo, da žena uredi vse potrebno. Hčere ji morajo pomagati, drugače jih sam spomnim na to. - Ste se tudi vi rodili v številni družini? Nas je bilo devet otrok. Moji spomini na otroštvo so zelo lepi. Trdim, da smo se imeli lepše, kot se imajo otroci danes. Ni bilo nobenega prometa, v Škofjo Loko smo hodih peš, nobene naglice ni bilo in se je prav tako vse naredilo. Zadnje besede je Andrej zelo odločno povedal. Otroci so ga vneto poslušali. Všeč jim je bilo, ko so lahko z njim potovali po spominih iz njegove mladosti. In potem so prišli do besede še otroci. Andreja je stara 13 let. Starejša od nje je le še Tjaša. Doma pomiva posodo, pospravlja in pazi na Lucijo. Včasih bi imela rad več prostega časa. Gregu je všeč, ker ima doma veliko družbe. Lahko se skupaj igrajo in preganjajo dolg-čas.Radi igrajo košarko. Dolgočasijo se le redkokdaj, mogoče takrat, ko zunaj dežuje in so vseega naveličani. Uroš pa je končal drugi razred. Zelo rad ima znamke in ko mi je pokazal album, sem videla, da se je tega dela lotil zelo resno. Kati Potočnik, Fužine V Ce srečo cakas, jo dočakaš Kati s Fulin poznam le zelo dolgo. Visoka, z dolgimi lasmi, ki sijih je le redkokdaj spela v rep, se mije zmeraj, ko me je srečala, prijazno nasmehnila in kakšno rekla. O otrocih, vremenu ali pa me je vprašala, kako sem. Včasih mi je pripovedovala o gobah, jih je le zgodaj zjutraj prinesla iz gozda, ali pa o borovnicah, kijih je nabirala po Žirovskem vrhu. Rada se je zapletla v klepet, ko je prisedla na avtobusu. Ali pa takrat, ko sva se srečali v trgovini. Pred leti je imela zmeraj s seboj tudi otroke. Potem so ti zrasli in odšli od doma. Pri njej je ostal le najmlajši, Darko, toda tudi ta se je več ne drli za krilo. "To je moj prijatelj," mi je nekoč predstavila postavnega mola, ki jo je spremljal. "Veliko mi pomaga, veš," je nadaljevala. "V Kranju ima stanovanje. Tam smo bili nekaj let, toda nisem zdrlala v bloku. Čez Fuline ga ni, "je odločno pribila. Verjela sem ji. Okrog hiše, v kateri stanuje, se razprostira vrt. Skrbno obdelan, Poln zelenjave. Spodaj, pod hišo, teče reka Sora, le streljaj stran, pa se začenjajo gozdovi, ki so Kati dajali prepotreben zaslulek. - Od kod ste se priselili na Fužine? Iz Stare Oselice. Se prej pa smo živeli v Brodeh in Podjelovem brdu. - V kakšni družini ste se rodili? Bih smo zelo revni. To niti ni bilo čudno, saj nas je bilo doma kar osem otrok. Razen ene sestre, ki je umrla, smo še vsi živi, le porazgubili smo se po svetu. - Kakšno je bilo vaše otroštvo? Težko. Služit sem šla, ko sem bila stara štiri leta in pol. Najprej sem bila na Selškem. Ko sem se vrnila domov, spet ni bilo dovolj kruha za vse in Ponovno je bilo treba oditi. Potem sem služila pri Mraku na Trnju, pri Martinu v Žabnici... Ko sem oda malo starejša, sem šla delat v fabriko. Toda •"nalu sem zbolela. V tistem času sem spoznala udi moža. Aja, Še to moram povedati, da sem imela dve hčeri že prej. Zoro in Mojco. -" Kle sta 7 mojfan živela po poroki? Kar tu, na Fužinah. Bilo je dosti dela. Mož je Vse zapil- Spominjam se, kako sem ga naložila na voz in pripeljala domov, ko je obležal pred gostilno. Trdo, zelo trdo, sem morala poprijeti za delo, da je bilo v hiši dovolj kruha. Včasih sem oprtala otroke kar na rame, ko sem odšla v gozd po arniko, borovnice ah hsičke. Z eno roko sem držala otroka, z drugo sem pa nabirala. - To pomeni, da sta bili ves čas le doma in ste se preživljali s tem, kar ste nabrali po gozdovih? Res je. Saj je mož delal v EGP-ju, pa kaj, ko je vse zapil, še doklade... Toda nikoli nisem nikogar za nič prosila. Veliko so mi pomagale ženske v mesariji v Škofji Loki. Hrane pa je, hvala bogu, bilo zmeraj dovolj. Delala pa sem, delala. Čez dan sem "spale" nabirala, ponoči sem jih pa delala. Ob petih sem jih odnesla na avtobus. - Ste bili zelo utrujeni? Včasih. Posebno takrat, ko je bilo bolj malo spanja. Kakšne pol ure, ura... Včasih sem se naslonila na mizo in malo zadremala. - Se vam je kdaj zgodilo, da niste imeli v Žepu niti tolarja? To pa ne. Za sproti je že bilo. Življenje z možem res ni bilo lahko. Ste se kdaj poskušali z njim pogovoriti? Ja, sem. Tudi patronažna sestra, Francka iz zdravstvenega doma v Gorenji vasi, je z njim velikokrat govorila. Pa ni nič pomagalo. Odšel je zdravljenje, toda že kmalu je spet začel piti. Saj vem, kaj je bilo narobe. Bil je v partizanih in v svoji duši je nosi preveč spominov. Tega pa se ni dalo pozdraviti. Veliko noči sem otroke držala v naročju, ko je razbijal po stanovanju. Enkrat je v štedilnik nalil rum, da je ogenj z vso močjo butnil v zrak. In v takih nočeh ni bilo nobenega spanja, ne zame ne za otroke... - Ste kdaj razmišljali, da bi ga zapustili in odšli drugam? Velikokrat. Toda potem sem si rekla: Saj ne bo večno. Ves čas sem upala, da bom tudi jaz dočakala mir in srečo. Ko je umrl, tudi nisem dosti žalovala. Preveč hudega sem doživela. - Ste se kdaj jokali? Velikokrat. Srečna sem bila malokrat. Edinole z otroki. Srečna sem bila tudi pri delu. Koliko butaric sem že naredila v življenju! Nikoh jih ne bi mogla prešteti! Ko sem vlačila drva iz grape, sem zmeraj padla v vodo. Večkrat sem bila mokra kot suha. - Ste otroka vseskozi vzgajali sami? Kaj pa drugega! To je bilo trpljenja in potrpljenja, preden so zrasli! Starejša, Zora, ima tudi sama danes sedem otrok, Mojca samo tri, Ida dva, Darinka pa tri. Le Darko živi še pri meni. Pa ga moram pohvaliti. Veliko mi pomaga. Ko so bih doma, so me zmeraj ubogali. Potem... ja, potem je drugače... niso več tako obrajtan, ko enkrat zletijo iz gnezda. - Kati, vi ste svoje otroštvo preživeli pri drugih družinah. Ali se vam zdi, da ste zaradi tega kdaj težko živeli? Kje pa. Vsega sem imela dovolj. Tistim, pri katerih sem bila, sem morala reči ata in mama. Radi so me imeli, ker sem bila pridna in ker sem rada delala. Če sem šla k mami na obisk, so mi dali s seboj potico. - Ali se v vas kdaj prebudijo spomini? Tudi včasih. Samo niso preveč lepi. Nobene ljubezni ni bilo, le vpil je nad menoj. Otroci... ti so mi dali veliko lepega. Bili so zdravi in pridni in vso srečo, ki mi jo je življenje nudilo, sem doživela ob njih. - Kaj boste počeli jutri, Kati? Sla bom na vrt, sem in tja je spet zrastel plevel. V nedeljo smo povabljeni na kosilo. K prijateljem. Veste, ljudje me imajo radi. Že od nekdaj. In tega sem tudi vesela. J7 T CL A ZA GORENJKE, O GORENJCIH M-JnJ Vj/l MED GORENJCI PO GORENJSKI Gorenjec meseca junija: vodi Peter Dopisnice prihajajo, podatki o Vaših glasovih v radijskih oddajah za "Gorenjca meseca" tudi. Resda je poletna vročina malce razredčila vrste glasovalcev, ampak rezultati po prvem tednu kažejo čitno prednost Petra Havvline. Do včeraj je prispelo 28 glasov zanj in le 15 za Ireno Oman. Ce smo natančni: glede predloga, da za "Gorenjko meseca junija" predlagamo poslanko Ireno Oman, smo prejeli tudi pismo, v katerem nas je bralec Karel Jevšnik iz Škofje Loke kar Gorenjska - neznana domovina, poletni potopis OD BOHINJA DO TUHINJA, I. del Kako se rimajo! Besede, mislim. Kdo ve, ali se tako ubrano "rima" tudi pot, ki se začne na enem koncu Slovenije, konča pa se, no, ne ravno na drugem koncu naše prelepe domovine, pa vendar sta dolini precej oddaljeni ena od druge. Mogoče lepega dne ne boste imeli kaj početi, jutranja misel na celodnevno vročino vam bo že vnaprej uničila veselje ob misli, da bi se premaknili od doma, šli na izlet ali pač kamorkoli, samo da ne bi, kot že tolikokrat, obtičali doma. Pa vendar, usedite se na avtobus, na vlak, tudi kolo pride v poštev, če ste vsaj približno v formi, in se lotite gorenjske transverzale od Bohinja do Tuhinja. Jaz sem začela na Bledu na železniški postaji, ker sem Blejka. Moj Bled je lep, le da se ob jezeru tare tolikšna množica kopalcev, da ne najdeš več normalnega kopalnega kotička, ker brisače ponorele množice že kar prekrivajo ena drugo. Ponorele množice mislim od vročine, če na drugo, pa te ob pamet spravi cena parkirnine, ki je vrtoglavo visoka. Pot proti Kranju, gorenjski prestolnici, ti nudi pogled predvsem na travnike gozdove, gore, majhna naselja. Z avtom si lahko pot do Kamnika lahko skrajšate po avtocesti, jaz pa sem uživala v vožnji z vlakom. Zdaj sredi poletja je na vlaku vožnja zelo prijetna. Vsekakor je boljša kot v avtobusih, kjer je zraka komaj za kakšen življenjsko pomemben vdih, čeprav ima voznik vključeno klimatsko napravo na maksimum. O tem, koliko klimatiziranih avtobusov prevaža potnice na rednih linijah, pa kdaj drugič... V Ljubljani sem presedla na vlak proti Kamniku. Gledala sem skozi okno v svet, ki sem ga, kako žalostno, videla prvič. Oziroma drugič. Prvič so nas kot srednješolce vlekli v te kraje, 8a saj veste, kakšni so najstniki. Bore malo jih pritegne okolica, eprav je tako blizu, na pamet na primer poznam pot v Trbiž, kamor tako radi hodimo nakupovat, a moje ožje gorenjske Žomovine žal ne poznam niti s slik. e ne bi bilo na železniški postaji table z napisom Kamnik, bi se peljala kdove kam. Tako pa sem po slabih dveh urah vožnje z Bleda začela svoj obhod po Kamniku in premišljevala sem o nas, Slovencih. Smo zelo "potovalni" narod, razgledan, poznamo Ameriko, veliko jih je bilo v Indiji, Južni Afriki, kjerkoli. Ampak, ali so že bili v Tuhinjski dolini, v Logarski, v Slovenskih goricah, na leni Muri? Boli malo je takih. Tudi jaz v Tuhinjsko dolino nisem vstopila. Pa si želim enkrat prekrižariti, za spremembo, ne evropskih velemest, temveč mojo malo Slovenijo počez in vseprek. In zaključim potopis od Bohinja do Tuhinja. Potovala sem: Špela Vidic ZASEDBA RADIA KRANJ mss Po neuradnih virih naj bi prišlo včeraj do hude provokacije. Pripadniki para-vojaških enot so zasedli prostore kranjske skupščine, kjer domuje tudi RADIO KRANJ. V paniki so občinski funkcionarji reševali arhive in občinsko premoženje, nekateri vodilni pa so bili pripravljeni goloroki braniti občinske položaje do zadnjega diha. No, stvar se je izkazala za še nekoliko bolj dramatično. Skrivnostneii so namreč vzeli za talko urednico Sonjo Zaplotnik in izsilili eno samo podpisano izjavo: "POLETI VELIKO DOBRE GLASBE IN Čl M M AN J ČVEKANJA!" Nato so pripadniki paravojaške enote odšli EJGA pa jih je ujel pri "zasedanju položajev". Posledice izjave pa bomo - SLIŠALI! pošteno okrcal. Očitno smo Že drugič razburili javnost z našimi predlogi - najprej s predlogom za Toneta Omer-zela, zdaj pa še z Ireno Oman. Naj ponovimo: za Gorenjko/ Gorenjca minulega meseca predlagamo osebnosti z gorenjske scene, ki so tako ali drugače opozorili nase. Junija sta odmevala Irenin nesojeni bazen sredi Stražišča in ki je za povrh menda gradbeni projekt dramske igralke Bernarde Oman, in pokončna drža škofjeloškega župana Dan Gorenjcev na Jezerskem Veselo bo in zabavno Še včeraj, ko smo se pogovarjali z JezerjanL ki sodelujejo pri pripravi prireditve, so omenili: Upajmo, da bo lepo vreme. No, napovedovanje (vremena pa sploh) je morda se najbolj nehvaležna stvar, vendar o vremenu v tem trenutku res ne razmišljamo. Zdaj vsi, tako Jezerjani, kot v uredništvu delamo na tem, da se bomo vsi čimlepše in čimbolje počutili v soboto, 16. julija, ob Planšarskem jezeru. Mora biti veselo in zabavno. Nihče ne sme biti žejen, ne lačen, pravi Milan ob PlanŠarskem jezeru. Rihard iz Turističnega društva pa je nekaj omenjal Vasovanje, pa folkloro... Za Kvintet Sava z Jelko pa tako že veste. No, pa Še koga bomo "pripeljali" na Jezersko... in še precej stvari se bo dogajalo. Ponovno Vas vabimo, da si prihodnjo soboto "rezervirate" za obisk na Jesenskem. Dušan v imenu gasilcev z Jezerskega nam je naročil, da prihodnjo soboto avtomobilov ne parkirate ob glavni cesti (Če pa boste, boste na svojo odgovornost), ker bo za parkiranje poskrbljeno ob jezeru. Pa nikar ne pozabite v petek, 15. julija, prelistati Gorenjski glas. V njem bomo napovedali vse o srečanju na Jezerskem, kar se bo dogajalo naslednji dan.« BODE IN BOZA BfflB Neverjeten začetek meseca julija: minilo je ie natanko teden dni in nobeden od gorenjskih poslancev v državnem zboru ni razveselil javnosti z novico o prestopu v drugo stranko. BBBJ Očitno zadeve s pridobivanjem papirjev za gradnjo aH vzdrževanje hiše tudi za parlamentarce niso enostavne in zaradi koriščenja ugodnih stanovattiskih kreditov je politika morala malo počakati. BBHfl Bil bi pravi čudež, če na vrhuncu turistične sezone in kače vozil na gorenjskih cestah ne bi bilo nobenega cestnega gradbišča. Letos sredi poletja resda ne prekovavajo viadukta Peračica, za zastoje pa so poskrbeli z gradbiščema v Podvinu. BflB Voznikom, ki jim zaradi vročine v čakajoči koloni teče od vsepovsod, se milo stori, ko vidijo dva migalna tehnika ob cestnih zaporah, kako z zastavico veselo mešata zrak in se hladita. MH] Ostali garači se hladijo s pivom v gradbiščnih kontejnerjih, za zaporo ceste ie pa tako ali tako vseeno, če traja kak dan dlje. Na Glasovem izletu smo se prepričali, da so ob obalah jezer na avstrijskem Koroškem pretežno turisti iz Češke, Madžarske, Poljske, Slovaške in ostalega evropskega vzhoda, ki so zrinili konvertibilne turiste. Gorenjci imamo srečo: ob Blejskem in Bohinjskem jezeru, na šobčevem bajerju, na obalah Črnave v Preddvoru itd. se dremajo pretežno turisti "z juga", torej močvirniki in ostali. FJffifcf Ampak mag. Bernarda Podlipnik je na seji radovljiške občinske vlade kategorično poudarila, da je turistična invazija za obe naravni gorenjski jezeri prevelika. Še dve takšni nedelji kot prva v juliju, va bosta obali jezer trajno uničeni! |Hj Za začetek bodo obiskovalce lepo prosili, naj se hodijo namakat izmenično in ne vsi naenkrat. iX[tTiWNova ministrica z Gorenjske Rina Klinar je povedala, da večjih kadrovskih menjav v njenemministrstou za delo, družino in socialno zadeve ne bo. flMB Odkar sta bila imenovana oba državotvorna ministra, ki sta tudi Gorenjca, v ministrstvih tako hitro delata kadrovske akrobacije, da komajda sproti sledimo, še vedno drži, da so ženske veliko nežnejše! fgTf^l Medtem ko s polj in vrtov na Golniku in okolici v poletni pripeki odstranjujejo kamenje, ki ga je nanosila voda iz Hudega grabna, nad njimi veselo frčijo helikopterji. Na Kriško goro vozijo Jadralne padalce, ki tekmujejo na evropskem prvenstvu. WTtfi\ Odstranjevalci nanošenega blata in kamenja po neurju si želijo, da bi helikopterji leteli nižje in služili kot ventilatorji. Pa ne bo nič - tako policijski kot vojaški slovenski helikopterji imajo grdo navado, da radi padajo dol. Petra Havvline, ki je zdaj že dokončno bivši prvi mož občine Škofja Loka. Nagrajenci v prvem tednu glasovanja za Gorenjca meseca junija: Miro Vrhovnik, Praše 36, Mavčiče; Marija Banovič. Mlaka 1, Tržič; Meggi Kodrič, Podlubnik 159, Škofja Loka; Rezi Potočnik, Kopriv nik 30, Sovodenj; Marko Habič, Zoisova 3, Kranj. Nagrade dobite po pošti - seveda bomo nagradili tudi pet glasovalcev, ki boste danes glasovali na eni od gorenjskih radijskih postaj ali pa nam do prihodnjega četrtka poslali vaš glas na dopisnici. Naslov je še vedno: Gorenjski glas, 64000 Kranj - za "Gorenjca meseca". "NA JUG, MLADI MOZ, NA JUG!" Njega dni so pionirjem ameriškega Zahoda kazali v to smer in jih navduševali za osvajanja. Zahod je sploh čislan pojem, JUG pa bolj aH manj osovražen. "Jugovina, Južnjakarji, Što južnije - to tužnije" (bolj na jug - večja žalost) in tako naprej. Ali ima GORENJSKA SVOJ JUG? IMAI In kje ga imal? Eh, ja: mi smo bili tam. Bolje zapisano: naš sodelavec. S fotografskim aparatom je EJGA našel GORENJSKI JUGI Pa kako zanimiva je južna meja in južna točka svobodne, neodvisne, demokratične, suveren« GORENJSKE! Vas 'rnatra FIRBEC"I? SUPER! To je nova iztočnica za sodelovanje z nami. Objavljamo tri fotografije GORENJSKE JUŽNE MEJE. Vi pa nam NAPIŠITE na dopisnico, kje je JUG GORENJSKE, po možnosti pa še, KAJ SE TAM DOGAJA KATERI KRAJ JE TAM IN ŠE KAJ... CAKA VAS LEPA NAGRADA! (Seveda tri tiste, ki jih bomo izžrebali.) Pomagajte nam torej odkrivati GORENJSKO, to prelepo deželol GORENJCI SVOJ JUG S PONOSOM POKAŽEMO! KAM VSE TO PELJE? J Iz neuradnih virov je EJGA izvedel, da je pogostnost vprašanj KAM VSE TO PEUE dosegla dramatično povprečje: ENO vprašanje na dan na prebivalca. U krogov blizu Vlade smo slišali tudi o tem, da je slovenski vlada že sprejela do' ločene ukrepe, d* vse to TAKOJ ZAUSTAVI! V kranjskem Merkur' ju pa so skladišča M povsem polna. Za' loge pri dobrih trogV cih so namreč vedno "pred časom". Mi I i jot1 in pol takihle napravic z navodili čaka = vsakega Slovencal » teh časih izredno p8' vnetna poteza gorenji' kega podjetja in jasno je, da bo naval vsel* Slovenk in Slovence* na ta najnovejši pripc moček za ZAUSTAVITEV KRIZE, AFEfl> ZLORAB ITD. - USPEŠEN! t$ CD* s ZASILNA ZAVORA I ZAVORA V SIU zppagt BRANE OBLAK - LEGENDA SLOVENSKEGA NOGOMETA Vse oči so zadnje čase uprte v ZDA, kjer poteka svetovno prvenstvo v nogometu. Pravijo, da bodo porodnišnice čez devet mesecev prazne, saj se moški posvečajo tudi seksu na nogometni način - ali so v prepovedanem položaju ali pa delajo z roko... V jutrišnji oddaji Glasba je življenje bom gostila legendo slovenskega nogometa - Braneta Oblaka. Še vedno je aktiven kot trener, žal nič več v štabu NK Živila Naklo. Namesto prenosa iz ZDA - jutri ob 13. uri naravnajte 96 MHz, frekvenco radia Triglav Jesenice. Brane Oblak nam bo povedal kakšno o glasbi, s katero se nogometaši srečujejo na tekmah: petje in dretje navijačev, sodnikovi ivižgi... V nagradni igri ob 130-lemici Pivovarne Union smo izžrebali Vando Šranc z Jesenic, Dominika Štalekerja iz Mislinje (oba dobita po dve majici). Bravo! Med vsemi sodelujočimi pa bomo konec avgusta izžrebali novega lastnika gorskega kolesa. Pa še ena iz sveta različnih športov: • Prihaja... vleče, vleče, fantastično vleče, še vedno vleče, imenitno vleče, še vleče, vleče, vleče... • Ali ti malo pretiravaš? • Se vedno vleče, še kar naprej vleče, vleče, fantastično vleče... - Pa kaj vleče? Kdo vleče? • Olimpija svoje navijače za noge... «3L+roSrtun zajema narodnozabavno in zabavno Modra kronika in Klemen Košir pa bosta Poskrbela za humoristično plat. Med nastopajočimi, ki °<>do peli in Igrali v živo, bodo Štirje kovači, skupina **onroe s pevko Moniko Mavric, Malibu, Čudežna polja, toUambet Tonija Hervoia, Gorenjski muzikantje, ansambel *onija Verderberja, Adi Smolar, ansambel Franca Flereta 5?r folklorna skupina Ribno. Program bosta povezovala r,arka Rebolj in humorist Alojz Podboj. Koncertu, kjer bo sto v glavnem za predstavitev novih kaset v živo, bo sledila ^selica do Jutranjih ur: za glasbo bosta skrbela Adi *molar in ansambel Tonija Hervoia, Na prireditvi bo tudi sj*čelov, žrebanje vstopnic in kuponov iz Gorenjskega S*asa, med glavnim odmorom pa bodo obiskovalci lahko Poskusili šampanjec edine slovenske Šampanjarne Barbara *nternational iz Ljubljane. Tudi za ostalo pijačo in hrano t° Poskrbljeno, vstopnice bodo po 700 tolarjev, vse ostale formacije pa lahko dobite v pisarni jeseniškega turistična društva. E. Gradnik LESTVICA 5 + 5 Tuji del: 1. PINK FLOYD: What do you want from me 2. AEROSMITH: Crazy 3. WET WET WET: Love is ali around 4. CRIS REA: Don't turn away 5. CRASH TEST DUMMIES: Mmm, mmm, mmm, mmm Predlog: JASHUA KADISON: Beautifull in my eyes Domači del: 1. AVTOMOBILI: Hvala za pisma 2. AVIA BAND: Črna ženska 3. ANJA RUPEL: Lep je dan 4. MIRAN RUDAN: Ali si sama 5. DON JUAN: Boter Predlog: SPIN: Ti si vse Živio! V znamenju Gamsov in njihovega Korla, pa Bojana Rakovca kantavtorja iz Stražišča in dua John & Wayne je minilo sredino popoldne. Nikakor ne smem pozabiti na odličnega in neponovljivega gostitelja Bojana in Bazena v Železnikih, ki se je zares potrudil, da nam je bilo vsem skupaj lepo, zato se mu še enkrat iskreno zahvaljujemo. Bil pa je to zadnji preddopustniški Klepet ob glasbi. Sedaj si bo ekipa glasbenega uredništva vzela mesec dni dopusta, kakor tudi muskontarji, tja na jesen pa ga bomo začeli spet žurirati. Preden se poslovim pa še nagrajenca. To sta Miran Pavšer, Hotemaže 65,64205 Preddvor in Helena Frelih, Log 12, 64228 Železniki, oba pa prejmeta nagrado Založbe Amadeus iz Ljubljane. Lep počitniško dopustniški pozdrav iz Radia Žiri vam pošilja vaša Saša Pivk. KUPON Domači predlog Tuji predlog Ob klepetu s Naslov Kupončke pošljite (na dopisnici) na RADIO ŽIRI, 64226 Žiri. Ma j a, teran eee ... še točneje kraški teran, kot je napisala Katja, namreč zadnjič sem spraševal ravno po tistem teranu s Krasa, tistem, k' se dopade Iztoku Mlakarju, pej tudi nam, ma to se ne pije kar tako za žejo (zdej, ko je vročina, bi ga preveč spili), ampak tako z guštom, lepo počasi in pomalo, za zdravje, kot pravi Mirja in dobro voljo, kot dodajam jaz. Hja, kot vidite in slišite, se poleti raznoraznim glasbenikom naravnost strga, namreč nastopajo tu in tam, veliko ali malo, so dobri ali slabi, no ena koristna zadeva od tega ziher je, namreč se vsaj kaj dogaja in prav je tako. No res pa je tudi, da morajo tudi muzikanti od nečesa ž'vet, a ne. Ha, uni Hare Krishna bodo pa kar zaston in če boste danes, torej v petek slučajno u Kranju, pol le pejte gledat une oranžne tipe in tipice, k nekaj brenčijo, kao Hare Hare..., ma ja, prav dobro se imajo. In da se bo dobro imel še nekdo, ki sicer ni Hare... bomo pa poskrbeli v tem trenutku, žrebal je sam Hare Rama in sicer Rudi Potočnik, ud Hafnerja naselje 12, ud škofov Loka 64— Ha, dobiš zaston vstopnico, za zaston koncert..., hej, hej hecam se, šalim se, nagrada je nekaj po želji, kaseta alii pa plošča, ma ja se bosta že z Aligatorjem zmenila. TOP 3 1. Balade in štroncade - Iztok Mlakar 2. Neprilagojen - Adi Smolar & leteči potepuhi 3. Turn Is Upside Down - Spin Doctors NOVOSTI Hmmm..., pa naj še kdo reče, da so dopusti pa te zadeve, ma ja saj so, ampak glasbeniki kljub temu ne mirujejo. Novo kaseto je izdal najbrž najbolj priljubljen slovenski kantavtor Adi Smolar (bomo drugič napisali kaj več o njem), Ljubljana Jazz Selection so skupaj z Otom Pestnerjem naredili kaseto God Bless' The Child, Gipsy Kings so se domislili Greatest Hi t s (zadnji cajt bi rekla Vanja). Pol so tu še Suicidal Tendencies "Suicidal For Life", pa Spin Doctorsi ( so že na lestvici), eden največjih poetov med glasbeniki Leonard Cohen pa je na kaseto in cd spravil posnetek svojega koncerta v živo, torej Cohen Live ( kaj praviš na to Tanja, mega zadeva kajne). Pa še koncerti in vstopnice - Bajaga bo 10. avgusta v Domžalah, 19. julija pa bo na stadionu v Kopru ena mali VVoodstock, namreč nastopih bodo Richie Heavens, Alvin Lee Band, Donovan, Mick Taylor... pa še kakšen od onih, ki so pred 25 leti igrah na onem pravem Woodstocku v Ameriki, pa tudi Plava trava zaborava, ki takrat niso bih tam... No ja. IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 144: Pa poglejmo skozi okno, zvizzz, pogled skozi okno. In kaj vidimo. Sonček. In si zapojemo Ti si moj Sonček ("ja" pojejo uni udzad), moj zlati sonček (pa spet "ja")... Ha... in rekli boste tale Eesmica je pa že stara k't zeml'a. In odvrnem vam: "Me nič ne riga," in vas vprašam: "Kateri bend jeigral in na koncertih še igra tole o sončku ?" Rešitve lepo prosim, če pošljete do srede, 13. julija, na Gorenjski glas, pripis "Jodlšvicator". In ker bo spet zmanjkal' placa, tako kot ponavadi še odgovori, ki vam jih dolgujem. Postri - tako Pop Designi kot Košir postre prinesejo na kakšne promocije, kakšne radijske ali tv intervjuje, celo na koncerte in tam je zadevo najlažje dobit, fantje so zelo uredu, samo do niih je treba stopit, pa bo. Janez tvoja križankica je čisto gut, ampak s križankami je križ, saj veš a ne. In če slučajno ne veste, Mojca je na morju in merka une froce u koloniji. Enim je pa res fletn'. Še najbolj pa Beti, k' majo kar doma bazen, misl'm luksuz sto na uro. No pa čav... čof u vodo. TOREK, 12. JULIJA 10.35 Zgodbe iz školjke 11.05Hewitt je pač drugačen, angleška oddaja 11.30 Univerzitetni razgledi 12.00 4 x4 12.25 Mednarodno baletno tekmovanje v spomin Rudolfa Nurejeva, podelitev nagrad 13.00 Poročila 15.55 Sobotna noč 16.50 Slovenski magazin 17.20 Mostovi 18.00 TV dnevnik 18.10 Otroški program: Vrtiljak, mehiška nadaljevanka 18.40 Iz življenja za življenje 19.30 TV dnevnik 19.56 Šport 20.10 Osmi dan 21.05 Iz dobrega gnezda, nemška nadaljevanka 21.55 Svet poroča 22.30 TV dnevnik 22.55 Sova: Zakonca Fields v Franciji, angleška nanizanka; Delo na črno, ameriška nanizanka 16.50 Ljudje in zemlja 17.20 Obzorja duha, ponovitev 17.50 Sova, ponovitev 19.30 TV Dnevnik 20.05 švedska nadaljevanka 21.15 Gospodarska oddaja: 10000 obratov 22.05 Videošpon 9.00 Vremenska panorama 12.50 Tisoč mojstrovin 13.00 Monte Cris-to - otok zakladov za prihodnost 13.45 Fantastične zgodbe Stevena Spielberga 14.10 Gozdarski inšpektor Bucholz, serija 15.00 Canter-villski duh, ameriški film 16.30Evroturizem, Danska 16.45 Locomotion - kako je železnica spremenila svet, 4. del 17.30 Orientacija 18.00 Zlata dekleta 18.30 Tista stvara je, kviz 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Na poti po Avstriji 21.07 Reportaže iz tujine 22.00 Čas v sliki 22.35 Dunajski jazz festival '94 23.35 Jour Fixe 0.25 Twin Peaks 1.10 Poročila/Tisoč mojtrovin TELETI 20.00 TV napovednik TELE-TV 20.03 EPP blok 20.10 Utrip Kranja 20.30 Kamniški koledniki 21.00 Casting (reportaža z državnega prvenstva za leto 1994) 22.00 3. Evropsko prvenstvo v jadralnem padalstvu Kriška gora '94 22.40 Kolesarska dirka za Veliko nagrado Kranja: Krožna dirka za mladince (ponovitev) 24.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! 10.00 Poročila 10.05 Mali svet 11.00 Poletni šolski program 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Divja vrtnica, mehiška nadaljevanka 12.40 Monofon 13.15 Elitne bojne enote, dokumentarna serija 14.10 Murphv Brown, ameriška humoristična nanizanka 14.35 Dokazi, ameriška nanizanka 15.20 Dragi očka, francoski film 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, serijski film 19.30 Dnevnik 20.15 Dokumentarna oddaja 20.50 Znanost in mi 21.35 Poročila 21.40 Glasbeni večer 22.50 Slika na sliko 23.50 Poročila v angleščini 0.05 Sanje brez meja 16.40 TV koledar 16.50 Skrivnosti, nadaljevanka 17.40 Vrnitev v paradiž, avstralska nadaljevanka 18.20 Vzpon in padec angleškega Mon-treala 19.30 TV Dnevnik 20.15 V večernem hladu, humoristična nanizanka 22.35 Poirot, angleška nanizanka 7.00 Borza dela 12.00 Na velikem platnu 12.15 Luč svetlobe 13.15 Popspot 14.55 Video igralnica 14.25 Spot tedna 14.30 Borza dela 14.45 CTM 16.40 Na velikem platnu 17.05 Brlog 17.35 Charlie prihaja ponoči, ponovitev filma 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 20.00 Rodeo, glasbena oddaja 20.40 Državnik novega kova 21.00 Poročila 21.20 Ponovno zaljubljena, ameriški film 23.00 Dan po jutrišnjem, poljudnoznanstvena serija 23.30 Spot tedna 23.35 Na velikem platnu 23.55 CTM 0.45 Borza dela CELOVEC Handll 19.00 Otroški igrani program 20.00 Izmenjava programov z LokaTV vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 9., 16., 18., 19.25 in 21. uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.20 Tema dneva 10.40 Informacije - zaposlovanje 11.40 Sonce da ali ne 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi 17.00 Na vrtiljaku z Romano 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.00 Agencijske novice 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka8.30 Nasvet za kosilo 8.40 Od tu in tam 9.00 Danes v občini 9.30 Glasbo izbirate vi 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Glasba in zabava 12.00 Škofjeloških 6 1300 Morda niste slišali 1345 Osmrtnica 14.30 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 RA Slovenija 16.30 Sindikat 17.00 Novice-šport 17.30 Za ljubitelje narod nozabavne glasbe 18.00 Aktualna tema 19.00 Odpoved programa Ba*nhofsfr.20 lTel.0043-463-511566 PISARNIŠKA TEHNIKA IIUKOMUNIKAC IJI VAŠA STROKOVNA (KOVINA I OSI BNIM 5VHOVANJI %a IN SfPVISOfc* Oddajamo od 16. do 19. ure na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. Poleg oddaje Spremljamo komentiramo, lahko prisluhnete Še durgim zanimivostim. Kljub temu da ne bo športnega obzornika v klasični obliki, se bo v sporedu našlo marsikaj zanimivega. 9.00 Čas v sliki 9.05 Zlata dekleta 9.30 Poročila iz parlamenta 10.30 Sleparji, ameriška komedija 13.00 Čas v sliki 13.10 Zadnji razbojnik, ameriški film 14.40 Pogledi od strani 15.00 Za otroke 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.30 Dr. Trapper John 21.07 Pogledi od strani 21.20 VVeissenthaičan 21.45 Ambo terno 21.55 Afrika pošilja pozdrave, ameriški film 23.30 Čas v sliki 23.35 Detektivska zgodba, ameriški film 1.15 High Chaparral 1.55 Poročila/1000 mosjtrovin 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 8.45 Filmska uganka 9.00 Horoskop 10.30 Novice 10.45 Njej - oddaja Branke Kraner 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 13.00 Novice v narod noža-bavni glasbi 14.00 Melodija tedna/popoldne z Bracom Korenom 14.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače viže 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf KINO, TOREK CENTER amer. rom. kom. MOJA PUNCA 2 ob 18. in 20. uri ŽELEZAR Danes zaprto! LETNI KINO amer. rom. kom. MOJA PUNCA 2 ob 21.30 Rezultati žrebanja nagradne križanke GOSTILNE ZARJA TRBOJE 1. nagrado - gostinske storitve v vrednosti 7.000 SIT prejme SAŠA KOŠENINA, Sp. trg 26, Škofja Loka 2. nagrado - nedeljsko kosilo za 4 osebe prejme BRANKA MENCINGER, Grajska ulica 4, Bohinjska Bistrica 3. nagrado - štiri maxi pizze prejme IRENA NAHTIGAL, Vogljanska c. 14, Voglje - Šenčur Podelili oz. izžrebali smo tudi tri tolažilne nagrade in sicer majice GORENJSKEGA GLASA, ki jih prejmejo: Slavko Kajfež, Tavčarjeva 7, Jesenice, Boštjan Praprotnik, Begunjska 49, Tržič in Andrejka Podobnik, Gradnikova 5, Jesenice. Vsem nagrajencem čestitamo - nagrade oziroma obvestilo o nagradah pa bodo prejeli po pošti. Želimo vam tudi dobro počutje v gostilni ZARJA Trboje! piiarnicla Roman in Marija Perne Delavska cesta 53, Kranj (Stražišče) Ob prvi obletnici okrepčevalnice jPERAMIDA se vsem našim gostom zahvaljujemo za obisk in vas vabimo, da nam ostanete zvesti tudi vnaprej! Potrudili se bomo za vaše dobro počutje! VSE ZA SOLO SPET NAJBOLJ UGODNO PRI KARUNU zvezki A4 zvezki A5 vodene barvice tempera barvice nalivna peresa puščice polne puščice prazne od 72 do 89 SIT od 40 do 49 SIT 315 SIT od 474 do 496 SIT od 290 do 1.369 SIT od 735 do 1.939 SIT od 421, do 628 SIT nahrbtniki od 1.790, do 4.640 SIT in ves šolski program! Možnost plačila na 2 ali 3 čeke Pri nakupu nad vsakih 2.000 SIT dobite nagradni kupon, s katerim boste udeleženi v nagradnem žrebanju 16.9.1994. 1. nagrada TV in še 9 lepih nagrad! Odprto od 8. do 14. in od 16. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure! K4RLN Gregorčičeva 6 (za Globusom) Kranj Telefon 064/213-162 NAGRADNA KRIŽANKA AVTO M FORD TRŽIČ Današnjo križanko prispeva podjetje AVTO M TRŽIČ, ki ima v trgovskem centru BPT servis in prodajalno avtomobilov FORD in na Trgu svobode trgovino z rezervnimi deli za vse znamke vozil. Znani so po odlični opremi in konkurenčnih cenah. Za današnjo križanko prispevajo naslednje nagrade: 1. nagrada: nakup v vrednosti 8.000 SIT 2. nagrada: nakup v trgovini z rezervnimi deli v vrednosti 5.000 SIT 3. nagrada: nakup v vrednosti 3.000 SIT 4. -10. nagrada: brezplačni preventivni pregled vozila Iz črk na oštevilčenih poljih sestavite geslo, vpisanega na kuponu pa nam ga do prihodnjega četrtka, 14. julija 1994, do 8. ure pošljite na naš naslov: GORENJSKI GLAS, Zoisova 1, 64000 Kranj. Rešitve lahko na kuponu (brez poštne znamke) oddate v turističnih pisarnah TD Cerklje, TD Jesenice, TD Bohinj, TD Radovljica, TD Škofja Loka, TD Tržič, TD Dovje Mojstrana ali TD Kranjska Gora do prihodnje srede, 13. julija. Te rešitve bodo prihodnji četrtek, ob 8. uri v bobnu za žrebanje v našem uredništvu udeležene v žrebu za eno od nagrad. Rešitve lahko (ravno tako brez poštne znamke) oddate tudi v malooglasni službi Gorenjskega glasa v avli poslovne stavbe, Zoisova 1 v Kranju, SESTAVU F KALAN LEVIPR VOLGE PREHRANJEVANJE UPANJE ANDREJ KOLAR ANGL UMVERZ. MESTO CIN TVORBA V PANJU KOŽICA VULKOTOK OBSUNDS. PRELIVU 31 GLASNIK VERE PIVSKI VZKUK 10 25 GRŠM POTUJOČ) PEVEC 2T TROPSKA OVUALKA ČAS BREZ HRANE 3T GRŠKI DEMON PLODNOSTI RESA DERIVATI ETANAN METANA 22 15 FIGURA PRI ČETVORKI FIGURA TELUR 7 RASTLIN. BARVLO 0CET IGRALKA GARDNER EVR VELETOK ŽUPNIJA 24 33 36 ŠPORTNK 20 18 ALPMST ČESEN MDU JAP. POSODA ZA ČAJ 1 2 3 4 6 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 36 36 37 26 IVERKA FR »R. PHUJPPE SAMOKRES (LJUDSKO) HUMORIST. PUTRIH 37 UMETNOST NJ0RKA VULK. OTOČJE VMIKRO- NEZU NEKO. SVOBODNA POSEST OPREMA T1H6RAH REDK. ŽENSKO IME 13 AMERIŠKI POTOMCI ŠPANCEV HRV. SKLAD. STANKO GL MESTO NEMČIJE 11 17 KEM. ELEMENT. 00 TENKAĆ COURIER J" NEKD. PEVKA AMBROŽ EKSl KARL HERTZ SLOV IGRALEC MIHA ROBERT FMNG IT. PEVEC _.VASC0_ 34 KONEC POLOTOKA 19 KRAJ PRI LJUBLJANI 21 MAKED. KOLO IT.PLEM. RODBINA GR. BOG VOJNE 23 HLADNO OROŽJE (MNOŽ) FRANJO - MHJAC_ 32 29 PAUL RIEDEL KARENINA OTOK ČAROVNICE K1RKE 28 RIMSKA ŠTIRI SIMON NERFJRA POLETNA NEVIHTA SLOV. DEN. ENOTA 12 SOKRATOV TOŽNIK SUKANEC (MNOŽ) MESTO V ČRNI GORI 35 16 PEVEC BARANJA 14 rfANEKENIO GAZI BARA Petek, 8. julija 1994 MNENJA IN KOMENTARJI 21. STRAN • GORENJSKI GLAS KOMENTAR Ples v maskah DRUŠTVO IZGINULIH POLITIKOV Od izbruha stanovanjske afere pogrešamo v javnosti ministra za šolstvo Slavka Gabra, poslanca Igorja Bavčarja, sedaj pa kale, da se jim bo pridružil še tretji politik LDS, poslanec Janez Kopač, sicer neumorni borec proti "dragi" državi in za dobrobit davkoplačevalcev, kajti stanovanjska afera je dobila novo nadaljevanje. Zadnja Mladina je objavila članek, ki opisuje, kako je poslanec LDS Janez Kopač postal lastnik dveh hiš in najemnik dveh službenih Jože Novak Včasih se res že zdi, da v politiki neko obdobje traja kar celo leto, namreč pustne norčije. Ljudje so po malem siti večnih — razprtij, presenetljivih obratov, upoštevati, da gre za politika vsm vrst afer in "afer". In potem samo srednjega nivoja (poslan- stvari poenostavijo, češ vsega je ca) in da to sploh ni osamljen kriva politika. Ce je to ali ono primer. Zanimivo bo slediti, če narobe, če je prevroče in če je si bo Mladina v naslednji šte- kaj predrago ali če odična cena vilki še upala objaviti zgodbo o za pšenico komaj pokriva pri-poslancu LDS, ki ima "samo" delovalne stroške. S politiko se tri stanovanja in lokal v turistič- enačijo strankarski interesi, raznem središču na Gorenjskem, na povzpetništva - osebna in Afera 2S+2H spominja na čase skupinska • predvsem pa pome-stare Jugoslavije. Srbski politiki, ni oblast. Magari prihodnja, ki so bili na začetku revni kot Omamna in z vsemi privilegiji cerkvene miši, so si že po nekaj je, kot mornarjem zvezda Dani-letih ministrovanja zgradili pa- ca, prenekaterim kopenskim loče obložene z marmorjem na gusarjem edini smisel in cilj. Dedinju. Poleg tega je takrat Zdaj, ko je vse drugače, ko vp.lial 7akon. no katerem ie smo se znebili privilegiranih Janez Poštrak Ta^^S^lS^ v^poHnl ki je bil kadarkoli ^^««3«!! sorodnik Kopačeve žene! Ko- minister, kasneje dobival pokoj- sistema, se zdi, da nekateri nekako vendarle doleti kakšna zamenjava, pa obdržijo materialni in politični status, dokler spet koga ne zamenjajo. Je reelekcija. Nekaterniki so že v krogu oblasti, ki ne mine. Spre- ^Tc\^nvan7ski n?n7'ne tefo'nVto'koliko'čaia razumejo demokracijo le kot meniš le mišljenje in prikrojiš s^*££ST2£ ftJt^f! ZlTn^^ok^ p'°^p°^n«vohtev.n; na temeljih poslopja zgradili poslanci in ministri podobno no. Z neka) demoKratic novo hdo. icT % prispeval lahko upokojijo že s 25 leti floskuT' no. Z nekaj "demokratičnih treba bati Saj, če le ne pozabiš, kar pa seveda ne pozabiš, stanovanj. Afera R+3% je tako dobila nadaljevanje v aferi na licitaciji, verjetno zato, ker je veljal zakon, po katerem je 2S+2H, pri čemer "S" pomeni stanovanje, "H" pa hišo. Ker gre za škandalozno zgodbo, v kateri pač se je s politiki izigravajo formalne predpise in proceduro, jo je potrebno pogledati po Bliže, novo hišo. SLI je prispeval lanKo upe Stanovanjska komisija vlade, ki štiri petine investicije (oz. delovne dobe, kot npr. predkrat- enoumju se jim jeres posrečilo izglasovati pravilnih volilnih .ostanek je kim "odstopljeni" minister Jaz- P°sati Zgolj " kopija. p.rav,l.Jn f* ftm .nac.lonal,ni binšek. Danes takšnih l*tl! Vse stranke najprej poskr- privilegijev ne pozna nobena Beseda demokracija je izpo-civilizirana država na svetu. drtmla pojem demokracije. In-Ob takšnih zgodbah nas lah- teresi ljudstva so podrejeni ko nekateri tolažijo, da pač interesom "predstavnikov prehajamo v kapitalizem, v ljudstva. Vse za narodov bla-katerem so velike, celo dras- gor. Od svojih plač naprej, pa tične socialne razlike nekaj vse do stanovanjskih posojil s povsem normalnega. Toda v sanjskimi obrestmi R 3 %. Do kapitalizmu, posamezniki le tega, da postajajo tako rekoč izjemoma obogatijo v nekaj letih, če imajo veliko srečo in na osnovi lastnih sposobnosti in rizika. Večina bogatih družin je jo je vodil minister Kozinc je 22, decembra 1992 Kopaču dodelila novo službeno stanovanje na Kotnikovi ulici v Ljubljani, veliko več kot 100 m2, vredno več kot 300.000 DEM. Mesečna najemnina zanj znaša borih 10.000 SIT. Za nepoučene je treba poudariti, da ima v tem bloku službeno stanovanje tudi predsednik državnega zbora Herman Rigelnik, sicer tudi član LDS, ki je tudi vmešan v stanovanjsko afero. Komisija je stanovanje dodelila Kopaču, 144.000 DEM), preostanek kril sam Kopač. V zameno bo SCT dobil v začasno uporabo enega od treh apartmajev v hiši, za kar je plačal za vsak mesec vnaprej 480 DEM. S tem bo Kopač z Ženo postal solastnik turistične hiše velike okrog 250 m2 v turističnem središču. Najprej kar v tej zgodbi opazimo, da je komaj 33-letni poslanec LDS Janez Kopač obogatel v zelo kratkem času treh, štirih let in sicer, predvsem listi!" Vse stranke najprej posh bijo za seznam vnaprej izvoljenih. Ni relekcije. Brez takšnega seznama niti za prvake največjih strank. So poosebljenje strank in njihovih "politikov". Garant prihodnosti. Njihova prihodnost pa je naša sedanjost. S tem, da je njihova sedanjost bleščeča, naša prihodnost pa -večni in nezamenljivi. Če pa jih uganka. Deliti usode ljudstva bi "politikom" pomenilo nesposobnost predstavljati poglavitni pojem demokracije: tržnost. Svojo, ne gospodarsko, ampak temu potem tako ali tako rečemo prehod (tranzicija), češ nismo še vjeli hitrega vlaka v Evropo. In ga tudi ne bomo, dokler si oni ne bodo opomogli Šele potem, ko bo kapital v pravih rokah, se bomo pa morda šli tudi še kakšno bolj resno tako gospodarsko kot družbeno politiko. Takle slovenski prehod iz komunizma in njegovega planskega gospodarstva v kapitalizem in tržno fospodarstvo, je povsem podo-en vsem ostalim postkomunis-tičnim "demokracijam" in zato ni pričakovati, da bo na hitro končan. Gre za to, kdo bo obvladoval prestrukturirano gospodarstvo in kako bo prestrukturirano, čigav bo "večinski" delež, ne glede na to, kako majhen (na splošno) sploh je. Je zdaj že kaj bolj jasno, čemu nekateri politiki ostajajo večni? Razumejo tranzicijo. Čemu vsi navidezni plesi v maksah, ko se vzpostavljajo vladne koalicije, programske koalicije, interesni lobiji vseh vrst, se rušijo vlade in zahtevajo pravočasne volitve, če ne samo iz enega namena, da bi jih, namreč, volivci ne spoznali in spregledali. Politika "politikov". je izkazalo, da je UO zelo toliko nevoščljivosti. enoten, razen g. Jugovica; da 2. Tudi to si ne razlaga prav, čeprav ji je potekel mandat in zaradi političnih in sorodniških obogatela v najmanj dveh, treh podpira usmeritve zadruge, ki da imamo upokojenci za polno čeprav ni bila sklepčna! Poleg tega je Kopač dobil stanovanje v nasprotju z vsemi kriteriji (npr. oddaljenost od Ljubljane, stanoval je pri starših v Mednem) in čeprav je Kopač že imel zvez, ki so mu omogočale izigravanje zakonov, pravilnikov in procedur, na kar se poslanci LDS tako radi sklicujejo, seveda, če jim koristi. Ob tej zgodbi je vsako omenjanje lastno dvosobno stanovanje! V pravne države podobno slabi letih 1991 do 92 si je Kopač pravljici za petletne otroke. Zgradil v Vižmarjih "stano- Afera 2S+2H je škandalozen vanjsko-poslovni objekt" z več primer, ki presega vse meje ah celo štirih generacijah, seve- smo jih sprejeli na ob°čnem delovno dobo 47JOO tolarjev, da na osnovi neumornega dela, zboru, kot najvišji organ upravi- Ali ta človek sploh ve, kaj varčevanja in znoja vseh članov jania. >>*»*' n. P > ™J hZiT T PTm%mkl ^veda P° Povedati, nanjamo ga, daje večina upo- bogatijo .na račun izkoriščanja aa sem, kljub temu da je bilo kojencev s polno delovno dobo ttmlnlln /JtŽ J***"1™' izraženo zaupanje, predlagal, da na najnižjem znesku t. j. 30.500 in^lZTfnZr^°V' bi "snovni 3- ali 5-čfansko tolarjev do 34.000 tolarjev. Pov- tJTnflJ "e m°ČL X**" komis^o, da bi čez leto spremi- preče pa dvigujejo vlokepo- Ziin*PZZ7»nU}eJO T" 1°" Poslovanje, nato pa poroča- kojnim"enakefko pri plačah ziaja . Večini bo jasno, zakaj h U0. Ta predlog ni bil sprejet, Očitno pa je, da so prevelike razlike med delavci, kot tudi pri upokojencih. Kot navaja Izidor Nastran, da upokojenci jadikujemo v javnih medijih, je to upravičeno, ker se borimo za svoje pravice, ker to ni naša socialna pomoč - ampak naš denar, ki smo ga vlagali 35 oziroma 40 let. Če se bomo šli takole med seboj, kot piše Nastran iz Železnikov, je pa zelo žalostno. Anica Vetrnik Strahinj 91, Naklo kot 200 ml površine in sicer na dovoljenega, ker se kaj takega gre šele, čez pet, deset let, ko se ker so člani UO menili, da je to parceli, ki je družbena lastnina celo v socializmu ni dogajalo, in seveda brez potrebnih dovol jenj in soglasij prizadetih sosedov! V začetku leta 1991 je Kopač kupil na licitaciji opuščeno gospodarsko poslopje v Bovcu za borih 2.709 DEM, novopečeni bogataši ne bodo funkcija, ki sovjo nalogo pravil bali zgraditi gradov z visoko no izvršuje. Glede večkratnega ograjo in za njo postaviti var- jamstva UO predsednika in nostnike, ki bodo nezaželenim podpredsednika moram pove- obiskovalcem vbili v glavo, da je dati naslednje. Na vseh enotah ko°si politiki srednjega razreda zasebna lastnina sveta. Takrat zadruge smo imeli pred občnim takega standarda niso mogli bo prepozno, zato zaustavite zborom sestanke, kjer je lahko Palače, rezidence in stanovanja, skratka kraljevsko razkošje je bilo rezervirano le za Tita in njegove najožje oprode, medtem Pri čemer je bil edini ponudnik privoščiti. Poleg tega moramo LDS! PREJELI SMO Poslanka državnega zbora Irena Oman iz Stražišča je za Gorenjski glas dala v zvezi z njenim ugodnim kreditom izjavo, ki je bila objavljena v št. 51 volitvah, na katerih g. Omanova nima večjih možnosti, če se bo spričo vsega naštetega sploh še odločila za kandidaturo. V isti številki Gorenjskega dne 1. julija 1994. Zanika, da glasa sta med predlaganimi naj bi kredit uporabila za gradnjo bazena, ker le-tega gradi in finansira njena sestra Bernarda. Kakšna ironija in naivnost! Le kdo naj verjame k dejstvu: G. Janko Jugovic je član U O zadruge od aprila letošnjega leta. Zadružnike iz Žabnice in Bdenj zastopamo trije člani v UO in člani v nadzornem Gorenjci za mesec junij Irena odboru. Vseh članov v UO zadruge Sloga je 19, nadzorni odbor pa je 8-članski Vsi so takšni izjavi. Oman in Peter Hawlina. Če ste pri g. Omanovi imeli v mislih negativno vrednostno oceno, potem tudi jaz glasujem za g. Omanuvo. V nasprotnem pri- Po njenem prepričanju ni nič meru pa glasujem za g. Hawli- izvoljeni iz posameznih enot zadruge, ki jih je 8. Na vprašanje, čigave so zadruge, pa bi rad odgovorU, da je vsak član zadruge podal svoje predloge in pripombe. Lahko rečem, da v nobeni enoti do te pobude ni prišlo, tudi v Žabnici ne. Ko je g. Jugovic podal ta predlog na občnem zboru, je vznemiril člane UO in posamezniki so že napovedali odstop. Tudi sam kot predsednik nisem pristal, da bi predlog, ki ni bil nikjer obravnavan, dal na glasovanje. Ocenil sem, da občnega zbora ne bi dokončali, saj sem menil, da bi v tem primeru morali sklicati izredni občni zbor. Po pregovarjanju je g. Jugovic ta predlog umaknil in tudi to ni res, kar trdi. Predlog posameznimi pre-napeteži iz loške občinske vlade, ki pripadajo stranki SKD. Karel Jevfinik Kidričeva 117/b Škofja Loka KGZ Sloga nemoralnega, če so poslanci no, ki je bil in ostal pokončen naša zadruga v lOO-odstotnem bo UQ obravnaval d dobivali kredite pod tako ugod- mož, čeprav se je moral v času upravljanju UO in NO J" pa d im občnim zborom. Qb n»ni pogoji. Nasprotno, s svojega županovanja nenehno je, da smo nekatere odgovornos- bi ^^1 toie Postom pokaže na druge, ki naj spopadati s posameznimi pre- tt zaupali zaposlenim. U U meni, ~£5t nnh^no iamstvo uo m 01 jih dajali oziroma dobivali še Pod ugodnejšimi pogoji, namesto da bi se kot poslanka borila Za odpravo takšnih privilegijev Znotraj hiše (parlamenta), kot tudi^izven nje. da so obZžbeZ,Ti)ihjeZ%^eTn^, KrCltlj pOjaSHJUje v»X ln i0£°lV T k tmela Na članek g. Janka Jugovica, SE zl a Z f' '? imaj° kmeta iz Žabnice, z naslovom ljudje radi Kako zmotno pre- yECjE JAMSTVO IN VEČJA —Bi bunila™ ho aTniftrrvd ®£^1S& tffi* «^TSB5 SSSSS «^OTS (poSev^S (zahteva *tS?*lŽ£ ™ tovoru nri direktori, ori da se lahko samo s skupnimi močmi prebijamo skozi neurejene razmere na trgu ob nelojalni konkurenci in tudi pomanjkanju nekaterih zakonov s strani države. Glede vpogleda v poslovanje zadruge pa je čista laž, daje UO g. Janku Jugovicu preprečil vpogled v kakršnekoli podatke. G. Janko Jugovic je s svojim kolegom -sosedom, v računovodstvu vso poslovno dokumentacijo dobil in pregledal brez odpora zaposlene računovodkinje, saj so podatki javno predstavljeni UO. Čez nekaj dni pa je bil že na razgovoru pri direktorju, pri misel: nobeno jamstvo UO in predsednika ne bo popeljalo zadruge iz težav, če ne bomo vsi člani KGZ Sloga tej zadrugi zaupali s prodajo pridelkov in nabavo repromaterialov. Samo to je rešitev pa nobena špekulacija ne. Glede tega, da g. Jugovic že 3 mesece po izvolitvi v UO napovedujejo odstop, ugotavljam, da se mu resnično oži Erostor za razbijanje zadruge. Fspel ni na UO, zato se je zatekel reševat probleme še na časopis Gorenjski glas. Predsednik UO KGZ Sloga Kranj )e poslansko imuniteto zaradi hujše prometne nesreče, sprejela kredit pod ugodnimi pogoji -pri tem sploh ni važen namen uporabe, glasovala je za številne Poslanske privilegije - visoke Plače, dodatki, upokojitev s 25 leti delovne dobe, itd.). Razen {ega pa je znano, da sodi g. Omanova med ekstremne politike iz vrst skrajne desnice. Da ljudje takšnih politikov ne cenijo, se je izkazalo ob zadnjih volitvah, ko ni bil izvoljen noben skrajnež iz prejšnjega Mandata. To pa lahko pričakujemo še toliko bolj na naslednjih neresnice in pa tudi laži Taki članki pa vnašajo med zadružnike še večje nezaupanje in dvome do vodilnih v zadrugih in do samega zadružništva. Vsako tako obnašanje pa ima seveda svoj namen. Z g. Jankom Jugovicem sva soseda in njemu bi "po starem" rekel, da tisti, ki molči, devetim odgovori, če ne bi bil predsednik UO KGZ Sloga Kranj, sem pa tudi član UO ZZ Slovenije za Gorenjsko regijo, zato se počutim dolžnega, da pojasnim nekatere stvari, ki jih navaja kot problem v KGZ Sloga. In sedaj katerem je zahteval določene '"»ez Eržen Zritr^^rJa Izidorju Nastranu V petkovem Gorenjskem glasu 1. julija piše, naj dr. Drnovšek odgovori na nekaj vprašanj. Skupina upokojencev želi seznaniti najprej njega, da ni pravilno seznanjen glede naših pokojnin. 1. Da njega moti zadnje povišanje pokojnin za 0,7 % -če on sploh zna zračunati znesek, da je to za polno pokojnino od 200 do 300 tolarjev povišice, kar je komaj omembe vredno s tako nizkim odstotkom tako alarmiranje in prišlo in realizacije uresničena, če ne bi že čez nekaj dni začeli po naši zadrugi krožiti razni "izkrivljeni" podatki o poslovanju zadruge, na dan pa so prišle celo razne Žalitve na račun zaposlenih in vodstva. V tem primeru sem ugotovil, da so bila celo kršena zadružna pravila in statut, in da je izraženo s tem nezaupanje, izkazana nesposobnost U O in NO, sem na prvi seji UO zahteval razpravo o nastalih razmerah Po vroči razpravi se Gorenjska^ Banka OBRESTI za julij TOLARSKA SREDSTVA OBČANOV OBRESTUJEMO NA PODLAGI MESEČNE REVALORIZACIJSKE STOPNJE (Rm), KI V JULIJU ZNAŠA 1,6% OBRESTNA MERA PRERAČUNANA MESEČNA LETNA O. MERA O. MERA HRANILNE VLOGE 55% Rm 0,88% VARČEVALNA KNJIŽICA Rm 1,60% ŽIRO RAČUNI 50% Rm 0,80% TEKOČI RAČUNI pozitivno stanje 50% Rm 0,80% dovoljeno negativno stanje Rm+14% 2,74% nedovoljeno negativno stanje Rm + 30% 3,89% VEZAVE - od 10.000,00 SIT do 50.000,00 SIT nad 31 dni do 90 dni Rm+ 6% 2,10% nad 3 mesece do 6 mesecev Rm+6,5% 2,14% nad 6 mesecev do 12 mesecev Rm+ 7% 2,19% nad 12 mesecev do 24 mesecev Rm+ 8% 2,27% nad 24 mesecev Rm+ 8,5% 2,31% VEZAVE - od 50.001,00 SIT do 100.000,00 SIT nad 31 dni do 90 dni Rm+6,5% 2,14% nad 3 mesece do 6 mesecev Rm+ 7% 2,19% nad 6 mesecev do 12 mesecev Rm+ 7,5% 2,23% nad 12 mesecev do 24 mesecev Rm+ 8,5% 2,31% nad 24 mesecev Rm+ 9% 2,35% VEZAVE - nad 100.001,00 SIT nad 31 dni do 90 dni Rm+ 7% 2,19% nad 3 mesece do 6 mesecev Rm+7,5% 2,23% nad 6 mesecev do 12 mesecev Rm+ 8% 2,27% nad 12 mesecev do 24 mesecev Rm+ 9% 2,35% nad 24 mesecev Rm + 10% 2,43% VEZAVE - nad 10.000,00 SIT od 10 do vključno 19 dni 70% Rm 1,12% od 20 do vključno 29 dni 75% Rm 1,20% V kolikor boste vezana sredstva potrebovali pred potekom vezave, pa bomo v Gorenjski banki d.d., Kranj upoštevali vašo željo in vam depozit razvezah. 10,87% 20,55% 9,84% 9,84% 37,43% 56,72% 27,78% 28,39% 28,99% 30,19% 30,80% 28,39% 28,99% 29,59% 30,80% 31,40% 28,99% 29,59% 30,19% 31,40% 32,61% 14,01% 15,08% NJO' tO« izlili!!! i SKB BANKA D.D. PREGLED LETNIH IN MESEČNIH OBRESTNIH MER TOLARSKIH SREDSTEV OBČANOV SKB BANKA d. d od 1. 7. 1994 dalje obrestuje tolarska sredstva občanov z naslednjimi obrestnimi merami: letne mesečne obrestne mere obrestne mere VPOGLEDNA SREDSTVA - hranilne vloge 80% mesečne - žiro računi stopnje rasti cen - računi tujih fe. oseb na drobno - tekoči računi - dovoljena prekoračitev Rp+ 15% - nedovoljena prekoračitev Rp + 25% VARČEVANJE - nad 12 do 24 mesecev - nad 24 do 36 mesecev - nad 36 mesecev 1,28 % 2,81 % 3,54 % VEZANI DEPOZITI -od 31 do 60 dni -od31 do60dni' devizna klavzula - od 61 do 90 dni - od 91 do 120 dni - od 121 do 180 dni - od 181 dni do 1 leta - nad 1 leto -nad 2 leti - nad 3 leta Rt + 10,5% Rt* 11% Rt* 11,5% Rp + 7,5% D+ 10% Rp + 8% Rp + 8,5% Rp + 9% Rp+10% Rt+ 10,5% R1+ 11 % Rt* 11,5% 2,23% 2,27% 2,31 % 2,35 % 2,43 % Olivni pokrovitelj »love mitih olimpijskih reprezentanc Banka obračunava obresti na konformni način. Opomba: Rp-rast cen na drobno v preteklem mesecu R I- rast cen na drobno v tekočem mesecu ' Na/nižji znesek vezave z devizno klavzuh je 1 000 DEM v tolarski protivrednosti Pn vezavi depozitov nad 100 000.00 SIT se obrestni men prišteje odstotne točke glede na ni no zneska depozita: odstotne točke ■ nad 100000.00 do 500 000.00 SIT 0,50 ■ nad 500000.00 do 1000 000,00 SIT 0,75 -nad 1.000 000.00 SIT 1,00 Obiščite nas v: - poslovnih enotah na Gorenjskem: Titov trg 4b v škofji Loki, tel: 064/622-955, Koroška 5, Kranj, tel: 064/212-750, 212-751 - ekspozituri Kranj, C. Staneta Žagarja 30, tel: 064/217-663 - agenciji Radovljica, Šerceqeva 18, tel: 064/ 714-409 • agenciji škofja Loka, Novi svet 22, tel: 064/ 622-567 - cj: .Kiji Bled, Ljubljanska 4, tel: 064/ 76-044 SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE KRANJ Slovenski trg 1 Komisija za oddajo stavbnih zemljišč objavlja na osnovi 46., 49., 50., 51. in 52. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 18/84 in 33/89) ter sklepa 25. seje Komisije za oddajo stavbnih zemljišč, ki je bila dne 28. 6. 1994 JAVNI RAZPIS za oddajo stanovanjske hiše -dvojčka s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem. Objekt stoji v stanovanjski soseski Planina II. Predmet in pogoji za oddajo 1. Predmet oddaje je stanovanjska hiša - dvojček, ki stoji na zemljišču pare. št. 340/3 k.o. Klanec. Zemljišče je veliko 276 m2 in obsega 181 m2 dvorišča in 95 m2 stavbišča. Stanovanjski dvojček je zgrajen do III. gradbene faze s koristno površino 131 m2. 2. Objekt je priključen na naslednje komunalne naprave: vro-čevod, vodovod, kanalizacijo, elektriko in telefon. Prav tako pa so zgrajene komunalne naprave kolektivne rabe in sicer: cesta, javna razsvetljava in odvodnjavanje. 3. Cena na dan 30. junija 1994 znaša 8.751.281,00 SIT in zajema vrednost zemljišča, vrednost komunalne opreme in gradbeno vrednost objekta. Rok plačila je 8 dni po podpisu pogodbe. 4. Cena se valorizira na dan sklenitve pogodbe s povprečnim indeksom za stanovanjsko gradnjo, ki ga objavlja Gospodarska zbornica Slovenije. 5. Davek na promet nepremičnin poravna uspeli ponudnik. 6. Ponudniki morajo predložiti potrdilo o plačilu varščine na žiro račun Sklada stavbnih zemljišč občine Kranj, št. 51500-654-45062, ki znaša 10 % od vrednosti. Varščino bomo uspelemu ponudniku vračunali v ceno, neuspelemu ponudniku pa vrnili v 8 dneh po končanem postopku javnega razpisa. Ponoči in za vikend nižje cene pogovora Za vse, ki potrebujejo Mobitel predvsem ponoči in za vikend, naročniški paket MOBITEL 2 • 3 krat nižja naročnina 2 krat nižja cena pogovora ponoči in za vikend dražja dnevna cena pogovora Poslovna enota: MOBITEL d.d., PE Kranj, Koroška c. 27, Kranj, tel. 064 222 616, fax 064 221 616 Pooblaščeni zastopniki: YANNI d\o.o., Hajdrihova 21a. Ljubljana, tel.: 061 12SS 082.1251 288. fax 061 1251 284 PYKAMIDIA i.0.0.. Mire Lenardičeve 13. Ljubljana, ttllfax 061 168 42 93. mul: 0609 611 494 SVEMA d-o.o., Nazorjtva 6, Ljubljana, tel.: 061 1263 263. fax 061 1257 119 mobitel Mobiul i.t\. Dunajska 22. Ljubljana, let.: 061 1313 033. fia 061 1321 144 Udeleženci morajo ponudbe poslati v zaprtih ovojnicah v 15 dneh po objavi tega razpisa na naslov- SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE KRANJ, Slovenski trg 1, KRANJ, z oznako "ZA JAVNI RAZPIS". Komisija bo o izbiri odločila v 30 dneh po preteku roka za predložitev ponudb. Vsa pojasnila v zvezi z razpisom dobite na Domplanu Kranj, Blei-vveisova c. 14, tel. 064/214-440, int. 23. KOMISIJA ZA ODDAJO STAVBNIH ZEMUIŠČ NAJBOLJ ISKAN ČASOPIS NA GORENJSKEM: 'mm GLAS Srednja ekonomska in upravno-administrativna šola Kranj razpisuje prosti delovni mesti 1. UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA IN KNJIŽEVNOSTI za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Pogoj: visoka izobrazba - slovenski jezik in književnost kot samostojna študijska skupina ali A skupina v dvopredmetni povezavi. Z UČITELJA ANGLEŠKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoj: visoka izobrazba - angleški jezik in književnost ali visoka izobrazba na dvopredmetni študijski smeri (nemščina - angleščina) in opravljen B diplomski izpit iz angleškega jezika Prijave z dokazili naj ka. ■didati pošljejo v roku 8 dni po objavi na naslov: Srednja ekonomska in upravno-administrativna šola Kranj, Komenskega 4, ali jih oddajo v tajništvu šole. O izbiri bodo kandidati obveščeni v zakonitem roku. VABILO VSEM NEKDAJ ZAPOSLENIM V SAVI KRANJ SAVA Kranj je danes uspešna in perspektivna korporacija tudi po zaslugi vseh, ki ste bili v njej zaposleni. Zato Vas vabimo, da izkoristite priložnost in se nam pridružite v postopku lastninjenja. Vse informacije o lastninjenju in vpisovanju certifikatov nekdaj zaposlenih, vam bomo posredovali osebno, na sedežu podjetja v Kranju, ali po telefonu 064/ 223 771, 221 416, 222 803. POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK SKB BANKA ».D. ZAKAJ CERTIFIKAT ZAUPATI ATENI? Z vašim certifikatom bomo kupili deleže dolgoročno uspešnih slovenskih podjetij in nepremičnine ter s tem povečali vaše in naše premoženje. KJE BOMO ZBIRALI CERTIFIKATE? PREDVIDENA VPISNA MESTA Enote SKB BANKE d.d.: Ljubljana, Ajdovščina 4, BTC, Šmartiska 152a, Slovenska 56, Šiška, Celovška 264, Zupančičeva jama, Robova 14, WTC, Dunajska c. 156, Bled, Ljubljanska 4, Brežice, Prvih borcev 33, Celje, Vrunčeva 2a, Cerknica, C. na Jezero 11, Črnuče, Dunajska cesta 399, Domžale, Ljubljanska 88, Gornja Radgona, Partizanska 42, Grosuplje, Kolodvorska 2, Kamnik, Titov trg 9, Kočevje, Trg zbora odposlancev 18, Koper, Ferrarska 6, Kranj, Koroška c. 5, Staneta Žagarja 30, Krško, Krških žrtev 51, Lendava, Partizanska 20, Litija, Jerebova 14, Maribor, Ljubljanska 9b, Metlika, Kidričevo naselje, blok 4, Mozirje, Na trgu 19, Murska Sobota, Kocljeva 14, Nova Gorica,Tolminskih puntarjev 4, Novo mesto, Novi trg 3, Glavni trg 10, Ormož, Ljutomerska 7, Postojna, Ljubljanska 5a, Radovljica, Šercerjeva 18, Ribnica, Kolodvorska 9a, Sevnica, Glavni trg 28, Škofja Loka, Novi svet 22, Trebnje, Rimska 6, Vrhnika, Cankarjev trg 8, Zagorje, Cesta zmage 1, Zalog, Agrokombinatska 2, Žalec, Savinjska c. 12, Enote POSAVSKE BANKE d.d., KRŠKO: Krško, Trg M. Gubca 1 Brežice, C. prvih borcev 31, Sevnica, Trg svobode 6 Enote SAFE INVESTa SL: Ljubljana, Šmartinska 13, Celje, Kidričeva 3, Idrija, Vojkova 8a, Koper, Pristaniška 14, Krško, C. krških žrtev 132b, Murska Sobota, Slovenska 42, Nova Gorica, Vipavska c. 13, Novo mesto, Novi trg 5a, Ruj, Potrčeva c. 65, Slovenska Bistrica, Trg Alfonza Šarha 1, Velenje, Efenkova 61 Enote PTT Slovenije Sedež ATENE, Ljubljana, Slovenska 56 Sedež SILVI, Ljubljana, Slovenska 56 in v "potujočih uradih" zgoraj navedenih pravnih oseb. ATENA Pooblaščena družba za upravljanje investicijskih skladov Ljubljana, Slovenska cesta 56 Telefon; 061 323 672 Ljubljanska borza Promet z delnicami vse večji Kraj, 7. julija - Ljubljanska borza je izdala poročilo za lansko leto, ki vsebuje tudi najpomembnejše statistične podatke in informacije, ki so zanimivi za investitorje, prevedeno pa je v angleščino. Začetna razvojna stopnja je za nami. Zdaj smo v obdobju nove regulative na ožjem in širšem trgu vrednostnih papirjev, uvodoma piše Draško Veselinovič, direktor Ljubljanske borze. Podrobno je predstavljen novi zakon o vrednostnih papirjih, potek privatizacije, ki bo pri nas zajel približno 2 tisoč podjetij, desetina pa naj bi se jih olastninila tudi prek javne prodaje delnic, organizaicja in poslovanje Ljubljanske borze, organizacija trgovanja na Ljubljanski borzi, borzni informacijski sistem BIS, ureditev trgovanja tujih pravnih oseb na Ljubljanski borzi, trg plemenitih kovin ter ostale borzne aktivnosti v lanskem in letošnjem letu. Dodan je statistični pregled poslovanja borze v lanskem letu ter zaključni račun. Na Ljubljanski borzi je imel promet z obveznicami leta 1991 kar 96,2-odstotni delež, z delnicami 0,5-odstotnega in s kratkoročnimi vrednostnimi papirji 3,3-odstotnega. Leta 1992 je imel promet z obveznicami 56,3-odstotni delež, z dlenicami 1,9-odstotnega in s kratkoročnimi vrednostnimi papirji 41,8-odstotnega. Lani pa je imel promet z obveznicami 43,2-odstotni delež, z delnicami 39,4-odstotnega in s kratkoročnimi vrednostnimi papirji 17,4-odstotnega. Lansko leto je bilo za Ljubljansko borzo zelo pomembno, saj so se preselili v nove prostore, delovati pa je začel borzni informacijski sistem BIS. Pri svojem poslovanju je ustvaril dobrih 6 milijonov tolarjev dobička, polovico ga bodo razdelili kot dividende, drugo pa namenili za rezerve. Lani v kotacijo na Ljubljanski borzi ni bilo uvrščenih veliko novih vrednostnih papirjev, promet pa je izredno narasel (zlasti v poletnih mesecih), promet z delnicami pa je skoraj presegel promet z obveznicami. Veliko novih vrednostnih papirjev pa pričakujejo s privatizacijo podjetij, čemur se bo borza morala prilagoditi. Razpisati namerava novo emisijo delnic, z zbranih denarjem pa kupiti računalniško podporo trgovanja z večjimi količinami oziroma z veliko posli, sedanji računalnik pa bi služil kot rezerva. Druga pomembna letošnja naloga pa je,uvedba modula za trgovanje za slovenski medbančni denarni trg, ki je predviden kot sestavina borznega informacijskega sistema BIS. Uresničitev tega projekta bi Ljubljanski borzi dal mesto in vlogo, ki jih pripada v slovenskem gospodarskem in finančnem trgu. • M.V. KOLIKO JE VREDEN TOLAR MENJALNICA N«UIWHK)PAJN1 I H«UHgflODAW I NAKLTffl/HiOOAINI 1 DEM 1 ATS 100 ITL A BANKA (Kranj, TriB6) AVAL Bled, Kranjska gora COflAKranj CREDTTANSTALT N.banka Lj. EROS (Star! Mayr^ Kranj GEOSS Medvode GORENJSKA BANKA (vsa enote) HRANILNICA LON, d.d.Kranj HDA«nJca Ljubljana ILIRIKA Jesenice INVEST Škofja Loka LEMA Kranj MERKUR-Žei. postaja Kranj MIKEL Stražišce PBS d.d. (ru vseh poštah) SHP-Slov. hran. in pos. Kranj SKB Kranj (Radovljica, šk. Loka) SLOGA Kranj SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica SL0VEN1JATURJST Jesenice ŠUM Kranj 76,75 77,98 10,60 11,01 77,00 77,30 10,85 11,00 dopust od 4.7. do 15.8. 77,00 77,50 10,80 11,05 77.05 77,38 10,85 10,95 77,05 77,25 10,86 10,94 76.15 77,77 10,61 11,06 76,80 77,49 10.70 11,00 77,15 77,45 10.85 10.90 76,80 77,50 10,70 10,90 77,10 77.50 10.85 10,92 77,00 77,30 10,80 10,90 ne posluje 77,05 77,40 75,70 76,99 76,95 76,90 76.39 76,70 77,05 TALON Žel. postaja Trata, Šk. Loka 77,05 TALON Za. Bitnje 77.05 TENTOURS Domžale 77,20 UBKd.d. Škofja Loka 76.90 VlflLFAN Kranj 77,10 VVJLFAN Radovljica, Grajski dvor 77,00 ZORI Kamnik 77,10 POVPREČNI TEČAJ 76,89 Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 10,50 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, U si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. 77,10 77,19 78,00 77,65 77,50 77,25 77,35 77,35 77,50 78.30 77,30 77,30 77,70 77,49 10,82 10,20 10,80 10,30 10,70 10,64 10,62 10,86 10,90 10,90 10.80 10,60 10,85 10.87 10,94 10.75 11,04 10,88 10,89 10,90 11,00 10,85 10,94 10,98 10,98 11,00 11,00 10.94 10.95 11,06 10.97 7,69 7,70 7,70 7.70 7.75 7.45 7,60 7.75 7,70 7,70 7,70 7,72 7,35 7,79 7.60 7,65 7.50 7,65 7.75 7,80 7.80 7.75 7.70. 7,75 7,70 7,70 7,68 7,91 7.95 7,95 7.85 7,90 7,98 7,80 7,89 7,90 7,92 7,90 8,02 7,85 7,85 8,05 8,00 7,82 7,90 7,95 7.95 8.00 8,00 7.90 7,90 7,80 7,92 MENJALNICA WILFAN Vaš najboljši partner pri menjavi deviz P.E. KRANJ, Delavski dom tel.: 064/211-387 P.E. RADOVLJICA Hotel Grajski dvor tel.: 064/714-013 POSLOVANJE Z VREDNOSTNIMI PAPIRJI OD 29.3.1990 DO 31.12.1993 ŠT. VREDN. P. OBVEZNICE DELNICE ŠT. ČLANOV PROMET LETO 1990 per 3112 13 1 33 1.935.000 DEM LETO 1991 per 31.12 16 5 45 100 601.000 DEM LETO 1992 per 31 12. 17 ! 8 49 260 568.000 DEM LETO 1993 per 31.12 17 16 62 1.274.706.300DEM LETALSKE KARTE Izredno ugodno!!! Tel. infax: 064/57-991, od 8. do 13. ure, VSAK DAN enojno štetje prometa 10 NAJPROMETNEJSIH DELNIC v letu 1993 promet (vrednost v DEM) promet (obseg v kosih) borzna kapitalizacija 31.12.1993 (v DEM) Probanka 287.395.383 550 769 28.019.206 Dadas 154.706 556 65.664 26.156.175 SKB redne 78025 162 197.585 64 786.090 SKB prednostne 63.260.244 187.615 22.405.237 Nika 60.819.435 66.944 22.265.049 UBK banka 28 211 061 46.813 6 158.873 KB Triglav 24 539 436 28.333 5.214.958 Lek 7 394 850 30.006 7.856.219 MK založba 6 795 858 63.514 5.263.926 HB Brežice predn. 6 328 318 76-855 3.747.417 ostale delnice 17.632 188 57.580.549 SKUPAJ , 735.108.491 1.729.898 243.453.698 UČINKOVITO naložite svoj denar! - 60-odstotne letne obresti na naložbo, - možnost ugodnega kreditiranja! ASTRAL,d.o.o., Koper tei.066/37-555,38-428 fax. 066/37-550 GLAS Za Mene in Mojo Družino Gre! Petero certifikatov imamo. Vse bomo vložili v investicijske družbe, kijih upravlja S HRAM. Tam certifikate vrednotijo kot kapital, s enim samim namenom - povečati vrednost naše naložbe in s tem našega premoženja. Strokovnjaki družbe za upravljanje S HRAM bodo s svojimi izkušnjami in strategijo oplemenitili vrednost naših certifikatov. Zaupamo jim in skupaj bomo ujeli razviti svet. taformaeUe dobite: S HRAM, Oospoevetaka 5 teL 061/ 133 40 29; SVEMA, LJubljana teL 061/ 126 62 93; MedveSek Puflnlk, LJubljana teL 061/ 140 30 10; Gospodarski forum, LJubljana tel. 061/ 126 80 01; Conflultlng Koper teL 066/ 61 690, 67 272, 67 273-ABE Marketing, Trtome teL 0601/ 24 065, 27 333; Odvetnik Logar, Ljutomer teL 069/ 83 116 MODROST, KI SE OBRESTUJE | KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK V nedeljo zbor razlaščenih vasi Predsednik razlaščenih vasi Gorenjske, Jože Pezdirnik z Dovjega sklicuje v nedeljo, 10. julija, zbor razlaščenih vasi za Gorenjsko. Zbor bo ob 10. uri v zadružnem domu na Dovjem. Udeleženci zbora se bodo pogovarjali o uresničevanju zakona o agrarnih skupnostih (problemih pri registraciji in sestavljanju vlog za vračanje premoženja), o Triglavskem narodnem parku in o poseku lesa. Zbora se bo udeležil tudi Rudi Štimac, predsednik Zveze razlaščenih vasi Slovenije. GOSTI LAta JAMA Šenčur, Beleharjeva 2. Tel.41-125 DOPOLDANSKE MALICE. VSAK DAN POLEG SFECIALITET Z ŽARA IN DOBROT DOMAČE KUHINJE ŠE POSEBEJ: ob sredah - piščanci pečeni, ocvrti na žaru ob četrtkih - sveže postrvi na več načinov ob petkih - pečeni odojek Poleg vseh vrst sladic vam kot novost nudimo tudi AJDOVE in KORUZNE OMLETE ter kot posebno presenečenje: KOKOS PALMA ODPRTO: OD PONEDELJKA DO PETKA 6.-13. SREDA, ČETRTEK, PETEK 17.-24 SOBOTA 6.-24, NEDELJA 6.-20. GOSTILNA "ŽeCim dobro 10% POPUST JAMA jesti' S TEM KUPONOM JELOVICA U Škofja loka. Kidričeva 58. 64220 ŠKOFJA LOKA Tel.:(064)631-241_ , m Fax:(064)632-261>/ ^---"j I C Mm i " '— brezplačen prevoz za nakup nad 70.000 SIT možnost obročnega odplačevanja ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58.064/632-270 KRANJ, Partizanska 26, 064/221-232 MURKA Lesce, Lipice pri Lescah, 064/718-110 Želim, da mi pošljete naslednje prospekte: ■□stavbno pohištvo □montažne stanovanjske in počit, hiše □montažne stene in poslovni objekti □prenova oken □prenova vhodnih vrat_ Ime in priimek: I Na slov:............ Daleč od mestnega vrveža "V najlepšo faro sem vas postavil" ...je nekoč dejal pokojni ljubljanski vladika dr. Jeglič mlademu kaplanu, ki ga je poslal v župnijo Gorje. Tako so ze pred dobrimi petdesetimi leti zapisali v nekem slovenskem časopisu, danes pa ni dosti drugače. Gorje - Množica manjših naselij, razprostrtih hiš po lepi hriboviti okolici, nudijo lepe možnosti turistom, ki imajo čez glavo prenapolnjenih morskih vročih plaž in se želijo spočiti v lepi, neokrnjeni naravi, v kmečkem okolju. V tem delu naše čudovite domovine leži nekaj kmetij, ki se ukvarjajo s turizmom. Ena izmed njih je Zupanova v Zgornjih Gorjah, Pri Frčeju, se reče po domače. V tej hiši se že dolgo ukvarjajo s turizmom. Začetki segajo v čas pred 2. svetovno vojno. Takrat so bili redni obiskovalci teh krajev mnogi petični Beograjčani. Danes je seveda popolnoma drugače. Valentina Zupan, ki je zrasla s kmetijstvom in turizmom, saj se je že njena mati ukvarjala s tem, pravi, da je v najboljših časih turizma, pred dvajsetimi in petnajstimi leti, sem hodilo največ Nemcev, Nizozemcev, Švicarjev, sedaj pa imajo največ Italijanov in Nemcev. S turizmom se na tej kmetiji ukvarjajo že 25 let. Imajo hlev s kravami, prašiči, kokoši, včasih purane. Tako tudi za zajtrk svojim gostom ponudijo domača jajca, domačo šunko, domače maslo, ki ga sicer včasih zmanjka, pa ga je treba dokupiti, dobijo pravo domačo ribezovo marmelado ali iz kakšnega drugega sadja. Na poljih pridelajo vse za svoje potrebe, turisti pa se včasih odpravijo tudi na njihove širne travnike na sprehod, na primer na rot Križe, kamor je že znani Arnold Rikli vsak dan pred zajtrkom napotil svoje goste bose, s palico in tu so pili okolico. Lahko si prirejajo tudi piknike na vrtu, kjer si po mili volji naberejo zelenjavo. Na kopanje se odpravljajo na Bled, radi pa se potikajo tudi po Pokljuki. Zupanovi imajo same stalne Gorjah ustavljajo ravno pred njihovo hišo, kar vsekakor ni primerno za dobro počutje turistov. Že nekaj časa se Zupanovi trudijo,da bi se avtobusna postaja premaknila višje, kajti ustavljajo tako bistro studenčnico, šele nato so se lahko odpravili nazaj, na Bled. Turisti včasih radi pomagajo pri kmečkih opravilih, še posebej otroci se radi zadržujejo v hlevu. Stanujejo lahko v novi ali stari hiši, za zajtrk pa jim večkrat postrežejo na balkonu ali na vrtu, od koder imajo lep razgled na zeleno, neokrnjeno goste. Ti se namreč vedno radi vračajo. Vendar jih danes pred sezono in po njej skoraj ni, medtem ko sta julij in avgust že popolnoma zasedena. Ker imajo počitniško hišico na otoku Krku, so svoje goste poslali tudi tja, danes pa jih je za to težko prepričati. Seveda ne gre brez problemov. Avtobusi v Zgornjih rekoč na križišču in pred cerkvijo. V vsakem takem kraju, kot so tudi Zgornje Gorje, ki imajo lepe možnosti za kvaliteten turizem, bi morali biti bolj prilagodljivi, poslušati želje turistov in predloge domačinov. Tako bi tudi kraju vrnili vaško pristnost, dobro staro podobo. • Špela Vidic Kmetijski nasvet Kako zmanjšati posledice neurja s točo v rastlinski pridelavi? .Tel. Razmere, v katerih pridelujemo hrano in krmo, se iz leta v leto spreminjajo. Enkrat so pridelovalcem bolj naklonjene, drugič manj. Posledice tega so "dobre" in "slabe letine". Neurja s točo so še posebej nevarna, saj lahko naenkrat uničijo celoletni trud pridelovalcev. Letos je tudi na Gorenjskem toča poškodovala posevke na različnih območjih. V takih primerih je potrebno hitro ukrepati. Kako? Posevke in nasade, ki jih je prizadela toča, je treba takoj pregledati in se odločiti, kaj bo z njimi. Samo, če so posevki v tem času uničeni, se odločimo za podoravanje in setev novih. Rastline se namreč še obrastejo in škoda je manjša, kot izgleda na prvi pogled. Ukrepi na krompirju Nasade krompirja je treba takoj (čimprej) po neurju treti -rati s sredstvom proti krompirjevi plesni. Toča je namreč ranila povrhnjico listov in stebel, ki ščiti rastlino pred okužbo. Na ta mesta se naseli plesen. Ob vročem in vlažnem vremenu s plohami se plesne hitro razširi in lahko v nekaj dneh uniči ves nasad krompirja. V takih primerih priporočamo uporabo sistemicnih fungi-cidov, ki bolezen ne le preprečujejo, temveč tudi zaustavijo. To so: Ridomil MZ, Sandofan Z, Galben M. Preventivni fungicidi: Dithane M-45, Antracol, Bakreni antracol, Antracol combi, Kupropin. Pri uporabi bodimo pozorni na karenco, to je čas od upo -rabe pripravka do spravila pridelka. Za navedena sredstva je 14 in 21 dni, odvisno od sredstva. Za dognojevanje krompirja je že prepozno. Uporaba dušika poveča občutljivost krompirja za krompirjevo plesen. Ukrepi na koruzi Tudi koruza je ponekod prizadeta. Koruza je v fazi, ko še raste, zato bodo posledice neurja manjše. Mladi listi, ki rastejo, bodo v veliki meri nadomestili izpad poškodovanega listja, zato ne priporočamo preora-vanja, razne če je koruza uničena. Za ponovno setev je večinoma že prepozno (razen za pitnik). Na njive, ki jih bomo preorali lahko posejemo mno-gocvetno ljuljko ali travno deteljno mešanico. Pozorni bodimo na vsebnost atrazina v zemlji, če smo z njim škropili koruzo proti plevelu. Slabo prehranjene posevke je treba takoj dognojiti z mešanico NPK 15:15:15 ui KAN v razmerju 1:1 v količini 250 do 400 kgmektar, na boljših njivah pa s KAN-om 200 do 300 kg/ hektar ali UREO 100 do 200 kg/hektar. Ukrepi na travinju Zaradi močnega dežja, toče in vetra je trava, ki je bila primerna za košnjo, polegla. Take parcele moramo takoj pokositi (seveda, ko bo primerno vreme). V položeni ruši je zračnost slaba in poganjki začno odmirati. Najprej postanejo beli, rjavi in pozneje že gnijejo. Taka ruša se redči, po košnji pa potrebuje več časa, da se obraste. Pokošene travnike dognojimo na slabše založenih zemljiščih z mešanico gnojila NPK 15:15:15 in KAN-a v razmerju 1:1, v količini 200 do 400 kg/hektar, na bolje založenih zemljah pa z 150 do 300 kg/hektar KAN-a. Ukrepi na sadnem drevju in vrtninah Tako kot za poljščine, velja tudi za vrtnine in sadno drevje, da jih je potrebno zaščititi proti napadu plesni. Zla to so primerni predvsem sistemični fungicidi. Poškodbe posevkov in nasadov, ki nam jih je prizadelo neurje, bomo zmanjšali predvsem, če bomo hitro in pravilno ukrepali. Rastline imajo sposobnost, da se obrastejo in v precejšnji meri nadoknadijo izgubo pridelka zaradi poškodb v ranejših fazah razvoja. V kakšni meri bodo to uspele, je odvisno tudi od naših ukrepov. Priporočam, da se za tovrstne informacije in nasvete obrnete na Kmetijsko svetovalno službo, ki ima prostore v kmetijskih zadrugah, ah na specialistično službo v Živinorejsko-veteri-narskem zavodu v Kranju. * Mag. Miran Naglic KMETIJSKA GOZDARSKA ZADRUGA tost. KRAKI, Jutrttt C. 41 Vse naše člane, poslovne partnerje in kupce obveščamo, da smo se s 1. 7. 1994 preselili na Sučevo 27, Kranj, ki se nahaja na vzhodnem delu Kranja - komunalna cona Primskovo. Nove telefonske številke: - centrala (064) 268-500, fax (064) 268-510 - komerciala (064) 268-505, 268-506 - trgovina s kmetijsko mehanizacijo in rezervnimi deli (064) 268-521, 268-522 Za obisk se priporočamo! Višje odkupne cene pšenice Z objavo v Uradnem listu 30. junija so začele veljati nove odkupne cene pšenice letošnje letine. Pridelovalci bodo tako za pšenico prvega kakovostnega razreda dobili 27,13 tolarja za kilogram in za kilogram pšenice drugega kakovostnega razreda pa 25,10 tolarja. OB 3. EP V JADRALNEM PADALSTVU 25. stran • gorenjski glas Petek, 8. julija 1994___.____--—--- Jadralno padalstvo = Kriška gora Jadralno padalstvo odpira nove možnosti razvoja vasi pod Kriško goro. -v Sloveniji je 25 klubov, Spontano je ta nova športna zvrst, ki te dni beleži vrhunec z najbolj; dejavni pa so Orh Kranj r . "V..J _ " r . ' .„ „r./iolcfvn nftVP7a!a z matičnim startom na Knški organizacijo 3. evropskega prvenstva v jadralnem padalstvu povezala • Nova Ljubljana na Grmadi) vse krajevne dejavnike - krajevno skupnost, planinstvo, podjetništvo in polet Kamnik na Veliki planini 4.__•____ ■ rr________ T ~t blmfi ^ T ^Iro no turizem. Kriška gora je priljubljena planinska in izhodiščna točka z nadmorsko višino 1471 metrov, hkrati pa je tudi izhodiščna točka za nadaljnje planinske pohode in vzpone. Desetletje vrhove? "Še posebej je zanimivo, ker se da letenje povezati z letenjem na sosednje vrhove. Iz Kriške gore je že kar standardni let proti Preddvoru mimo vrhov Sedaj je na razpolago tovorna žičnica za prevoze opreme. Po zgledu držav Avstrije, Švice, Nemčije in Francije, kjer je močneje razvit ta šport, so se smučarski centri skoraj v celoti pa je pogled na Kriško goro preusmerili v centre za jadralno Tolstivrh, Storžič, Zaplata, Popisan tudi na nebu, kjer so jo padalstvo. Pri nas sledimo tujim toška gora) s pristankom ali sprva obletavali zmaji, zadnje zgledom, pri tem pa je še obdobje pa jadralna padala, posebej dober posluh Planinske-Kriška gora nudi zavetje in ga društva Križe." odlične pogoje izhodiščne startne točke vsem, ki se ukvar- Jadralno padalstvo jajo s prostim letenjem. JjqJ ŠDOrt Zametki prostega letenja so povratkom na izhodišče, ali proti zahodu Dobrča. Begunjšči-ca, Stol in naprej proti italijanski meji." nastali leta 1980, ko je Kriška gora postala zanimiva sprva za zmajarje, ki so prvi ugotovili, da je območje zaradi ozračja idealno za jadranje. Vedno pogostejši so bili obiski in skoraj ni bilo dneva, da ne bi na Kriškem polju pristal kak zmaj. V sredini 80-tih let je pri nas postalo popularno jadralno padalstvo, ki so ga prinesli navdušenci iz tujine. Naravna lega Kriške gore in enakomerni vetrovi, kar so že ugotovili zmajarji, je dalo osnove, da je Kriška gora postala poskusna za preizkus nove športne panoge. Letenje z jadralnimi padali je mlad šport, ki ima vse več privržencev, v idealnih pogojih pa je dnevno poletelo tudi sto padalcev. Zaradi iztekanja vetrov je za jadralno padalstvo postala bolj prikladna idealnejša lega pristankov pod vasjo Senično. Povezava planinstva in jadralnega padalstva Podpredsednik Planinskega Jadralni padalci so organizirani v Komisiji za jadralno padalstvo pri Letalski zvezi Sloveniji, ki ji predseduje Srečo Meglic. Kaj je jadralno padalstvo? "Jadralno padalstvo je posebna športna zvrst, ki se je razvila iz skokov s padah iz letal, tako da so se izboljševale sposobnosti jadranja s padalom od skoka, spusta, vedno bolj v letenje." Kako ste organizirani jadralni padalci? "Komisija za jadralno padalstvo se je pred letom dni izločila v samostojno komisijo, prej pa je bila del Komisije za prosto letenje pri Letalski zvezi Slovenije, kjer so vključene tudi ostale panoge (zmaji, motorni zmaji, ultra lahka letala, baloni...). Jadralno padalstvo je zelo razširjeno, registriranih je 500 aktivnih padalcev, kar pa pomeni le tretjino vseh, ki se s tem športom ukvarjajo." Jadralno padalstvo je v razvoju in napreduje v tehničnem Komisija za jadralno padalstvo bedi nad državno ligo v jadralnem padalstvu? "V slovenski jadralno padalski ligi je serija tekmovanj preko celega leta. Pripravili so desetino kvalifikacijskih tekem in državno prvenstvo, na katerih sode-luje povprečno po* 70 tekmovalcev, pa tudi 100 tekmovalcev. To so tedenske tekme od marca do septembra, discipline so bile sestavljene iz preleta in celotne dolžine navadno več kot 30 kilometrov. Tekmuje se na napovedani čas, kar je dosti pogosta kategorija, naprimer z ostajanjem v zraku točno določen čas (običajno dve uri) in natančnost pristanka na označeni cilj, ki se meri v centimetrih. Druga vrsta tekmovanj je, ko morajo tekmovalci razdaljo pre-leteti v čim krajšem času, če pa jim to ne uspe, se šteje v rezultat le razdalja, za kar mora biti dokaz s fotografijo in pričami." Kje v Sloveniji so najboljši tereni in klubi jadralni padalcev? in Krvavcu, Let Škofja Loka na Sorici in Dražgoški gori, Krokar Železniki na Sorici in Dražgoški gori, Jadralni padalski klub Lesce - Bled, ki ima izhodiščne rampe na Dobrči, Stolu, Sv. Petru nad Begunjami, Kovk Ajdovščina s starti na Kovku, Lijaku, Kondor na Lisci, Jadral-no-padalski klub Celje na Golte, Društvo za prosto letenje Abuh Ravne na Uršlji gori, Društvo jadralnih padalcev Vrhnika na Ulovki, Ikar Slovenj Gradec..." Kako je s šolanjem jadralnih padalcev, ki je osnova za varno letenje - jadranje? "Za šolanje skrbi komisija za program in izobraževanje in inštruktorje. Tečaji potekajo 4 do 7 dni, potem sledi še zaključni izpit z letom več kot 300 metrov višine. Po enem letu samostojnega letenja in v spremstvu inštruktorja je učenec sposoben za opravljanje A izpita za jadralno padalo, ki mu hkrati omogoča udeležbo za državno tekmovanje v ligi in državnem prvenstvu ter udeležbo za tekmovanja v tujini. Šolski teren za učenje padalcev, ki letijo na tem predelu, je Gozd pod Kriško goro. V klubu Orli Kranj je kar 5 inštruktojrev, od katerih vedno dva skrbita za izobraževanje in organiziranje tečajev." Kakšna je struktura ljudi, ki se ukvarjajo s tem športom? "Ženske se vedno bolj vključujejo, čeprav je večina moških, starostna struktura je od 20 do društva Križe Aleš Pangeršič, smislu, kar omogoča daljši, bolj kako je prišlo do povezave med zanimiv in atraktiven polet? j— ,-------r - ■■---■ - —- planinci in jadralnimi padalci? "Začelo se je z zmajarji že v letih 1980-82, organizirana so bila prva državna in republiška prvenstva v zmajarstvu, novitete so prinesle konec osemdesetih "V zadnjih desetih letih se je finesa padala, ki pomeni razmerje med višino in dolžino leta povečala z 2 na 7, kar v praksi pomeni, da je pri 1000-metrski višinski razliki včasih jadralni , ------- ------- ---------- visiuai let jadralno padalstvo, zaradi pac-aiec poletel 2 kilometra teže padala in pogojev letenja. daleč danes pa je ta dolžina V Planinskem društvu Križe smo se že takoj v začetku organizirali za same prevoze s tovorno žičnico iz Zavetišča Gozd na Kriško goro in kasneje jadralnih padal. V ta namen smo začeli z izgradnjo sanitarij in dodatnih infrastrukturnih objektov, ki so potrebni za samo delovanje te panoge." Izgradnja koče na Kriški gori bo še izboljšala pogoje, predsednik Planinskega društva Križe Ivan Likar? "Leta 1989 smo začeli z obnovo Koče na Kriški gori, na obnovo smo se pripravljali dalj časa, več let smo pripravljali sam material v dolini in se potem intenzivno lotili gradnje. Koča je dograjena, zgradili protihrupni prostor za agregat električne energije, lotili smo se tudi izgradnje suhih sanitarij, kar je prototip v planinskem pogorju." Nasploh pa ste našli razumevanje planincev, da se omogoči čim lažji dostop na startno mesto? "V zadnjem času se opaža zelja planincev, da se omogoči povsem običajna že 7 kilometrov. Taka finesa omogoča zadrževanje v zraku ob ugodnem termičnem dnevu daljši polet v Časovnem trajanju od 5 do 6 ur in prelet razdalje 100 in več kilometrov. To bistveno podaljšuje jadranje, saj običajne spust brez poleta traja na Gorenjskem 10 minut, s Kanina pa 20 minut." Kje se je prvič v Sloveniji zgodil prvi polet? "V Sloveniji je prvi polet z Dobrče Dare Svetina iz Lesc pred devetimi leti in to kar s padalom za skoke iz letala." Jadralni padalci ste hitro spoznali, da ima najboljše pogoje za vzlete Kriška gora? "Kriška gora ima dobre pogoje za letenje, ker je pod njo ravnina Kranjskega in Sorskega polja, ki omogoča segrevanje zemlje, tal, to pa povzroči, da se zrak segreva in dviguje proti vrhovom gora. Dober razlog ima Kriška gora za poletno rampo jadralnih padalcev zato, ker pred njo ni nobene ovire (hriba) ter so vetrovi oziroma termika ■ ■—.....—' — —----*> »U V^l čim lažji dostop na hribin startno Ug0tjni in ni kakšnih presene- mesto, čeprav bi bila kompletna ^enj v /raku." rešitev tega dostopa samo sedež- Za zanunivost pa povejmo, da nica letenje povezujete na sosednje AIR SVSTEMS, d.o.o. ŠKOFJA LOKA Podjetje za razvoj in proizvodnjo jadralnih padal, svetovanje in trgovino SYSTEMS doc SEDEŽ PODJETJA: Hafnerjevo naselje-121 64220 Škofja Loka tel./fax: 064/631-025 50 let, nekateri letalci pa imajo tudi 60 in več let." Zanimivo je dvojno padalo, imenovano tandem, ki se kot novost pojav|ja na našem nebu? "Prva padala tandem so se pojavila v Bovcu, na Gorenjskem pa so se prvič pojavila lani. Posebnost je v tem, da so bila prej tandem padala nesposobna za jadranje, le za spust v dolino, v zadnjem času pa so to že kar sposobna padala, ki omogočajo jadranje na termiki pilotov in sopotnikov, zato postaja to zanimivo. Tandem je dober pripomoček za izobraževanje začetnikov." Šport in podjetništvo Anton Svoljšak je začel z zmajarstvom že leta 1978 in potem je iz prostega letenjapre-šel med jadralne padalce med prvimi v Sloveniji že leta 1986. Pred petimi leti je začel razmišljati o proizvodnji jadralnih padal v okviru podjetja Air Svstems iz Škofje Loke. Air Svstems je podjetje za razvoj in proizvodnjo jadralnih padal, svetovanje in trgovino s sedežem v Škofji Loki in proizvodnjo na Golniku. Nastalo je iz želje kot nadgradnja rekreativnega ukvarjanja Antona Svoljša-ka z zmajarstvom in kasneje jadralnim padalstvom. Sedemnajstletne izkušnje so bile osnova pri uveljavitvi podjetja Air Svstems, ki se je v petih letih s proizvodnjo 2000 padal letno, povzpelo med peterico najuspešnejših in najbolj priznanih svetovnih proizvajalcev jadralnih padal. Air Svstems s 30 zaposlenimi izdeluje jadralna padala za začetnike, rekreativce in vrhunske pilote, proizvodnjo pa je razširilo še za dodatno opremo za jadralne padalce, kot so sedeži in ostali rezervni deli. Svoje proizvode izboljšujejo na podlagi izkušenj in testiranj, da je varnost zagotovljena. Iz prototipne delavnice je nastala proizvodnja podprta s sodobno tehnologijo. Postopek izdelave jadralnih padal se začne pri načrtovanju z upoštevanjem vseh karakteristik, sledi izdelava vezi za letenje, šivanje sistemov vezi, na katerega je nameščen sedež za jadralno padalo. Vsebuje sistem za reševanje, ki zagotavlja ob potrebi 100-odstotno varnost z aktiviranjem dodatnega rezervnega padala. Za kupole padal se uporablja najkakovostnejši uvoženi material, ki se ga razreze po met ah glede na vrste modelov, sešije in pregleda. V obratovalnici nastajajo tudi padala tandem, namenjena letenja potnika z izkušenim pilotom. Testiranje jadralnih padal Air Systems opravljajo izkušeni tekmovalci, med njimi tudi Matej Jocif, ki se je na 3. evropskem prvenstvu v jadralnem padalstvu uvrstil v finalni nastop. Janez Ribnikar in gostilna pri Bajdu OBRATOVALNICA: Golnik tel./fax.: 064/46-211 Sedež podjetja: fax/tel.: 064/46-122 "Izvedeno 2. evropsko prvenstvo v jadralnem padalstvu je pripomoglo, da se je v svetovni strokovni literaturi pojavila slika Kriške gore in leta je bila dobra promocija za samo Slovenijo in tržiško okolico. Posledica je bila, da so se navdušenci želeli prepričati o pisanju in v letu 1993 so veliko prihajali, d?, bi v praksi preizkusih jadralne zmožnosti s startom na Kriški gori. Predvideli smo to za nas zanimivo in koristno možnost, saj smo vedeli za izkušnje v svetu. Na sestanku s planinci, padalci, predstavniki tržiške občine in krajevne skupnosti Senično, je bila usmeritev moralno podprta, sam pa smo poskrbeli za zagotovitev vsega, kar ta šport potrebuje. S prihodom jadralcev in naključnih turistov - planincev iz Nemčije in Češke je zaživela nova dejavnost. V nadaljevanju je v kompletno organizacijo jadralnega padalstva pristopila tudi Gostilna Pri Bajdu, Janeza Ribnikarja v Seničnem. Za popestritev smo pripravili v sodelovanju s Planinskim društvom Križe in vodilnimi možmi jadralnega padalstva tudi prvo tekmovanje za Pokal Senična '93, s katerim bomo tradicionalno nadaljevali." Jadramo padalstvo se je izkazalo kot priložnost za razvoj turizma, zato ste se vanj tvorno vključili? "Prav z našim prvenstvom smo preizkusili prvo kompletno ponudbo, lahko rečem tudi servis, ki ga potrebuje jadralni padalec. Ta avto pusti na parkirišču v Seničnem, od te končne točke pa smo organizirah prevoz padalcev in opreme do Gozda, od tam so planinci poskrbeli za transport opreme od zavetišča v Gozdu do koče na Kriški gori. Dostop je po označeni planinski pešpoti na Kriško goro, odkoder padalci vzletijo. Pod vasjo Senično smo uredili, označili in ogradili pristajalni prostor, se dogovorih z lastnikom zemljišča za uporabo z določeno odškodnino, zagotovili prenočišča in gostinske storitve. Podpora jadralnega padalstva in s tem vzorčnega povezovanja turizma na območju Senična oziroma Kriške gore s sodelovanjem vseh medsebojno povezanih udeležencev, je nudila tudi občina Tržič in s tem pričakujemo tudi nadaljnjo podporo v športnih dejavnostih, saj le-te omogočajo tako turizem, šport, rekreacijo, razvedrilo vsem obiskovalcem in ljubiteljem neokrnjene narave. Tržič je bil v minulem obdobju prisoten v vseh športnih panogah, potem je bilo vmesno obdobje mrtvila, sedaj se ponovno vrača športni duh v občane, razvijajo se povsem nove športne zvrsti, kot je kolesarstvo, tekaško rolkanje in jadralno padalstvo... Navdušenci so se že povezali v Jadralno padalski klub Kriška gora, kar daje možnost, da bodo določene tekme širšega pomena postale tudi tržiške, ko ne bo Kriška gora samo vzletna rampa, ampak bo imela ob svojem vznožju v Seničnem tudi uradni matični cilj. Potem bodo gostje ostajali v kraju in bo lanskih sto nočitev bistveno preseženih." Kako ste se planinci konkretno organizirali, da ste še postali še bolj zanimivi za jadralne padalce, predsednik Planinskega društva Križe Ivan Likar? "Sprejeli smo skupno obveznost in organizirali prevoz opreme z žičnico vsak delavnik dvakrat ob 13.30 in 15.30 uri, če je zadosten interes, vsaj petih padal. Ob vikendih pa so prevozi zagotovljeni ob 10., 12., 14. in 16. uri." DRAGO PAPLER Novi trener Živila Naklo je optimist KOMBINACIJA MLADOSTI IN IZKUŠENOSTI Jutri bodo Naklanci igrali prvo tekmo za trening na Koroškem, potem odhajajo na priprave v Kobarid, začetek prvenstva pa bodo pričakali doma. Naklo, 5. julija - V ponedeljek je novi trener Živila Naklo Nikica Cukrov opravil z moštvom prvi trening. 40-letni Ši-benčan, ki je igral za Šibenik, Reko in Hajduk, nato pa je bil trener v Šibeniku, Somoboru in nazadnje v Pazinu, je v torek povedal, da je njegov prihod v Naklo rezultat dogovorov o sodelovanju med Hajdukom iz Splita in Živili. "Tu sem in začel sem z delom. Slovenske lige in slovenskih nogometašev ne poz-nam posebno dobro. Tudi igralcev Živil ne, vendar jih spoznavam. Prepričan sem, da bo moštvo posrečena kombinacija starejših, izkušenejših igralcev, in mlajših, med katerimi so nekateri tudi slovenski reprezentance. Upam, da bomo uresničili zastavljeni cilj, uvrstitev med osem najboljših klubov prve lige. Sem privrženec hitre in ofenzivne igre, v kateri čim več igralcev napada in jih čim več brani. Takšen koncept pa terja dobro telesno pripravljenost in uigranost. Zato tudi treniramo dvakrat na dan." • J. Košnjek, slika G. Šinik Prejeli smo: GORENJSKI ŠPORTNI JAVNOSTI Zadnji mesec je bilo zlasti v gorenjskem nogometu veliko poskusov nadgrajevanja obstoječega stanja. Šlo je predvsem za spoznanje, da je v prihodnosti na Gorenjskem potrebno strniti vse organizacijske, materialne, strokovne in kadrovske potenciale v enotno zastavljeno, organizirano in vodeno celoto. Pri tem sem kot pobudnik takih zamisli poslal nekaterim odločilnim dejavnikom (klubi, sponzorji itd) pismo dobrih namenov, ki naj bi te procese spodbudilo. Realizacijo je kot svojo nalogo v moralnem in osebnem smislu prevzel na strani Živil - Naklo direktor Živil Branko Remic in kot poslovnež in športni delavec zastavil svoj ugled, vpliv in znanje za realizacijo skupnega projekta. S strani našega kluba smo za sodelovanje v bistvu bili vsi sedanji in bodoči vodilni ljudje. Sestanki in dogovori so bili dokaj dolgotrajni, osebno pa sem se zavzel za predlog (pripravil material, izhodišča, kadrovske rešitve ipd) KROVNE ORGANIZIRANOSTI V NOGOMETU. To pa je pomenilo, da nogometni prvoligaš Živila - Naklo postane gorenjski in tudi kranjski nosilec, preseli svoje člansko moštvo na objekt v Kranju, poenotenje pa zajame še (sedanje) mlado moštvo Triglav - Creine v tretji ligi (igralci do - večinoma 23 let - bi bili štipendisti kluba, neprestan izvor mladih moči za prvoli-gaško moštvo), mladince in kadete v prvi ligi (Gorenjski glas) in mladince Živil - Nakla v drugi ligi. Želeli smo s skupnim podjetjem urejati tudi materialni položaj teh ekip, ki pa bi ostale še vedno "klubske". To pa pomeni, da noben klub ne bi nič izgubil: Živila - Naklo bi imela prvoligaše, Triglav - Creina svoje ekipe v smislu nogometne registracije. Toda ta poskus dogovora se ie ustavil na nekaterih problemih, ki bi jim z eno besedo lahko rekli: sodelovanje, tekmovanje pod NOVIM, SKUPNIM IMENOM. Predstavniki Živil Nakla (brata Zupan) namreč niso mogli sprejeti rešitve, da bi vse te ekipe nastopale pod skupnim imenom. Predlagali smo: Živila, Živila Kranj, Živila Gorenjska, Živila in morebitni novi sponzor. Stališče NK Živila Naklo je bilo jasno: vse ekipe tekmujejo naprej pod svojimi imeni, na drugo ime v tekmovalnem nazivu ne pristanejo, prav tako na druge rešitve. TU se je dogovor ustavil - kar se tiče našega kluba. Mi smo bili pripravljeni ponuditi brezplačno vse igralce, ki bi lahko pomagali pri boju za prvoligaški status, objekt, kjer smo domicilni klub (stadion) za trženje, treninge ipd prvoligaša. Ta naš prispevek je bil ocenjen kot "teoretičen in "premajhen". Ker po drugi strani iz Naklega prihaja večkrat do očitkov, da Kranj nima posluha za njihove hude težave (igrišče ipd), želimo javnost obvestiti, da smo kot klub ponudili ob roki. Več žal ponudti ne moremo, ker nimamo. Pripravljeni smo bili celo "pozabiti" 75-letno tradicijo Triglava in 25-letno Creine v smislu poenotenja interesov. A odrekanja ne morejo biti - enostranska. V prihodnje nas čaka v nogometu kopica nalog. Pripravljeni smo še naprej pomagati športnim prijateljem iz Naklega pri boju za edinega gorenjskega prvoligaša. A ta pomoč ostaja - ne po naši krivdi -lena simbolni ravni Jasno in glasno pa je treba potem potegniti črto in temeljni izjavi, da "Naklo pač nikoli ne bo kranjski klub", posvetiti več pozornosti tudi v prihodnje. Tako stališče namreč razumemo, saj so ljudje vtkali v uspeh njihovega kluba ogromno znanja, časa, odrekanja. Z določenih plati (enotnost v vasi) je to celo logična odločitev. Za konec: bil ie razburljiv junij. Prvič v zgodovini gorenjskega nogometa smo bili blizu miselnega preobrata, ko ni več važno "Naklo", "Primskovo". šlo je za poskus zasnove profesionalnega kluba vse gorenjske regije. Ker sem bil pobudnik takih idej in dejanj, imam za svojo osebno dolžnost zahvalo gospodu Branku Kemicu za njegov posluh in sodelovanje pri tem projektu. Prav tako je veliko energije vložil gospod Milan Bajželj, člani našega kluba pa tudi Seveda se moramza dialog zahvaliti tudi gospodom iz Naklega. Kajti krivca, da vse ostaja po starem, ni Jele golo spoznanje, da v danem trenutku nismo mogli preskočiti vaških in mestnih plotov. O tem, kako in s kakšnimi posledicami smo se odločili, bo sodila prihodnost. Športna javnost naj pač zve, da je eden temeljnih problemov v naši družbi, politiki, gospodarstvu, športu SODELOVANJE. Nogomet (žal) ni izjema. Miran Šubic, predsednik NK TRIGLAV-CREINA, Kranj MARK* ID LOČANKE V GRČIJO Škofja Loka - Na sedežu mednarodne košarkarske zveze FTBA v Muenchnu je bilo preteklo soboto Žrebanje parov uvodnih krogov v vseh evropskih pokalnih tekmovanjih za sezono 1994$5. Že tretjič zapored pa so se med ekipami, ki bodo nastopile v pokalu Lilianne Ronchetti znašle tudi košarkarice Odeje Marmorja iz Škofje Loke, ki so si uvrstitev priigrale s poifmalmm nastopom v končnici lanskega prvenstva. V prvem letu med Evropejkarai so Ločanke izgubile že v uvodu z Miškolcem z Madžarskega, v lanski sezoni pa so prišle do tretjega kroga. Možnost za to bodo imele tudi tokrat, iaj so v prvem krogu proste, v drugem pa je njihov nasprotnik Volos iz Grčije. Tekmi sta na sporedu tretjo sredo septembra in prvo oktobra. Škofjeloške kožarkarice, pri katerih po zadnjih podatki ni prišlo do sprememb v igralskem kadru, so v tem trenutku na zasluženem odmoru. Že konec meseca pa jih bo trener (najverjetneje Boštjan Kržišnik), zbral na uvodnem treningu za novo sezono. Tako, kot v lanski sezoni pa bo v prvem delu najpomembnejši cilj nastop v evropskem pokalu in pa v domačem pokalnem tekmovanju. Upati je, da bodo pri Odeji Marmorju do začetka prvenstva okrepili ekipo z eno visoko igralko pod košem, saj je Zora Malacko izrazila željo, da bi Več igrala na zunanjih mestih in manj pod koši, kot je bilo videti v zadnji sezoni. • Dare Rupar TERPOLO TRIGLAV BRANI NASLOV Kranj, 7. julija - Na letnem kopališču Kranja bo v soboto in nedeljo prvenstvo za starejše dečke, rojene leta 1979 in mlajše, na katerem bo nastopilo sedem ekip iz Slovenije. Poleg dveh ekip Triglava bodo nastopili še dečki Ljubljane, Maribora, Kopra, Kamnika in Kranja 90. Zimski prvak je bila ekipa Triglav I, ki bo tudi na tem prvenstuv imela glavno vlogo. Ekipe bodo v predtekmovanju igrale v dveh skupinah, nosilca skupin pa sta Triglav I in Kranj 90, ki je bil pozimi drugi. Tako lahko pričakujemo lepe tekme in zanimiv vaterpolo. • Jože Marinček Praznik dupljanskega športa ROKOMET IN ZABAVA Duplje, 6. julija - V Dupljah so včasih te dni praznovali krajevni praznik. Člani TVD Partizana ostajajo zvesti tej tradiciji. Za predstavitev svoje dejavnosti in za tradicionalno veselico, na kateri bo igral ansambel Rožmarin, so izbrali jutrišnji dan, 9. juhi a. Ob 16. uri se bo začela na igrišču za osnovno šolo veselica z Rožmarinom in bogatim srečelovom, sočasno pa bosta potekali dve zanimivi rokometni predstavi. Najprej bo rokometni turnir generacij, na katerem bodo igrali starejši rokometaši, ki so v gorenjskem in slovenskem rokometu veliko pomenili, malo mlajši m najmlajši, zaigrali pa bosta tudi selekciji starejših in mlajših rokometašic Pn dupljanskem Partizanu delujejo rokometna, namizno teniška in atletska sekcija. • J.K. V nedeljo na hipodromu pod Lescami TEKMA DOMAČIH IN TUJIH KASAČEV Dirka se bo začela ob treh popoldne, na sporedu pa bo 8 dirk Kranj, 8. julija - Konjeniški klub Triglav z Bleda je uspel privabiti na kasaško dirko večino naših najhitrejših konj, tako iz domače kot tuje reje. Tekmo ob 15. uri bodo začeli najmlajši in najmanj izkušeni kasači, zaključili pa od tri do dvanajstletni kasači, domači in uvoženi, katerih zaslužek že presega 600.000 tolarjev. Organizator bo podelil poseben pokal za rekord steze. • J.K. Poziv ministrstva za šolstvo in šport PREDLOGI ZA BL0UDK0VA PRIZNANJA Ljubljana, 8. julija - Na osnovi pravilnika o delu odbora za podeljevanje priznanj Stanka Bloudka poziva ministrstvo za šolstvo in šport občinske upravne organe, pristojne za šport, športne in druge organizacije ter posameznike, da predlagajo kandidate za dobitnike letošnjih priznanj Stanka Bloudka. Priznanja bodo podeljena posameznikom in organizacijam za delo in uspehe v športu in odnosih v športu, v raziskovalnem delu, pri množičnosti in projektiranju športnih objektov. Predloge sprejema ministrstvo za šolstvo in šport, sektor za šport, Celovška 25, s pripisom Za odbor za podeljevanje priznanj Stanka Bloudka" do 1. septembra, pri vrhunskih tekmovalnih dosežkih športnikov pa do 31. oktobra. • J. K. IRSKI SKOKI USPEH KRANJČANOV NA TUJEM Banska Bistrica (Slovaška) - Kranjski skakalci so dosegli na velikem mednarodnem tekmovanju v smučarskih skokih imeniten« uspeh. V konkurenci 115 tekmovalcev iz Avstrije, Češke, Poljske, Slovaške in dveh slovenskih klubov Velenja in Kranja, sta dve zmagi odšli v Slovenijo po ena v Kranj in Velenje. Tekmovalci so nastopili na 40 in 60 m skakalnico. Na 40-metrski skakalnici je 13- O RadsponFABJAN VAŠ STROKOVNJAK ŠTEVILKA 1 na koroškem ZA KOLESA VSEH VRST IN KOLESARSKO OPREMO. BELJAK TREFFNERSTRASSE 2 Tel.: 0043-4242-28413 (NA SEVERNI STRANI GLAVNE ŽELEZNIŠKE POSTAJE) letni Kranjčan Marko šimic dosegel zmago z veliko prednostjo in obenem izenačil rekord skakalnice z 39 metri. Rezultat - dečki do 13 let: 1. Marko Šimic (Triglav Teling) 221.5 točk 38,5 in 39 m. Dečki do 15 let: 1. Milan Živic (Velenje) 228,5 točk 66 in 62 m, 2. Uroš Peterka 217,7 točk 62 in 62 m, 5. Bine Norčič, 6. Luka Mohorič, 8. Robi Kranjec, 10. Marko Šimic (vsi Triglav Teling). Mladinci do 16 let: 1. Jan Voitko (Slovaška) 219 T 61 in 62,5 m, 3. Primož Delavec (Triglav Teling) 195 točk 57,5 in 61 m; mladinci do 18 let: 1. Zbinek Krompolc (Češka) 227.6 T 63 in 62 m, 7. Uroš Rakovec (Triglav Teling) 195,4 T 57,5 in 57 m. • J. Bestcr Čas je tudi za šalo - Med sicer napornim kondicijskim treningom naših alpskih smučark se očitno najde čas tudi za šalo. Vsaj posnetek Alenke Dovžan in Špele Pretnar to dokazuje. Upajmo* da bo tudi med smučarsko sezono čimveč priložnosti za veselje in smeh ter čimmanj za žalost in razočaranje. • J. K., slika G. Sinik Padalci odšli na vojaško prvenstvo NAŠI BRANIJO ZLATO Vojaško padalsko reprezentanco je pred odhodom na svetovno prvenstvo v Avstriji sprejel obrambni minister Jelko Kacm. Kranj, 8. julija - Slovenska vojaška padalska reprezentanca je odšla na svetovno vojaško padalsko prvenstvo v avstrijsko mesto Perg. Prvenstvo bo trajalo do sredine julija. Naša reprezentanca, v kateri so Irena Avbelj, Bogdan Jug, Branko Mirt, Matjaž Pristavec, Roman Karun in Sandi Salkič, z njo pa so še polkovnik Martin Burjan, trener Drago Bunčič, sodnik Janez Pfajfar in tehnični vodja Janez Horvat, ima zahtevno nalogo. Na lanskem evropskem prvenstvu, ki je bilo v Kranju, je bila naša moška ekipa prva. Prva je bila Irena Avbelj v skokih na cilj, figurativnih skokih in kombinaciji, Bogdan Jug pa je bil drugi v skokih na cilj. Tudi na svetovnem vojaškem prvenstvu lani v Turčiji so bili fantje uspešni. Ekipno so bih drugi, Roman Pogačar pa je zmagal. Padalce je pred odhodom na prvenstvo sprejel minister za obrambo Jelko Kacin in dejal, da bodo padalci in inštruktorji jedro padalske vojaške enote v mirnodobni sestavi slovenske vojske. • J. Košnjek V Radovljici POLETNI ŠAHOVSKI TURNIR Radovljica, 8. julija - Šahovsko društvo Murka Lesce organizira v nedeljo, 10. julija, ob 10. uri v parku pred hotelom Grajski dvor v Radovljici 21. poletni moštveni šahovski turnir. Moštvo sestavljajo štirje igralci oziroma igralke. Prijave bo sprejemal sodnik do začetka tekmovanja. Vsako moštvo mora imeti s seboj dve brezhibni šahovski uri, prijavnina pa je 2.000 tolarjev in se plača ob prijavi. V primeru slabega vremena bo zagotovljen pokrit igralni prostor. Med in po turnirju bo organiziran piknik. Vsak igralec bo dobil bon za prehrano, pa tudi sicer bodo cene jedače in pijače na pikniku zmerne. V primeru slabega vremena bo piknik odpadel. • J.K. TURNIR V ŽIREH Žiri, 8. julija - Med 15. in 17. julijem bo v Žireh teniški turnir Žiri open. Tenisači bodo igrali na igriščih Kamšk. Žrebanje parov bo v nedeljo, 10. julija, ob 20. uri zvečer na teniških igriščih; Nagradni sklad turnirja je 82.000 tolarjev, razen tega bodo tudi praktične nagrade, ki jih prispevata Tobačna Ljubljana in Pivovarna Union. Glavni sponzor turnirja je trgovina Pri Maruši v Žireh. Pojasnila daje Ivo Kavčič po telefonu (064) 691-486 in 691-485. • J.K. SMOLA DENISA ZVEGLJA Odlični slovenski veslač, dobitnik mnogih mladinskih in članskih kolajn, Denis Žvegelj z Bleda, ki se je vrnil iz študija v ZDA in se takoj po vrnitvi odlično ujel s partnerjem v dvojcu brez krmarja Iztokom Čopom, ima smolo. Lani se je poškodoval z gorskim kolesom, pred dnevi pa v avtomobilski nesreči. Zdravil se bo najmanj 6 mesecev zaradi poškodbe glave in gležnja. Zato je vprašljiv njegov nastop skupaj s Čopom na septembrskem svetovnem prvenstvu, na bližnjih tekmovanjih, tudi sredi julija v Luzernu, pa ga zanesljivo ne bo. Čop bo tako veslal v enojcu, Janša, Mirjanič, Mujkič in KJemenčič pa v četvercu. IZŠLA JE DVOJNA ŠTEVILKA REVIJE Obilo zanimivega branja za vroče poletne dni. Nekaj naslovov: - Marko Milic, mladi up slovenske košarke najraje "zabija" - Velikani športa: Borut Petrič - od plavalca do podjetnika - Ekskluzivni intervju z Joaom Havelangom, predsednikom FIFA - Poslovnež: Franc Premk, direktor prijaznega podjetja Petrol - Fotoreportaža: maraton Treh src, Giro dltalia REVIJO E-ŠPORT DOBITE PRI VAŠEM PRODAJALCU ČASOPISOV! Petek, 8. julija 1994 GLASOVI KAŽIPOTI GORENJSKI GLAS • 27. STRAN GLASOV KAŽIPOT 3 Prireditve M I Koncerti Gasilska veselica Podbrezje - Gasilsko društvo Podbrezje vabi na veliko vrtno veselico, ki bo 10. julija ob 16. uri na gasilskem vrtu v Podbrezjah, kjer bo najprej prevzem in blagoslovitev gasilskega traktorja. Igra ansambel Pop Design. Vabijo gasilci! Srečanje kmečkih žena Blegoš - Kmečke žene iz Poljan in Javorij vabijo v nedeljo, 10. julija, na tradicionalno srečanje kmečkih žena na Blegošu. Kulturni program bo ob 12. uri pri koči na Blegošu. Med drugim boste lahko poskusili dobrote iz domače kmečke peči. Poskrbljeno bo tudi za dobro voljo, glasbo in ples. Igral bo Janez Kogovšek. »»»»»»»»»»»»» Lutke Bled - Danes, ob 17. uri se bo na terasi Park hotela predstavilo Lutkovno gledališče iz Zagreba z igrico Prijatelji; ob 20.30 pa se bo pa Blejskem gradu predstavilo jeseniško lutkovno gledališče z igrico Butalski policaj, Cefizelj in Pak. Jutri pa se bosta predstavili Lutkovni gledališči iz Italije in Avstrije. Predstavi bosta pravtako na Blejskem gradu. Obenem ste vabljeni na ogled monodrame M. Kmecla: Andrej Smole - znameniti Slovenec z igralcem Tonetom Gogalo. Prireditev bo na Blejskem gradu. Vstopnice po 1.000 SIT so na voljo v predprodaji v Turističnem društvu Bled. Mednarodni lutkovni festival Bled, Kranjska Gora - Danes, 8. julija, bosta v okviru lutkovnega festivala na prostoru med Turističnim društvom in Agencijo Julijana v Kranjski Gori nastopili dve lutkovni skupini: najprej ob 10. uri LG Lutkobus iz Zagreba s predstavo SHS&SL?1!tem Pa Lutkovno gledališče GM Jesenice s predstavo Butalski policaj, cefizelj in pek Popoldne se bo program nadaljeval na Bledu. Ob 17. uri bodo pred turističnim društvom še enkrat nastopili zagrebški lutkarji s Prijate Ji, ob 18. uri pa LG GM Jesenice z Mojco Pokrajculjo. V soboto bo ob 17. uri na istem prostoru nastopilo italijansko lutkovno gledališče Circo tre dita s Predstavo Cirkus tret prstov, ob 20.30 pa bo na Blejskem gradu Theater im Kuerbis iz Avstrije nastopil s predstavo Poroka pod Slapom. Ročk koncert Kranj - Na vrtu gradu Kiselštajn bo danes, 8. julija, ob 20. uri mantra ročk koncert in meditativna glasba skupine Transcendence. Gost koncerta bo kitarist Titikšavo Karuniko iz Los Angelesa.V prvem delu bo na sporedu koncert bha-janov ali etnične glasbe spiritualne Indije. Glasbeniki bodo igrali na originalne indijske inštrumente. Drugi del je pop ročk koncert. Predstavlja vsebinsko nadaljevanje in vrhunec programa. »»»»»»»»»»»»It MePZ ISKRA Kranj Kranj - V Domu krajanov Šenčur bo danes, 8. julija, ob 20. uri celovečerni koncert Mešanega pevskega zbora Iskra iz Kranja, ki ga vodi dirigent Dušan Bavdek. Na sporedu so dela slovenskih skladateljev, skladbe Čajkovskega, Fischerja ter francoska ljudska in črnska duhovna, v drugem delu koncerta pa bodo zapeli priredbe slovenskih ljudskih pesmi. Bohinjski pevci v Radovljici Radovljica - Mešani komorni zbor Anton in Janko Ravnik Bohinj, ki ga vodi Jurij Dobravec, bo ta konec tedna dvakrat nastopil v Radovljici. Prvič že danes, 8. julija, ob 20.30 uri v graščinski avli, drugič pa jutri, 9. julija, prav tako ob 20.30 uri v cerkvi. Dva okteta Boh. Bela - Pod Iglico na Bohinjski Beli bo jutri, 9. julija, ob 21. uri koncert dveh oktetov. Nastopila bosta Moški oktet Vasovalci, ki ga vodi Mojca Legat, in Mešani oktet France Prešeren, pod vodstvom Irene Žmitek. Strune Brezje - V kulturnem domu na Brezjah bo jutri, 9. julija, ob 20. uri večer s skupino Strune. »»»»IfrlrlrltlHlHBfrltl* MPZ Kranj Preddvor - V nedeljo, 10. julija, bo ob 16. uri na ploščadi pred hotelom Bor nastop Moškega pevskega zbora Kranj, sodelovala pa bosta tudi kvartet Jutro in Mešani pevski zbor Penarie iz Artegne. Devetnajstčlanski MPZ Kranj je skupaj šele dobro leto, pod vodstvom dirigenta Janeza Forška pa pojejo od pesmi od renesanse do moderne, tako ljudske kot umetne. Naša ponudba tudi v letu 1994 MAU OGLASI DO10 BESED ■ BREZPLAČNO V Gorenjskem glasu boste Vaše male oglase lahko objavljali brezplačno, če nam boste tekst oglasa v obsegu največ 10 besed poslali na oštevilčenem kuponu iz časopisa. Kupon nam lahko pošljete po pošti ali prinesete osebno v maiooglasno službo na ZOISOVI 1 v Kranju. Izrežite in pošljite na: GORENJSKI GLAS, 64000 KRANJ r>e- Ime In priimek, naslov: ?!?!^?5Lpb|^yomalega oglasa v naslednjem besedilu: L>6- Koncerta Bled - Jutri, ob 20. uri bo v TTC Bled koncert Adria Dixiland ansambla iz Kranja; v nedeljo, ob 18. uri pa bo v Zdraviliškem parku promenadni koncert Pihalnega orkestra Tržič. Koncert ob jezeru Preddvor - V nedeljo, ob 16. uri bo na ploščadi hotela Bor v Preddvoru Koncert ob jezeru Črnava pod pokroviteljstvom Živil iz Kranja. Na koncertu sodelujejo: mešani pevski zbor Panarie iz Artegna v Italiji ter kvartet Jutro z Jezerskega in moški pevski zbor iz Kranja, ki je tudi gostitelj pevcem. Vsak zbor bo zapel po pet pesmi, vsi skupaj pa bodo na koncu zapeli še pesem Davorina Jenka Lipa zelenela je. Vse pevce pa bo ob 14. uri sprejel kranjski žuoan Vitomir Gros. Razstave Slikarska razstava Šk. Loka - V galeriji Loškega gradu bo danes, 8. julija, ob 20. uri otvoritev slikarske razstave akademskih slikarjev Janeza Kosa in Henrika Marchela. Razstava bo odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. l»**>lH*»HHH»HHHr Stavbna dediščina Begunje - V galeriji Avsenik bo danes, 8. julija, ob 18. uri otvoritev razstave z naslovom Stavbna dediščina Begunj na Gorenjskem, katere avtor je Mirko Majer. V kulturnem programu bo nastopil oktet Vasovalci iz Žirovnice pod vodstvom Mojce Legar. HALE, HALS, GORENJSKI GLAS Izleti Planinski izlet na Marmolado Kranj - Planinska sekcija Iskre organizira od 16. do 18. julija vzpon na Marmolado (3340 m). Za vzpon je izbrana kombinirana varianta. Na goro bo vzpon po ferati, sestop pa po ledeniku. Ce oklevate: "iti ali ne iti", pridite v 13. julija ob 17. uri na vrt gostilne Kovač v Vikrčah pod Šmarno goro.Informacije in prijave do 8. julija pri g. Pajkovi. Z upokojenci po Koroški Kranj - Društvo upokojencev Kranj organizira v torek, 19. julija, izlet na Koroško. Odhod avtobusa je ob 6. uri izpred kina Center Kranj. Z avtobusom bomo obiskali veliko krajev na Koroškem. Na poti domov si bomo ogledali tudi razstavo obrti in galerijo ter vrtnarsko razstavo ob Savinji. Od tu pa po najkrajši poti domov. Na Višarje, Trbiž in v druge kraje Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane in druge upokojence na zanimiv izlet na Višarje, Trbiž in v druge kraje, ki bo 28. julija. Odhod avtobusa je ob 7. uri izpred kina Center Kranj. Prijave sprejema društvo vsak ponedeljek, sredo in petek, od 8. do 12. ure lt»l»l»BM»»ltl»B»B»a»l» Kopalni izlet Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane in ostale upokojence na ponovitev kopalnega izleta v Simonov zaliv - Izola. Izlet bo 21. julija, odhod ob 6. uri izpred kina Center Kranj. Možnost kopanja v morju - zunanja kopališča Simonov zaliv in v notranjem bazenu hotela Delfin Izola. Povra-tek iz Izole proti domu ob 18. uri. Prijave sprejema društvo upokojencev ob uradnih dnevih in urah. SOBOTNA SREČA vam tokratpodarja nagrado za 7 DNI BREZPLAČNIH POČITNIC NA BOLU. IN SE NEKAJ DRUGIH NAGRAD če pravilno odgovorite na vprašani«: KAJ JE ODISEJ ? PRIDITE 9. 7., OB 11 .URI NA MAISTROV TRG, Igral bo anaambel RAVB AR JI, lahko pa e prelzkualte tudi v posnemanju znanih Izvajalcev (KAREOKE) I -JJRISUČNA AGENCIJA ODISEJ MAISTROV TRG 2, 64000 KRANJ, •tL.: 064/ 213-261,218-586 in SSS ODGOVOR: s. ima In Drllmok: ——* naslov: Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12. ue dan pred izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. NOGOMET, ROKO- Dres'> žoge, ščitniki, mreže, loparji in drugo za rokomet, nogomet, MET ODBOJKA košarko - samo za klube. Pokličite - obiskal Vas bo zastopnik; Sim POLETNA RAZPRODAJA BINE AVTOODPAD CITROEN, ŽIRI AVDIO HI-FI* SALON ROLO SENČILA NOGRAŠEK HOTELI, PENZIONI, TURISTIČNI OBJEKTI MACOM, s.p., Prešernova 9 Radovljica, tel, faz 714-638 TURNIR V MALEM N0G0METV v Struževem sport servis, tel.: 327-598 in 311-453 T-shirt od 350 do 590 SIT, bermuda hlače 1.190 SIT, jeans kratke hlače 2.690 SIT, moške srajce od 1.990 SIT, pajkice od 1.290 SIT. QUEEN, Cankarjeva 12, Kranj (nad Svetom knjige) Rabljeni rezervni deli za avtomobile citroen in odkup avtomobilov za avtoodpad. Rezervne dele tudi zmontiramo. Tel.: 692-194 Demonstracija: JWR ENERGY, ROTEL, FOCAI_ kiti, VDH, Conrad-Johnson. Vsak četrtek, od 15. do 19. ure ali po dogovoru. KAT d.o.o., Hotemaže 17/a, Preddvor, tel.: 43-391, fax: 43-388. Vabljeni na poslušanje in razgovori Izdelujemo in montiramo lamelne, plise in rolo zavese, žaluzije v različnih izvedba; šir. lamel 16, 25, 35, 50, 65 in 80 mm, rolete in komarnike. Konkurenčne cene! Tel.: 061/651-247. Hvala za zaupanjel Se priporočamo! PROFESIONALNA FITNESS OPREMA: HYDRA-FITNESS, AIR MACHINE, FASSI SPORT. Razširite ponudbo z manjšim profesionalnim fitness centrom. Izkoristite ugodno priložnost - kompletna postavitev profesionalne fitness opreme že od 10.000 DEM dalje. Nudimo tudi program finskih savn ter turških kopeli. Svetujemo pri izbiri opreme, uvajamo programe ter vzdržujemo opremo. MNK "Tramin" Naklo organizira turnir v malem nogometu v Kranju (Struževo) 10. julija z začetkom ob 8. uri. Prijave eprejemamo do petka, 8. julija, po telefonu 064/48-038, 47-521. Prijavnina znaša 5.000 SIT. Žrebanje bo v okrepčevalnici Zamorček na Planini II (poleg pošte) v petek, 8. julija, ob 20. uri. Za najbolje uvrščene ekipe POKALI in DENARNA NAGRADA 80.000 SIT. KARNISE DORNIK Izdelujemo več vrst PLASTIČNIH KARNIS. Tel., fa* 421-060 DOM V KAMNIŠKI BISTRICI VAS VABI FOTO BOBNAR za hotelom Jelen ŽELITE DOBRO JESTI? ODPRAVITE PLEŠAVOST ZA VSELEJ RENTA CAR STONE DIVER VESELI VEČER V GORICAH AVTOŠOLA SEM, a\o.o. PLAVA LAGUNA POSEBNA PONUDBA da v njem preživite letni dopust Iz vročih mest v čudovito okolje s številnimi možnostmi za aktivnosti v planinskem okolju. Popusti za planince in mladino! Informacije - rezervacije: 061/825-544. Fotografije za dokumente v 3 minutah, 4 fotografije 650 SIT. 8 fotografij 1.100 SIT. Tel.: 221-112 1 Pridite v gostilno JAMA v Šenčurju, kjer vam bomo postregli z dobrotami domače kuhinje, specialitetami z žara, sladicami in sladoledi! LIPOHAIR - svetovni hit. Naročila po tel.: 061/571-875 dnevni NAJEM VOZIL - POPUSTI. Tel.: 061/15-97-507 ali 0609/622-902 Gostilna Lovec iz Goric vas vabi v soboto, 9. julija, na VESELI VEČER. Živa glasba, duo Karina, pestra izbira jedi iz žara ter še veliko ostalih dobrot. Prisrčno vabljeni! Tel.: 40-036 NsjdGt© R3S ns novom nsslovu * Titov trej 3/3 (3. nsdstn), ok. Loki tel.: 623-255 ali 620-211, zvečer Možnost plačila na obroke, izbira kraja - časa, začetka zaključka vožnje na vozilih R-5! 7-dnevni počitniški aranžmaji - VELIKI POPUSTI ZA OTROKE, TUDI DO 100 %. Informacije: Vaša agencija ali Plava Laguna Poreč, tel.: 00 385 531 351-122, fax: 351-044. To je tam, kjer je dobro razpoloženje domalCENE POLPENZIONA NA OSEBO V SIT: od 9.7. do 23. 7.: hoteli Galeb, Albatros, Lotos in Delfin - 23.100 SIT; hotel Materada - 25.200 SIT. Doplačilo za polni penzion je 2.800 SIT. V ceno je vključeno: 7 pol ali polnih penzionov, turistična taksa, dnevna animacija in šola smučanja na vodi za otroke in odrasle. DOBRODOŠLI! 7 DNI BREZPLAČNIH POČITNIC NA B0LU Jutri ob 11. uri bo na Maistrovem trgu v Kranju spet veselo .Turistična agencija Odisej, TELE - TV Kranj in Gorenjski glas spet pripravljamo Sobotno srečo, prijetno dopoldne z igricami. Zbrali se bodo četrto-šolci iz štirh razredov osnovnih šol iz Kranja in Škofje Loke. Tekmovali bodo v znanju in zabavnih igrah, predstavila se bo Plesna šola Kranj ob spremljavi žive glasbe, zraven pa bo še degustacija mesnih izdelkov Mercator Mesoizdelkov iz Škofje Loke. Prireditev so podrprti še Trgovsko podjetje Loka iz Škofje Loke, HI-FI center Jamo iz Kranja, Urarstvo Franc Robnik Kranj in ostali. Tisti, ki še niste izpolnili in poslali nagradnega kupona, lahko to storite tudi danes in ga pošljete po pošti ali pa oddate v stekleno kocko v agenciji Odisej, ki tudi podeljuje glavno nagrado, 7 dni počitnic na Bolu na otoku Braču. Nagrade so prispevali še Živila Kranj, Mladinska knjiga in Metronic Komet iz Trbovelj. Naročili smo tudi lepo poletno vreme, zato vas vabimi, da se nam jutri pridružite pred turistično agencijo Odisej, na Maistrovem trgu v Kranju. Srečna družina Sreča tokrat za župana Mengeš - Tokrat se ni zgodilo kot pred slabimi tremi meseci, ko je žreb prav tako nameraval podeliti nagrado v Mengeš. Takrat s tega dela Gorenjske NA MEJI nismo dobili sporočila. V torek, 5. julija, pa je bilo drugače. Sporočilo iz Mengša, s Slovenske ceste 3, smo dobili okrog 14. ure. Oglasil se je Boštjan Per, sin predsednika krajevne skupnosti oziroma na kratko, kot ga tudi vsi poznajo, mengeškega župana Janeza Pera. Takšnega naključja v uredništvu res nismo pričakovali. Nenazadnje je bil prav župan Janez Per, ki je lani zaželel in potem tudi nekako spodbudil, da smo se z Gorenjskim glasom začeli bolj dosledno pojavljati tudi na območju Gorenjske, ki smo mu v prilogi, ki izide vsakih šest tednov, rekli NA MEJI. Boštjan nam je povedal, da je brat Janez, ko je prelistaval dopoldne Gorenjski glas, odkril srečno številko. Staršev takrat še ni bilo doma. Prepričani smo, da bila tudi zanje v torek vrnitev z dela domov prijetno presenečenje. Janez nam je tudi povedal, da vsi v družini Gorenjski glas zdaj, ko so že nekaj mesecev naročeni nanj, redno prebirajo. "Prav zanimiv je in marsikaj zadnje čase piše v njem tudi iz tega dela Gorenjske. Da smo dobili nagrado, pa kar verjeti ne morem. To bosta mama m oče presenečena. Če sta bila vsaj toliko, kot smo bili mi v uredništvu, saj se z Janezom Perom zadnje čase večkrat službeno srečujemo, potem sta bila kar precej. Pa srečno še naprej. * A. Ž. TAB TAB inženiring Preddvor, d.o.o. Računalniški informacijski sistemi Preddvor 4a, 64205 Preddvor tel: 064/45-023 fax: 084/45-197 razpisuje več prostih delovnih mest in sicer: 1. PRODAJNI INŽENIR Delo obsega trženje računalniških informacijskih sistemov. Od kandidatov pričakujemo: - da poznajo računalniške informacijske sisteme (HW in SW) - da so komunikativni - da imajo vozniški izpit - da imajo predhodne delovne izkušnje na tem področju Z PROGRAMER Delo obsega razvijanje in programiranje v jeziku C ter učenje in uvajanje programskih paketov pri strankah. Od kandidatov pričakujemo: - da obvladajo jezik C - da poznajo poslovno informatiko - da so komunikativni - da imajo predhodne delovne izkušnje na tem področju Pisne prijave z opisom predhodnih delovnih izkušenj sprejemamo na naslovu podjetja, najkasneje v 8 dneh po objavi. Vse kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem razpisu. Srednja šola Jesenice Ul. bratov Rupar 2 Jesenice Razpisujemo prosto delovno mesto UČITELJA UMETNOSTNE VZGOJE za nedoločen čas z nepolnim delovnim časom 34 ur/teden Pogoji za sprejem: Poleg splošnih pogojev, ki jih predpisuje zakon o srednjem šolstvu, mora imeti kandidat visoko izobrazbo ustrezne smeri. Nastop dela 1. 9. 1994. Kandidati naj vloge z dokazili o izobrazbi pošljejo v roku 10 dni od dneva objave na naslov: Ravnatelj Srednje šole Jesenice, Ul. bratov Rupar 2. O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh od dneva objave. alples žaga d.o.o. Redno ali honorarno zaposlimo več odku-povalcev hlodovine. Prednost imajo kandidati, ki poznajo teren in so strokovno usposobljeni. Obravnavali bomo samo pismene ponudbe, ki jih pošljite na naslov ALPLES ŽAGA, d.o.o., Češnjica 48 c, Železniki. Prodam industrijski ŠIVALNI STROJ, slepi šiv in 3 nrtni OVVERLOCK. 0 327-789_15834 Poceni prodam izvenkrmilni MOTOR TOMOS 4.5. S 51-880 po 19. uri 15848 Prodam OSEBNI RAČUNALNIK COMMODORE 64, z vso možno opremo. 0 325-543 1586* foto bobnar 18 JELOVICA Ll, p.o. .Škofja Loka Kidričeva 58 vabi k sodelovanju nova sodelavca na delavni mesti: 7. VODENJE OBRATA OKEN Z VODENJE OBRATA NOTRANJIH VRAT Od kandidatov pričakujemo, da imajo: - višješolsko izobrazbo s poklicem inženir lesarstva oz. organizator dela - nad 24. oz. 36 mesecev ustreznih delovnih izkušenj - vsaj pasivno znanje enega tujega jezika - organizacijsko sposobnost ter smisel za komuniciranje in sodelovanje Novim sodelavcema nudimo možnost dodatnega izobraževanja in stimulativnega nagrajevanja. Delovno razmerje z izbranima kandidatoma bomo sklenili za nedoločen čas in 6-mesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev in opisom delovnih izkušenj naj kandidati pošljejo v roku 8 dni od objave na naslov: JELOVICA - Ll - škofja Loka, Kidričeva 58, 64220 Škofja Loka, kadrovska služba. Informacije dobijo kandidati po telefonu 064/631-241, int. 204. Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 8 dni po sprejemu sklepa o izbiri. GLASBILA Zamenjam super FLAVTO za dober Overiock. 0 061/722-937 15763 KLAVIRSKO HARMONIKO Melodija, 96 basov, prodam. 0 241-390 15777 GR. MATERIAL STREŠNA OPEKA Trajanka Dravograd, nerabljeno, prodam. 0 311- 610 15588 Prodam nove DESKE za "šolango". ■ 46-319_155» Prodam DESKE 25 mm. 0 422-750 15642_ Prodam mak) rabljeno STREŠNO OPEKO Llkozar, 1500 kosov. 0 43- 460 15645 Poceni prodam dva TRIDELNA OKNA z roleto. « 324-266 15676 SALONITKE 300 m2, ugodno prodam, nekaj rabljenih 2 leti, nekaj novih. 0 214-640 iswi STREŠNI ZIDAKI cementni 150 m2 zamenjam za 2.5 m3 plohov ali poceni prodam zidake. 0 214-016 Izdelujemo in prodajamo suhe, smrekove obloge (opaž) raznih dolžin, ladijski pod ter klasični parket iz različneg lesa. S 64-103 15722 OPEKA modelarac, nov prodam. Sr. vas 127, Šenčur 15849 kovance, razglednice....Nudimo tud kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, »221-037 ali 48-545 106*2 Odkupujemo vse vrste starinskega pohištva in ostalih starinskih predmetov, nudimo pa tudi zelo kvalitetne restavratorske usluge. 053-401_ _1211« Kupim smrekovo In bukovo htodo-vino. 0 421-158 155* ODKUPUJEMO hlodovnino, smreke, jelke, celulozni les ter bukova in kostanjeva drva. KGZ ŠKOFJA LOKA ■ 620-749 in 621-849 156«» KUPIM ohranjen Yugo, 101, 128, do 5 let, 0 714-386_15*« Kupim IZRUVAČ KROMPIRJA en-o vrst ni na kardan. 0 421-676 15677 -■--* Kupim BETONSKI KOZOLEC, sto-ječ. m 421-676_1567« KUPUJEMO smrekovo hlodovino tudi lubadarke. Plačujemo v 10. dneh. 0 64-103 1572S Kupujemo smrekovo hlodovino. 9 64- 210_15780 Kupim suhe smrekove plohe in deske. C. 1. maja 71, Kranj. • 324-136___157*7 Kupim rabljene plohe ali 30 cm desk za oder. 0 70-525 15817 Kupim APN 6. 0 64-326 i sag Kupim OTROŠKI AVTOSEDEŽ. • 65- 144 popoldne 1590» Prodam 200 m2 tegole. 15850 310-066 Nove SALONITKE, prodam, 0 311- 830 15883 MALI OGASI gg 223-444 APARATI STROJI PANASONIC TELEFAXI, telefoni, tajnice in telefonske centrale, zelo ugodno. 0632-595 1416S Prodam PRIKOLICO in plug za motokultlvator, kosilnico Irus ter kupim greben - kosilnico. 0241-162 15445_____ Prodam OBRAČALNIK za kosilnico Sokol, 0 56-031_15571 Prodam kombiniran CIRKULAR za žaganje drv in z maso za obžago-vanje desk, 0 41-107_i55e» Prodam 100 literski BAZEN za hlajenje mleka. S 422-371 156I8 Prodam STROJ ZA OBREZOVANJE ROBOV in ventilator za odnašanje lesenih delcev z motorjem 7 kW. 0 401-326 15629 Prodam KOMBAJN za Izkop krom-iria Grime. Godešič 79, šk. Loka IZOBRAŽEVANJE LOKALI Poceni prodam HLADILNO SKRINJO LTH 300 litrov. » 58-466 15727 Prodam ZAMRZOVALNO OMARO 180 litrov. 0 53-382 15735 Prodam ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK, nov, nerabljen, 2 hitri plošči, širina 50 cm. 0 861-518 15736 Prodam PC 486/50 4 MBRAM, 340 MBHD 1.2 + 1.4 vga color + printer + miška. 0 403-622 Andraž 15751 ZAMRZOVALNE SKRINJE 380 litrov, po 43.000,00 SIT, prodamo. 0 218- 055 15753 Prodam STROJ za izdelavo PVC vrečk in nekaj materiala. 0 66-797 15766_ Prodam ŠTEDILNIK (2 + 2). 0 43- 593 15790 Prodam KNJIGE za srednjo ekonomsko šolo, 3. letnik. 0 326-055 15563 Uspešno INSTRUIRAM matematiko in fiziko. 0 241-278 15«» INŠTRUKTORJA za osnove elektrotehnike, Iščem. 0 50-151 15622 Uspešno instruiram MATEMATIKO za srednje šole. 0 631-589 15638 Instruiram angleščino. 0 56-095 15778 Ugodno prodam KNJIGE za 6. razred OŠ. 0 215-301 15788 KUPIM Prodam leseni stolpni silos In Odkupujemo vse vrste STARINSKE-kombajn za krompir. 0 421-668 GA POHIŠTVA ure, umetnine, nakit, TD Preddvor oddaja v najem POSLOVNI PROSTOR za mirno obrt Pismene ponudbe pošljite na TD PREDDVOR, Goričica 8_1565J Oddam v najem TRGOVINO v centru Šenčurja. Šifra: TRGOVINA 156S5 LOKAL za trgovino na Planini, oddam. O 51-841 zvečer 1570» PONUDBA TEDNA: najem kavarne Z odkupom nove opreme na Jesenicah, K3 KERN Kranj d.o.o , 0 221- 353 15888 -—- PONUDBA TEDNA v centru CerkelJ najem poslovnega prostora, primernega za trgovine ali gostišče, i velikim parkirnim prostorom, K 3 KERN Kranj d.o.o., 0 221-353 15890 PONUDBA TEDNA: najem dobro vpeljane trgovine s diskontom v bližini Žiri, K 3 KERN Kranj d.0.0-0 221-353 15801 Zelo ugodno prodam dve ZAMRZOVALNI SKRINJI, eno za dele, druga potrebna manjšeg a popravila. 0 715-379 15711 >MERKUR V NAJEM ODDAMO SKLADIŠČNE PROSTORE na Kolodvorski cesti 1 v Kranju, ob železniški postaji. Skladiščni prostori so visoki 3.5 m in pozimi ogrevani. Primerni so za hrambo blaga, za trgovinske lokale, mirno obrt ali proizvodnjo, storitveno dejavnost. Pokličite nas po telefonu, da vam bomo lahko postregli s podrobnejšimi informacijami. Telefon: (064) 222-021. ZAHVALA V 89. letu starosti nas je zapustila naša draga žena, mama, stara mama, prababica, teta in sestrična ROZALIJA DOLINŠEK roj. Grilc Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče, svete maše, gospodu župniku za lep pogreb, pevcem za zapete žalostinke ter pogrebniku Jeriču. Vsem skupaj iskrena hvala za spremstvo na njeni zadnji poti. VSI NJENI ŠU-funja Gora, Cerklje, Zalog, Trboje, 25. junija 1994 ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, babice, tašče, sestre in tete ŠTEFKE PINTAR se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem Čevljarne Ratitovec, Kroja in Lesnine LGM, za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tudi župnikoma iz Selc in Besnice za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za lepo petje in obema govornikoma za poslovilne besede. Posebno zahvalo smo dolžni gospe Pavli za nego, osebju zdravstvenega doma Železniki in bolnišnice Golnik za skrb in pomoč ob hudi bolezni. Zahvala tudi vsem, ki niste omenjeni, pa ste nam ob težkih trenutkih pomagali in stali ob strani. Žalujoči: sin in hčere z družinami V bližini KRANJA oddamo v najem delno opremljen bistro 65 m2 s trgovino 40 m2 in v KRANJU neopremljeno živilsko trgovino 68 m2. APRON. «331-292_15917 KRANJ industrijska cona: v najem oddamo večje prostore primerne za mimo obrt in pisarne. APRON S 331-292 15918 Prodam okroglo STAJICO. 040 zvečer 327- 15635 Prodam nova otroši POGRAD za 18.000,00 SIT. 0 218-929 15819 OSTALO (DOM(BC)IMLO regulacijska oprema, montaža, meritve, servis EOEH Kranj d.0.0. 43 408 331 482 KOLESA Prodam TOMOS AVTOMATIK, odlično ohranjen. Bohinc, Praše 6, Mavčiče 15575 Ugodno prodam 1 leto staro GORSKO KOLO na 10 prestav in 2 PONY KOLESA. 0 46-378_15578 Prodam MOTORNO KOLO TOMOS CTX 80, letnik 1988. 0 43-341 15686 Prodam fantovsko GORSKO KOLO na 5 prestav, 20 eolski. 0 41-244 15691 Prodam BT 50, letnik 1988. 0 216- 505__ 15729 Prodam dobro ohranjen MOTOR JAVA 350, letnik 1986. 0 78-294 15760 Ugodno prodam dekliško KOLO CrrV BIKE, 20 eolski, lepo ohranjen. g 323-031_15833 Prodam TOMOS AVTOMATIK, za 22 000,00 SIT. Oprešnikova 24. Kranj Odkup in prodaja MOPEDOV, ki ne potrebujejo registracije. 0 325-543 Prodam MOPED BT 50 S, letnik 1988, reg. celo leto. 0 325-543 15872 9 Prodam CTX 80, letnik 1988, registriran. 0 421-433_15906 OBVESTILA Prodajamo rabljeno gostinsko opremo restavracije KO-RA-BAR-a, na Slovenski c. 58 v Ljubljani. Ogled je možen vsak dan, prodaja pa se bo vršila od 9. do 11. julija, od 10. do 17. ure. Vse informacije dobite na 0061/ 320-749__15352 Pozdravim z bioenergijo. 0 51-521 PO 18. Uli _ 15479 Nakupovanja, izleti v Gardaland, Munchen, Palma nova,... Prijave in Inf. 0 82-104 15561 Prodam 6 PALM, primernih za restavracije ali poslovne prostore. 076-067 _ 15469 PRODAJAMO HIŠO v III fazi v činčah, VILO na c. S. Žagana, hišo z lokalom v Tavčarjevi ulici. KUPUJEMO parcele in stanovanja v Kranju in okolici, ter dajemo v NAJEM trgovski lokal, pisarne v bližini Sodišča in 100 m2 poslovnih prostorov na c. S. Žagarja. PODJETJE NARACIJA, Britof 123, Kranj. 0 242-307, vsak dan od 15. do 18. ure 15501 Prodam okovane GAJBICE za krompir po 350,00 Sn". Frelih, Posa-vec 64, Podnart 15541 Na Jesenicah prodamo visoko pritlično enostanovanjsko HIŠO, s CK, telefonom in majhnim vrtom. 0 84-014 zvečer_15782 Prodam 860 m2 veliko parcelo, travnik 10 km iz Kranja. 0 325-543 15870 PONUDBA TEDNA v Drulovki pri Kranju več hiš po ugodnih cenah, K3 KERN Kranj d.o.o. Komenskega 7 0 221-353 15879 PONUDBA TEDNA: hiša z večjim vrtom v Kranju prodamo za 110.000 DEM, K3 KERN d.o.o. 0 221-353 15885 PONUBDA TEDNA: parcela 1.200 m2, od tega 600 m2 zazidljiva, ostalo gozd v Dupljah pri Kranju z lokacijsko dokumentacijo za 55.000 DEM, K3 KERN Kranj d.o.o., Komenskega 7, 0 221-353_1S886 PONUDBA TEDNA: gradbena parcela v Cadovljah z gradbenim materialom za visokopritljično hišo za 50.000 DEM, K3 KERN Kranj d.o.o., 0 221-353 15887 KOROŠKA C. 5 TRŽIČ Tel. 064/52-233 POSREDUJEMO PRI PRODAJI, NAKUPU, MENJAVI, ODDATI IN NAJEMU VSEH VRST NEPREMIČNIN. OPRAVLJAMO SODNE CENITVE IN STROKOVNO SVETOVANJE Ugodno prodam KOTEL ZA ŽGANJE In PREŠO. 0 401-404i5584 Ino prodam stara GARAŽNA TA 0 326-410_15617 Suhe smrekove PLOHE, prodam. 0 422-193_15619 Prodam DRVA 3.000 m3. Trstenik 15, Golnik 15703 Prodam 3 CISTERNE za kurilno olje. 0 85-292 15797 Rabljena GARAŽNA VRATA, zelo ugodno prodam 0 312-259 15835 GO-KART 100 cem primerne za začetnike, prodam. 0 221-459, zvečer ismi DELOVNI ČAS od 9. do 12. ur« od 15. do 19. ur« sobota od 9. do 12. ur« HHppHH TV —HI - Fl — VIDEO TV 37 cm od40.863 SIT TV51cm,TTX od£J23 SIT TV55cm,TTX od 59.625 SIT TV72cm.TTX odU0.267SIT Videorekorder od45.315 SIT Hl-Rstolp O048.177 SIT Trgovina in storitve dao., Kidričeva 2, Kranj, teL 064-2123 67,211142 00 /. 6. DO J. 8.NAGRADNA AKCIJA NAGRADE V VREDNOSTI: 40.000,20.000,10.000, SIT GARDALAND 17., 19. in 23. julij, Cena 55 DEM, z vstopnino. LENA ZIRI 0 691-624_15566 ČATEŽ - CELODNEVNO KOPANJE 12. julij, PALMANOVA - PORTO-GRUARO - GORICA, 21. julij. LENA ŽIRI0 691-624 15587 PRIDELKI OBLAČILA Prodam drobni KROMPIR za krmo. Žirovnica 57, 0 802-726_15786 Silažno in suho balirano SENO in JEČMEN, prodam. Lahovče 42, Cerklje. 0 421-752_istm Seme KRMNI OHROVT, prodam. 0 311-830 1M* SALON DIANA-POROČNE OBLEKE Prodaja in Izposoja poročnih oblek z vsemi podatki na fANKARJEVI 6 v PREKLIC Ivanka Snedlc preklicujem neresnične govorice, da mi zet Rihtaršič Anton, daje 18.000,00 SIT. Od njega že nekaj mesecev, ne dobivam nič 15771 POSESTI JJgodno prodam POROČNO OBLEKO, št. 40, poletno. 0 682-720 Popoldan ist3b .^Todarn gorenjsko žensko NAROD-rjO NOŠO. 0 632-792 15755 OTR. OPREMA Otroški REŠILNI JOPIČ, avstrijski za *5&o 8t 4-9 M> Prodam. 0 326-869 Novo HIŠO 280 m2 površine, PARCELO 610 m v Ljubnem (med Kranjem in Radovljico) zelo ugodno prodam. 0061/1255-022, ob delav-nlklh do 17. ure_13512 V Snakovem pri Tržiču prodam HIŠO primerno za obrtnika. 076-06715470 Prodam ali menjam starejšo HIŠO v Trebnjem na Dolenjskem. 0 328-502 PO 17. Uri_ 15601 V Pristavi pri Tržiču prodamo VRSTNO HIŠO končno, z veliko stanovanjske površine in velikim vrtom. 0 57-350 ali 52-267 i 567i Prodam zazidljivo PARCELO -nadomestna gradnja - Sovodenj, 1000 m2. 0 691-624 15739 GARAŽE: po ugodni ceni prodamo triplex garažo v Sor1ijeve4m naselju, K 3 KERN Kranj d.o.o., Komenskega 7, 0 221-353_15895 KRANJ Mlaka prodamo 15 let staro hišo 300 m2 na parceli 1000 m2. APRON. 0 331-366_15919 TRŽIČ v mestu prodamo dvostano-vanjsko hišo potrebno obnove, na parceli 230 m2. Primerna za poslovno dejavnost. APRON. 0 331-292 15920_ Zazidljivo parcelo z gradbeno dokumentacijo v Radovljici, pri Cerkljah, v Križah. APRON, 0 331-366 15921 PRIREDITVE Glasbo za ohceti in zabave nudi TRIO BONSAJ. 0 421-498 12712 DUO TWIX vas zabava na porokah, plesih in lokalih. 0 43-497 15533 GD PODBREZJE prireja v nedeljo, 10.7.1994 ob 16. uri prevzem in blagoslovitev gasilskega traktorja, potem bo velika vrtna veselica z bogatim srečolovom. Igra ansambel Pop Design. Vabijo gasilci. issoo POSLOVNI STIKI FIRMO v Avstriji, ugodno prodam. 0 422-193 15620 Prodam CERTIFIKATE v vrednosti 400.000,00 SIT za 200.000,00 SIT. 0 53-480 po 20. uri 15744 Iščem sponzorja za zbirko zaljubljenih pesmi in prodam čelado Kiwi -Raff za 100 DEM. 0 45-109 istee POZNANSTVA Želim spoznati kmečko dekle, ki Ima veselje do kmečkega stanu, deliti dobro in slabo na srednji kmetiji. Pod resnost, ženitev ni izključena. Močnik Ciril, Poženik 49 15903 RAZNO PRODAM Bukova in mešana drva prodam in dostavim. 0696-042 14714 Menjam TELETA, težkega 130 kg za teden dni starega in prodam ŠOTOR za 4 osebe. 0 64-071_15603 Prodam mizarski CIRKULARAR Tajfun in aluminijasta PLATIŠČA za Mercedes. 0 327-067_15626 Ugodno prodam TOMOS AVTOMATIK, PEČ na olje Emo 5, SRF. 0 53- 223 15716 Prodam TELETA in belo VIPAVSKO VINO. Ribno, 0 77-168_15772 Prodam PŠENICO In ŽELEZJE od zaoravljivčka. 0 631-683 zvečer STAN. OPREMA Prodam temno rjavo SPALNICO, še zapakirano, omara ima drsna vrata s steklom. Ugodno. 0 310-611 156I6 Prodam dobro ohranjeno KUHINJO LUCUA Upa Ajdovščina. 0 48-201 Ugodno prodam manjšo okroglo MIZO in štiri STOLE (še zapakirano), za 20.000,00 SIT. 0 329-319 15779 Prodam dva FOTELJA, ohranjena, cena 6.000,00 SIT. 0 46-346 15784 ŠPORT Ugodno prodam ali zamenjam za osebni avto ČOLN Elan GT 402, motor Evinrude 25 kM in Tomos 4, s prikolico in opremo za smučanje. 0 211-646 15529 Prodam ZLOŽLJIVA STOJALA za ajjgalno mrežo. Saje, 0 327-323 Prodam nov ŠOTOR za 4 osebe, z dvema spalnicama in baldahinom. Polajnar, Smledniška 95, Kranj. 0 324-410_ismi Prodam CAMP PRIKOLICO. 0 51- 211 15663 Dve KIMONI in ORANŽNI PAS, prodam. Gregorčič, T. Dežmana 8, Kranj 15742 Prodam ŠOTOR za 4 osebe. 252 t 52- 15770 STORITVE DIMNIKI - če imate problem z dotrajanim dimnikom in je potreben obnove, vam hitro in kvalitetno vstavimo tuljave iz nerjaveče pločevine (rostfrai). 0063/701-709, zvečer 11653_ STROJNE NOTRANJE OMETE vam izdelamo hitro in kvalitetno. Naročila za mesec julij in avgust in informacije po 0062/724-707_13700 Izdelujemo KOVINSKE ZAŠČITNE MREŽE za kletna okna in vrata ter elemente za vse vrste ograj. 045- 346 14670 PRALNI STROJI, štedilniki, bojlerji -popravilo, obnavljanje, čiščenje. 0 325-815 14974 SATELITSKE ANTENE, garancija, servis, dograditev A KANALA, M MTV kanala. 0310-223 15030 NOVO! MORSKE SPECIAUTETE Pl BIP DOSTAVA 0 221-051 PIZZER-UA DARE, VABLJENI - POKLIČITE! Dostava od 8. do 02. ure 15062 Rolete, žaluzije, lamelne plise zavese v različnih barvah in izvedbah. Naročila na 0213-218 15190 Iščem zidarsko delo. Imam skupino, delamo kvalitetno in poceni. 0401- 316 15341 Delam vsa zidarska in fasaderska dela, delam kvalitetno in poceni. 0 324-874, po 19. uri 15547 Izdelujemo KOVINSKE ZAŠČITNE in OKRASNE MREŽE za okna, stopnišče, ograje. 0 82-104 15552 ŽAGANJE drv, hitro in poceni. Žagar, Senično 60. 0 57-214, zvečer 15590 Opravljamo vsa SLIKOPLESKARS-KA DELA, kvalitetno in konkurenčno. 0 621-458 15621 Diplome In druge tekste, deklaracije - nalepke, administratorske storitve, Itd. 0 631-522_15644 KOMBI PREVOZI tovora, selitve, vleka camp prikolic. 0 215-211 15655_ Sprejmemo vsa zidarska dela, delamo poceni in kvalitetno. 0 310-601 15715 ČRTNO KODO za vaše artikle izdelamo takoj. TOMCO, d.o.o., 0 736-418 15737 SMETNJAKE iz pocinkane pločevine in CISTERNE, izdelujem. 0 324-457 15750_ SERVIS električnega ročnega orodja Black & Decker, Iskra. Kodrič, Zg. Besnica 36, 0 403-153 15752 CENTRALNO KURJAVO montiramo in servisiramo z vašim ali našim materialom. 0 631-188 15756 OGS Servis - popravimo vam vaš katerikoli gospodinjski stroj. 0 211- 140 15813 Imate problem z pralnim, šivalnim strojem, štedilnikom. Rešimo gal 0 211-140_15814 Popravljam elektro in telefonske inštalacije. 0 216-935 1SB20 Montaža kuhinj, svetovanje pred nakupom. 0 217-974 zvečer 15822 UGODNOI Teletekst Gorenje z vgradnjo na vašem domu 8.900,00 SIT. 0 331-199_15836 RTV SERVIS ŠINKOI Popravilo televizorjev Gorenje na vašem domu. 0 331-199 15837 SATELITSKE ANTENE garancija, servis, dograditev A kanala, M MTV kanala. 0 310-223 iss45 Opravljam vse vrste STEKLARSKIH DEL. Se priporočam. 0 422-076 15898 _ Iščem izvajalca za gradnjo stanovanjske hiše. 0 45-820 1S908 STANOVANJA Najamem sobo v okolici Brda, predplačilo za 3 mesece. 0 218-824 GARAŽO na Zlatem polju prodam za 8000 DEM. 0 212-469_15696 GARSONJERO ali sobo s kuhinjo in kopalnico, vzamem v najem na Bledu. 0 241-046_15754 V občini Radovljica najememo GARSONJERO ali enosobno stanovanje. 0 713-152 15785 ZAMENJAM lastniško 3 sobno stanovanje za manjše. Šifra: MENJAVA 15847 V Kranju ali okolici najemem GARSONJERO ali enosobno stanovanje. 0 331-103 15853 Oddajam sobe, tudi zakoncem -parom. Strahinj 4 a, Naklo isses PONUDBA TEDNA: prodamo 2 sobno stanovanje v Kranju v šorlije-vem naselju. K3 KERN Kranj, d.o.o. 0 221-353 15875 PONUDBA TEDNA: 2 sobno stano-vanje na Jesenicah prodamo po 800 DEM/m2. K3 KERN Kranj, d.o.o. 0 221-353 15876 PONUDBA TEDNA: 3 sobno stanovanje pri Zdravstvenem domu v Kranju po 900 DEM/m2. K3 KERN Kranj, d.o.o. 0 221-353 15577 PONUDBA TEDNA; menjamo bivanje v počitniškem stanovanju na Bledu za bivanje v Potrorožu, Izoli, Piranu, K3 KERN d.o.o., 0 221-353 15878_ V Kranju prodam 2-sobno stanovanje. 0 327-336 15889 NAJEM SOB ZA ŠTUDENTE: po zelo ugodni ceni, informacije dobite na naslovu K3 KERN Kranj, Komenskega 7, 0 221-353 15892 PONUDBA TEDNA: najem 3 sobnega stanovanja v Kranju, K 3 KERN Kranj d.o.o., Komenskega 7, 0 221-353 15894 TRŽIČ Bistrica: prodamo lastniško 3-sobno stan. 78 m2 s CK v pritličju in 1-sobno 40 m2. APRON, 0 331- 292 15914 KRANJ PLANINA III: prodamo 1-sobno stano. 42.5 m2, 1.5-sobno 54 m2; Vodovodni stolp: 2-sobno 53 m2 s CK in brez CK, 3-sobno 75 m2 brez CK, v šortijevem nas. 1-sobno 40 m2 s CK in droga. APRON. 0 331-292_15915 V najem oddamo 2-sobni apartma za več oseb na Brniku, opremljeno hišo pri Kranju 80 m2 in v ŠK. LOKI 140 m2 ter v Kranju - možnost pisarn. APRON. 0 331-292 15916 VARSTVO Iščemo mlado dekle z znanjem angleščine za varstvo otrok, pri mlajši družini slovenskih potomcev v ZDA (New Yersey), za dobo enega leta. 0 218-814 15532 rllr TV - video - hi-fi SONT 9BL *K*roq AKCIJA: GORENJE 81 TTX 42.990 30NY 55TTX 99.900 SONY E-180 «30 SONY UX-60 240 ODPRTO 00 9.h D012.» IN OD 1S.h dO 19.h OB SOBOTAH OD 9.H DO 12.h V BLIŽINI GLEDALIŠČA Cankarjev« 5, Kranj t«l.: 222*035 VOZILA DELI AVTOODPAD ZASTAVA. JUGO LADA SKODA - novi deli, dodatna oprema. Muhovec, d.o.o., Gorica 1, Radovljica, 0715-601 15339 Prodam Z 101, karamboliran prednji desni del. Golniška 15, Kokrica 15570 Zelo ugodno prodam razne dele za Z 101 in za VUGO 45 sedež z armaturo. 0 52-205 popoldan 15539 Prodam vse rabljene rezervne dele za Z 750. 0 64-438 po 15. uri 15721 Prodam aluminijasta PLATIŠČA z nizko profilnimi gumami Sava in motor za R 4 TL, po generalni. 0 621-860 15783 VOZILA Prodaja novih vozil: DAEVVOO in MITSHUBISHI. Vse informacije 0242-300, 242-600 ali 325-981 4733 PRODAJA, ODKUP, rabljenih vozil in prenos lastništva! 0325-981 4734 PRODAJA ODKUP rabljenih vozil. 0064/217-528 ali zvečer po 20. uri 325-659 12160 Ugodno prodam TAM 2001. 789 B77- 15446 Prodam JUGO 45, letnik 12/88, cena po^dogovoru. 067-323, po 15. uri FORD ESCORT 1.8 DC, letnik 1989, rdeče barve, dodatna oprema, šibe-dah, centralno zaklepanje, prodam za 13.500 DEM. 0 326-726 15497 Ugodno prodam R 5 CAMPUS, letnik 1990, R 5 CAMPUS, letnik 1991, YUGO 55, letnik 1988, GOLF JXD, letnik 1989, CITROEN AX GTD, letnik 1989, AX CTD, letnik 1990. 0 422-522, RENAULT PREŠA, d.o.o., Cerklja, Slovenska c. 51. Možen kredit_15496 YUGO 45 A letnik 1986. ohranjen. prodam. 0 43-057_15559 BMW 316, letnik 1988, reg. do 5/ 1995, ugodno prodam. 0 718-231 Prodam VVARTBURG 1.3 karavan, letnik 12/1989, ostalo po dogovoru. 0 421-852 isses Prodam Z 101, letnik 1984, reg. do 3/1995. Finžgar, Mlaška 50, Kranj, 0 218-202_15567 Prodam YUGO 45, letnik 1985, 57.000 km, cena 130.000,00 SIT. 0 720-138_15569 Prodam PEUGEOT 309 GR, letnik 1986, motor 1600 kub, z dodatno opremo, lepo ohranjen. 0 422-734 Prodam VW HROŠČ 1200, letnik 1976, reg. do 2/1995. 0 43-282 15573 Prodam dobro ohranjen YUGO 45, letnik 1986, reg. do 4/1995. 0 242- 529 15574 Prodam 126 P, letnik 1988, lepo ohranjen, zelo ugodno. 0 421-350 Prodam GOLF J, letnik 1978, reg. do 4/1995. 0 44-056_15579 Prodam GOLF JXD, letnik 1986, 110.000 km, reg. do 5/1995, za 8.200 DEM. 0 211-270 issao Prodam Z101, starejši letnik, celo ali po delih. 0 323-559_ 15592 Prodam YUGO 55, letnik 1990. Kastelic, Cirče 41, Kranj 15596 Prodam Z GT 55, letnik 1984, reg. do 2/1995, cena po dogovoru. 0 736-599 od 17. do 18. ure 15597 Prodam 126 P, letnik 1988. 0 401-446___15600 Prodam Z 101, prva reg. 2/1987. 0 77-655 15602 Prodam R 18, letnik 1985, reg. celo leto. 0 211-907_i«« R 5 GT TURBO, lepo ohranjen, ugodno prodam. 0 43-133 isen Prodam karambolirano vozilo. 0 43-219_15613 Prodam ALFA 33 1.3 S. letnik 1987. 0 736-744_15*23 Prodam YUGO 45 A. letnik 1987. 71.000 km. 0 421-481_15624 Prodam GOLF J, letnik 1978. Žabkar, Zelenica 10, Tržič 15625 Prodam 126 P, letnik 7/1986, lepo ohranjen, reg. do. 7/1995. Car, Mladinska 8, Jesenice 15526 Odlično ohranjen BMW 315, črne barve, ugodno prodam. Ogled in informacija vsak dan. Kostič, C. na Loko 15, Tržič_ 15530 Prodam YUGO 55, letnik 11/1988. Stanarevtč, C. 1. maja 67, Kranj 15534 Prodam R 4, letnik 12/1989, reg. do 20.12.1994, cena 5.000 DEM. Sve-gelj, Ljubno 128, Podnart 15537 Prodam YUGO 55, letnik 1990. 0 681-334 15643 Auto - Krainer Volke rmarkterstr 184 tel.: 0043-463-38330 Prodam ZASTAVA POLY, letnik 1985. B 43-074 15718 Zelo ugodno prodam VVALBURG, starejši letnik. B 061/824-107 15719 Prodam GOLF GX, letnik 1986. B 718-068 15724 *T- Prodam YUGO KORAL 45, letnik Prodam FIAT TIPO 1.7 D. letnik 1938, odlično ohranjen, reg. do 6/ 1991. cena 14.000 DEM. 8 323-627 1995> prva lastnica. 0 631-245i573o ZASTAVLJALNICA NUDIMO UGODNA POSOJILA NA PODLAGI ZASTAVE: »ČISTEGA ZLATA M NAKITA - VREDNOSTNIH PAPIRJEV - ČEKOV IN TUJIH VALUT - UMETNIN IN STARIN - tN DRUGIH VREDNOSTI PO DOGOVORU PARTNER. VREDEN ZAUPANJA Koroška c. 41 Kranj, teL: 211-256 Pričakujemo vas vsak dan od 8-17 Prodam RENAULT TRAFIC, letnik 1985, dolg, visok furgon, za 8.500 DEM ali zamenjam za GOLF letnik 1986 ali 1987. B 871-073 15847 Prodam FORD FIESTA SX 1.3, letnik 1992. B 41-569_iseso Prodam YUGO 45, letnik 1986, rdeče barve, 46.000 km. B 401-259 15651 R 18 TL, letnik 1982, registriran, odlično ohranjen, poceni prodam, šllbar, Zgoša 15, Begunje iseM Prodam Z 101, letnik 1987. 418 621- 15657 Prodam FIAT 127, letnik 1978, reg. do 17.2.1995, cena 800 DEM. S 51-530 dop. ali pop. 1565S Prodam nemški GOLF, letnik 1983, lepo ohranjen in garažiran. S 631- 510 15660 Prodam GOLF, letnik 1989, lepo ohranjen, reg. do 6/1995. B 328-184 15661 Prodam OLCIT, letnik 1991, cena po dogovoru. B 332-436 15667 Ugodno prodamo BRAKO POČITNIŠKO PRIKOLICO z dvema spalnicama ♦ baldahin. B 620-070 od 17. dalje 15669 Prodam Z 101 C, letnik 1981, reg. do 7/1995, 87.000 km, lepo ohranjena. B 45-114_15672 Prodam GOLF, letnik 1979, bencin, ugodno. B 45-615 15673 GOLF JGLD, letnik 5/1984, ugodno prodam. B 323-239 15675 YUGO 45, letnik 1989, rdeč, garažiran, radio, prva lastnica, prodam za 3.600 DEM. B 323-577 1567« Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1987, ugodno. B 823-796 156M Prodam R 5 francoski, letnik 1988, rdeče barve, 5 vrat, reg. do 3/1995. B 66-374 15690 VW SCHIROCCOE GTI, letnik 1982. ugodno prodam ali menjam. B 224- 258 15692 Prodam SUZUKI SWIFT, letnik 1992, karamboliran spredaj levo, motor nepoškodovan. B 41-062 15694 Ugodno prodam Z 101, letnik 1982. Britof 382, Kranj_15696 Ugodno prodam Z 101, letnik 1981, cena 1 000 DEM. B 631-622 tSSSI Prodam YUGO 55, letnik 1988, rdeč, cena 3.000 DEM. B 325-743 po 16. Uri_15699 Prodam Z 101, letnik 1981, reg. do 3/1995. B 323-326 15704 BKAZDA IZ FOLŠ1CE PRI PODINARTU G TEL. 064/70-225 ODKUPUJEMO SMREKOVO HLODOVINO PO UGODNIH CENAH. PREVZAMEMO POSEK V VEČJIH KOUČINAH. SE PRIPOROČAMO! Prodam HROŠČ, letnik 1965, reg. do 31.12.1994, cen 850 DEM. Avtood-pad Sušnik B 53-298 15705 Prodam dobro ohranjeno ALFA 33 turbo diesel intercooler, letnik 1990. B 331-719 in 328-042 15706 Prodam YUGO 45 E, letnik 1987, reg. do 4/1995. B 85-522 15709 Prodam Z 101, letnik 10/1987. B 312-335 15710 Prodam YUGO 55, bele barve, letnik 1985, nereg., v voznem stanju, ogled možen v nedeljo od 10 do 12 ure. B 741-650_ 15712 Prodam R 4 GTL, letnik 1985, reg. celo leto in Z 750, letnik 1985, reg. do 3/1995. B 51-004 15713 OPEL RECORD 1.8 GLS, letnik 1985, dobro ohranjen, prodam. B 738-818 15733 Z 101, starejši letnik, reg. celo leto, prodam. B 81-615 15734 OPEL KADETT, rabljene rezervne dele prodam. B 85-210 15740 Prodam YUGO 45, letnik 1985, reg. celo leto. B 214-529 15741 Prodam ALFA ROMEO 33 1.3, letnik 1984, metalno zelene barve, 56.000 km. B 41-383 po 19. uri 15743 FORD ESCORT GHIA, letnik 1991, prodamo. Rubin, Kokrica. B 215- 545 15746 Prodam OPEL KADETT 1.6 diesel, letnik 1988, reg. do 30.3.1995, zelo lepo ohranjen. B 326-634 15747 Prodam CITROEN C 15, diesel, podaljšan, letnik 11/1987. B 43-088 15748 KOMBI FORD diesel, prodam. B 421-727, po 11. uri_15749 Prodam VVARTBURG karavan, letnik 1987. B 214-628 15757 Prodam UNO 60, 5 vrat, letnik 1986, garažiran in servisiran. B 58-361 T5758 Ugodno prodam Z 101, letnik 1982. B 45-165 15756 Prodam 126 P, letnik 1982, neregistriran, veliko rezervnih delov za Z 101. B 53-176 15762 Prodam ŠKODA FAVORIT 135 L, letnik 1991, lešnik barve, za 7.300 DEM. B 880-105 15764 Prodam FIČOTA 850, letnik 1985, LESPROMET, d.o.o. Bodovlje 27, 64220 ŠKOFJA LOKA Obvešča lastnike gozdov, da odkupuje les na panju. Po konkurenčnih cenah in za takojšne plačilo. Vse informacije dobite po telefonu: 064/621-779 po 15. uri registriran do 26.1.1995. šučur, Groharjevo nas. 5, šk. Loka 15757 Prodam Z 750, reg. do 4/1995. letnik 1984, rahlo za leten. Kos, Groharjevo nas. 7, šk. Loka 15788 Prodam R 5 CAMPUS diesel, letnik 1991, metalne barve. B 57-68415769 Prodam GOLF, letnik 1982, rdeč, ohranjen. Dobrška 2, Lesce 15773 KADETT SOLZA, letnik 1989, 3 vrata, metalno sivo modre barve, z vgrajenim avtoradiem, prodam za 11.900 DEM. B 51-121 med tednom DO 17. Uri 15774 HONDA HB 1.5 I, 16 V, letnik 1990, s katalizatorjem, rdeče barve, prodam. B 241-390 15776 Prodam Z 101, letnik 1979, reg. do 4/1995, cena 900 DEM. B 332-027 15789 Prodam starejšo Z 101, po delih ali celo. B 70-741 15791 Prodam NISSAN MICRA, letnik 1988. B 47-058 popoldne 15792 Prodam YUGO 45 AX, letnik 1987. B 621-587 dop, In 631-708 pop. 15793 Prodam YUGO SKALA 55, letnik 1988. B 871-163_15795 Ugodno prodam PRIKOLICO za osebni avto. S. Žagarja 40, Kranj 15801 Prodam FORD SIERA, letnik 1986, pravkar reg. in OPEL KADETT Citv, letnik 1977 in MERCEDES 407 D, letnik 1977. B 421-004_issra Prodam FIAT 126 P, letnik 1987, registriran, 54000 km. B 422-603 VERATSCHNIG BOROVUE •VELIKO SKLADIŠČE DELOV •DODATNA OPREMA •HITER SERVIS Telefonske informacije: 0043 - 4227-2338 Prodam Z GTL 55, letnik 1987, 70.000 km, cena 2.300 DEM. B 332-273 15805 Prodam Z 101, letnik 1985, rumene barve, reg. do 7/1995, cena 1.800 DEM. B 331-777 zvečer 158O6 Pod ugodnimi kreditnimi in leasing pogoji prodajamo vozila: OPEL, FORD, FIAT, ALFA, LANCIA, CITROEN, LADA, ŠKODA, RENAULT, PEUGEOT, tovorna vozila TAM, PVE-CO, VOLVO, SCANIA in avtobuse TAM. Posredniško prodajamo rabljena vozila. Rabljena vozila na zalogi Z 101, letnik 1986, KOMBI IMV, letnik 1979, nova vozila po ugodni ceni CITROEN C 15 D, podaljšan. B 632- 840 15809 Prodam R 4, letnik 1987, reg. celo leto, odlično ohranjen, garažiran. S 41-233_15811 Prodam Z 101, letnik 1990 in Z 750 obnovljen. B 622-581 15812 [II1 uitobreM SAT1MDE tel: 064/422-585,421-108 Prodam MERCEDES 300 D, letnik 1977 in GOLF, letnik 1978. B 310- 537 15823 Prodam Z 101 KONFORT, letnik 1982 z veliko dodatne opreme. B 45-114 15824 ATOPRIS, d.o.o. odkupuje in prodaja avtomobile. B 312-255 15825 Prodam FORD CLX 1.6 i. letnik 1991, lepo ohranjen. B 312-255 15826 Prodam OPEL ASTRA 1.6 GLS. letnik 1992, maksimalno opremljen. B 312-255 15827 Prodam BMW 518 i, letnik 1991, maksimalno opremljen. B 321-255 15828 Prodam R 5, letnik 1992, rdeče barve, 5 vrat. B 312-255 15329 Prodam OPEL CORSA CABRIOLET, letnik 1990, možna menjava ali kredit. B 325-543 15871 ZASTAVO 101 GTL, letnik 1984, bele barve, registrirano do 2/95, ohranjeno, ugodno prodam. B 46-362 15880 YUGO 45, neregistriran, celega ali po delih, prodam. B 211-459, zvečer 15882 GOLF JXD, letnik 1990, 5 V , 5 P, AUDI 80 1.6, letnik 1989, VW PAS-SAT 1.8 16 V, letnik 1989, prodam. Minex trade, d.o.o. B 212-073 15896 Prodam R 4 GTL, letnik 1988, reg. do 4/1995, cena 4.100 DEM. B 422- 141 15900 Prodam TOVORNI AVTO ZASTAVA 645 AD, reg. do 10/1994. B 41-567 15901 Prodam YUGO 45 A letnik 1986, reg. do 3/1995. B 48-600 15902 Prodam Z 128, letnik 1987, reg. do 6/1995, rdeče barve. B 43-4521590» Prodam Z 750, letnik 1979. S 70-775 popoldne 15909 FIAT UNO 60, letnik 1986, prodam. B 332-178 15910 Prodam FIAT 127, letnik 1979, reg. do 5/1995, solidno ohranjen, cena 1.800 DEM. Kovor 74. B 57-921 15912 Prodam R 4, letnik 1982. B 218-946 15913 Prodam YUGO SKALA, letnik 1988, 68.000 km, cena po dogovoru. B 49-348 15922 ZAPOSLITVE Redno ali honorarno zaposlimo več ZASTOPNIKOV za promocijo šolskih učbenikov. Informacije ponedeljek, četrtek, petek po 20. uri. B 213-340 14813_ Fanta za priučitev v avtokleparski delavnici zaposlim. Šifra: VESTEN 15160_ Trgovina z mešanim blagom -živilska, redno zaposli 2 trgovki. B 312-019 15165 Redno zaposlim KV prodajalki z znanjem aranžiranja daril. B 218-110 15379 Posebna prodajna enota pri MK nudi redno zaposlitev. 0632-330, 56-105 in mobitel 0609/620-475 15451 Redno zaposlimo dekle s končano trgovsko šolo za delo v živilski trgovini, šifra: TAKOJ 15468 NATAKARICO zaposlimo. Okrepčevalnica Camp, Dragočajna. B 061/ 627-113 15516 rs IVI 91 SPORTINA BLED d.o.o. 64260 Bled Ljubljanska 4 Slovenija Tel.: 741-778 ali 741-721 ^-'«MH»«HWwrii[innnnnniiiiinn.....iiiiii)i)iinnm_in.M...^ffll^^ / APOS11MO SPOSOBNO PROOUJA ZA DELO V VEIJtJPKODAJI MA 1 OPEL KADETT Solza 1.6 D, letnik 1985, odlično ohranjen, cena 8.300 DEM B 326-094_15630 Prodam Z 101, letnik 1978, vozna. Zg. Duplje 80. B 47-190 issss Ugodno prodam R 4. letnik 1979, dobro ohranjen. B 49-326 15S39 Prodam GOLF, letnik 1981, reg. celo leto. Pfajfer, Cankarjeva 38, Radovljica 15840 R 4 GTL, letnik 1987, ohranjen, prodam. B 620-885_i584i Prodamo naslednje avtomobile: PASATT limuzina 1.8, letnik 1988, CLIO RT 1.4 5 vrat, letnik 1994, ŠKODA FAVORIT 136 L, letnik 1990, R5, 5 vrat, letnik 1990, R 19 16 v, letnik 1993, R 4, letnik 1984, Z 101 letnik 1989, GOLF D letnik 1986, GOLF GTI 16 v letnik 1989. Možnost nakupa na kredit. B 325-981 15843 LADA 1600 v izrednem stanju, ugodno prodam za 1.200 DEM. B 312-200 15851 Prodam Z 101, letnik 1986, reg. do 5/1995. B 327-635 isbs2 Prodam FIAT CROMA 2.0, letnik 12/ 1987. Možnost kredita. B 325-981 15854 Prodam LADA 1500, registriran, letnik 1977, 800 DEM. Požar, Rateče 129. B 81-840 dopoldan 15857 126 P, letnik 1980, reg. do 4/1995, lepo ohranjen, prodam ali menjam za Yugo 45 letnik 1984/85, z mojim doplačilom. B 733-132 15S59 KOMBI ZASTAVA 900 AK, letnik 1987, reg. do 7/1995, prodam. B 710-530 15861 Prodam BMW 316, letnik 1983. B 217-906 15862 Prodam Z 101, letnik 1979, reg. do 5/1995. Kerič, Predoslje 26, Kranj KUHARJA in NATAKARJA, lahko pripravnika, zaposlimo v gostilni v Tržiču. B 064/53-410_issm Iščemo mlado dekle z znanjem angleščine za varstvo otrok, pri mlajši družini slovenksih potomcev v ZDA (New Yersey), za dobo enega leta. B 218-814_15S83 NATAKARJA In NATAKRICO, zaposli Pizzerija v bližini Kranja. B 212-610 15595______ Zaposlim TRGOVKO-CA. (lahko pripravnik), neživilska stroka. B 331-467 od 18. do 20. ure iseos Pizzerija v Žabnici redno zaposli KUHARJA in DEKLE ZA STREŽBO. B 311-301 ali 631-582 ZAPOSLIMO PEKA! Informacije 064/41-280 Iščem dekle za strežbo v lokalu. Preddvor, Šiška 12, B 45-606 15609 Restavracija v okolici Kranja redno zaposli samostojnega KV KUHARJA s prakso. Delo nastopi 1.9.1994. Samo resne ponudbe s kratkim opisom pod Šifra: DOBRO PLAČILO 15614_ Zaposlimo TRGOVKO ali pripravnico v živilski trgovini v Škofji Loki. B 633-345_15615 V živilski trgovini v Škofji Loki zaposlimo PRIPRAVNICO. B 622- 001 15631 Zaposlimo dekleta in fante z delo v strežbi. Informacija v Pizzeriji Dare osebno aH po B 221-051 15552 V intersalonu, trgovini z belo tehniko in keramiko v Dorfarjah pri Žabnici, zaposlimo odgovornega in vestnega pripravnika TRGOVCA-KO. B 631- 510 15659 Gostinsko in trgovsko podjetje ŠPELA, d.o.o. Bavdkova 4, 64000 Kranj Takoj redno zaposlmo mlade gostinke, po možnosti z nekaj prakse. Pfene vloge sprejemamo v roku 8 dneh od objave na gomp naslovi VOZNIK E KATEGORIJE dobi delo na špediciji. B 0609/622-945 1S664 Redno zaposlimo ZASTOPNIKA za prodajo ortopedskih pripomočkov na terenu. Pogoji: starost nad 25 let, vsaj srednješolska izobrazba, urejena zunanjost, komunikativnost. Nudimo: izobraževanje in uvajanje v delo v zadnjem tednu v avgustu, stimulativno plačo, nastop del 1.9.1994. Življenjepis z opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljite do vključno 31.7.94 na naslov: ORTOPEDICA d.o.o., Martinova 2 A Ljubljana. Vse dodatne informacije dobite po B 061/268-294 od 7. do 14. ure 15665 V redno ali honorarno delovno razmerje sprejmem KUHARJA Šifra: AVGUST_15674 Zaposlimo natakarja ali natakrico v KRČMI "PRI MIHOLU", škofja Loka. Izmensko delo, nedelje in prazniki zaprto. S 620-059 15«60 V restavraciji zaposlimo priučeno KUHARICO ali kuharsko pomočnico, za delo v sezoni. B 725-050 15682 ZAPOSLIMO KV ČEVLJARJA z znanjem ročnega »o strojnega dela. KERN. ČEVLJARSTVO. KRANJ, TE L215-852 Zaposlimo KV ali priučeno NATAKARICO z delnim znanjem nemškega •II italljanskeg jezika, za delo v strežbi. B 725-050 15683 GOSTIŠČE POSAVEC zaposli dve dekleti za strežbo. Gostilna Posavec Podnart_15687 Redno zaposlimo 5 ZASTOPNIKOV za delo po kmetijah na Gorenjskem. B 631-980 po 20. uri 15700 Mlad. močan fant, Išče kakršnokoli zaposlitev med počitnicami. B 215-701 zvečer 15720 Redno zaposlimo 15 ZASTOPNIKOV za delo po kmetijah. B 061/341-542 od 16. 00 18. ure 15728 Zaposlimo MESARJA - SEKAČA s prakso. B 213-441 15775 Zaposlitev dobi SNAŽILKA In POMOČNICA v kuhinji. B 41-700 15791 Moško ženska FRIZERKA dobi redno ali honorarno zaposlitev. S. Žagarja 40, Kranj 15802 iseos Pogodbeno zaposlimo simpatično \\is___Tr TRGOVINA IN STORITVE Bod«i6e 17, 64260 Blad. Slovenija Trgovini CORAL - AVTODEU Mpaka 33. 6424« LMCt, MTfu: 003*8 64 718 505 Pmtemova 14,64260 BM, tal.: 0O386 64 741 687 Alpska 31, 64248 Laaca, tal.: 00386 64 718 505 VW CORRADO G-60 L 91 KM 72.000 29.500 DEM OPEL KADETT2.0 GSI L88 KM 110.000 12.300 DEM OPEL KADETT 1.3 GL ■ KARAVAN L 88 KM 72.000 11.000 DEM RAT UNO 60 S -RRE L 90 KM 55.000 11.000 DEM BMW 318 L 79 KM 190.000 3,400 DEM JUGO 45 registriran celo leto L 88 KM 90.000 2.600 DEM dekle za strežbo v lokalu. Nastop dela takoj. B 41-233 i»io Zaposlimo TRGOVKO v živilski trgovini. B 327-087 isseo Honorarno zaposlimo NATAKARJA z znanjem nemškega jezika, možna kasnejša redna zaposlitev. B 51- 002 dop, 56-009 pop._iseee Zaposlim MIZARJA z nekaj letno prakso. B 48-068 15893 Redno zaposlimo PRODAJALKO z izkušnjami z prodajo ženske konfekcije. Trgovina Madona, Gregorčičev 8, Kranj 15999 ŽIVALI Prodam težke PURANE za zakol, po želji zaklane. Lahovče 19, Cerklje. 8 421-717_15527 Oddam mlade KUŽKE MEŠANCE. Visoko 14 a, B 43-452 15558 Prodam PRAŠIČE, 7 tednov stare. B 49-540 15576 APRICOT KODRE, male, stare 8 tednov, ugodno prodam. B 82-921 15581 BIKCA starega 7 dni, prodam. Suha 23, Kranj 15591 ŠNAVCERJE SREDNJE, mladiče z rodovnikom, cepljene, ugodno prodam. B 83-115 15594 KRAŠKI OVČARJI z rodovnikom naprodaj, oče večkratni prvak. B 221-313_15596 Oddam mlade MUCKE. B 311-064 15607 Prodam 7 mesecev brejo TELICO SIMENTALKO iz AP kontrole. Zadra-ga 13, Duplje_ 15512 Ljubiteljem živali podarim KUŽKE MESANČKE, stare 7 tednov, mama čistokrvna nemška ovčarka. Zorman Jože, Zajčeve 1, Komenda 15027 Prodam 50 ZAJCEV za zakol ali rejo. B 332-177 15632 Prodam 14 dni staro TELIČKO. Rogač, Zg. Upnica 4, Radovljica TELICO SIMENTALKO, brejo 6 mesecev, prodam. B 65-491 i5640 Prodam sivo srebrne PUDUE z rodovnikom. B 312-519 15548 Brezplačno oddam čistokrvnega KOKER SPANJELA starega 2 leti. B 41-246 15662 Prodam črnobolega TELETA,starega 3 mesece. Radič, Dobro polje 1, Brezje_15668 Prodam TELIČKO SIMENTALKO, težko 120 kg. Hafner, Moškrin 1, Šk. Loka 15670 Oddamo majhnega KUŽKA, mati nemški mali špic. B 422-183 isees Prodam čistokrvne ameriške KOKER ŠPANJELE, psičke In pse, barve črne, črne z ožigi in svetlo rjave. B 242-471_iseos Prodam 6 tednov stare NEMŠKE OVČARJE z rodovnikom. B 421-813 15697_ Prodam brejo KRAVO ali TELICO po izbiri. Tupaliče 1, Preddvor 1S701 Prodam 200 kg težkega BIKCA SIMENTALCA. Trstenlk 15. Golnik 15702 KOKER ŠPANJELE, črne, čistokrvne brez rodovnika, ugodno prodam. B 217-005 15714 KOZLIČKE za nadaljno rejo ali zakol prodam. B 43-074 15717 Dobijo se PURANI in RAČKE po izbiri. B 403-235_15725 Prodam SKOBĆEVKE In NIMFE z valilnicami. B 217-367 15728 Oddam deset tednov staro NEMŠKO OVČARKO. B 874-062 15731 Prodam 2 meseca stare PUJSKE. B 49-252 15732 Sprejemamo naročila za čistokrvne ZLATE PRINAŠALCE. B 623-196 15745 Mlade PERZIJSKE MUCKE, poceni prodam. B 710-801 15701 VVHIPPET - mladiče malega angleškega hrta iz šampionskoga legla, zelo primerne za vsako stanovanje In rekreacijo, oddamo. B 82-109 15755 212-360 15796 Oddam mlade MUCKE, popoldne Prodam 4 tedne starega TELETA. B 738-953_15799 Podarim mladega dolgodlakega črnega MUCKA. B 633-029 15807 Prodam SVINJO za zakol B 43-494 15815__ Prodam TELETA SIMENTALCA, starega 7 tednov. Sr. Bitnje 74 15816 KOZO, dobro mlekarico, prodam. B 312-535_15818 Prodam KOZLIČKA, starega 2 meseca. B 332-409 _15831 Prodam TELIČKO SIMENTALKO, 8 tednov staro za pleme. Kogovšek, Repnje 46, B 061/824-156 1583Z Prodam 4 mesecev brejo TELICO črno belo. B 46-039 15842 Kupim 7 dni starega BIKA SIMENTALCA m 736-796_15846 Prodam devet mesecev brejo KRA-VO. Zabreznica 17. ■ 801-624 issss Prodamo mlade PERZIJSKE MUCKE, a 621-316_ 15863 Prodam lahke KOKOŠI nesenice, za nadaljno rejo ali zakol. a 061/841- 267 15867 Mladiče pasme NEMŠKI BOKSAR, prodam, odlični starši, leglo 7.5.1994. S 066/59-584 15873 Prodam ROTVVEILER psičke. S 83- 323 15874 Kupim BIKCA SIMENTALCA, od 180 do 250 kg. g 421-082_15897 Prodam rjave in grahaste JARKICE. a 65-546 15907 PURANE cca 4 kg, za dopitanje, prodam,. Cena 300,00 SfT/kg. a 217-128_i59ii Mladičke NEMŠKI OVČAR, mešan z zlatim prinašalcem - starši z rodovnikom. B 312-327 15923 SPOROČILO O SMRTI Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec iz Tovarne Save Tech - Tehnični in kemični izdelki FRANC GROŠELJ rojen 1948 Od njega smo se poslovili v nedeljo, 3. julija 1994, ob 17. uri na pokopališču v Cerkljah. KOLEKTIV SAVA V SPOMIN Mami, tam, kjer si ti, ni sonca ne luči, le tvoj nasmeh v srcih še živi in govori nasvidenje nad zvezdami 7. julija je minilo dve leti, odkar je nehalo biti plemenito srce naše dobre mame FRANČIŠKE ČADEŽ iz Zminca pri Škofji Loki Vsem, ki se je spominjate in obiskujete njen grob, prisrčna in iskrena hvala. Hčerke z družinami V SPOMIN Mineva žalostni dve leti, odkar nas je v tragični nesreči zapustila draga hčerka MAJA SELIČ Hvala vsem, ki obiskujete njen prerani grob, darujete cvetje in prižigate svečke. Žalujoči: mami Mojca in vsi domači Sv. Duh, 9. julija 1994 ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta in starega očeta PETRA JELOVČANA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, požrtvovalnim sosedom, znancem, prijateljem, podjetju LIO Škofja Loka, dr. Gregorčiču, zdravnikom in strežnemu osebju bolnišnice Jesenice, ki so nam pomagali, sočustvovali, izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče, ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena zahvala g. župniku za lepo opravljeni pogrebni obred. VSI NJEGOVI Kopačnica, junij 1994 ZAHVALA V 88. letu starosti je od nas odšla moja mami, babi in prababi ANA TUŠ AR Od nje smo se poslovili 30. junija 1994 na pokopališču v Žireh. Iskrena hvala vsem za izraženo sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Še posebej hvala njenim nekdanjim žirovskim sosedom in vsem, ki ste jo spremljali na njeno zadnjo pot. Njene: Breda, Ines, Saša ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame, stare mame, tašče, tete in sestrične LJUDMILE TAVČAR roj. Ravnih ar - Starmanove mame iz Luše se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebno zahvalo izrekamo dr. Peternelovi, med. sestri Dragici in patronažni sestri. Zahvala tudi vsem ostalim, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se pevskemu zboru Niko iz Železnikov za zapete žalostinke ter g. župniku za opravljeno sv. mašo in pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. VSI NJENI ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mame, stare mame, prababice, tašče in tete PAVLE CUDERMAN iz Orehovelj 5 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje, sveče in sv. mase, ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo tudi zdravstvenemu osebju internega in intenzivnega oddelka bolnišnice Jesenice, za njihovo pomoč v času njene bolezni. Zahvala gre tudi g. župniku iz Predoselj za lepo opravljen pogrebni obred in članicam Marijine družbe 5. venca za darovane maše. Še posebna iskrena zahvala gre Marici in Jožetu Kozjeku iz Predoselj za njuno večletno nesebično in vsestransko pomoč. Vsem imenovanim in neimenovanim iskrena hvala. Bog povrni. Žalujoči: hčerka Pavla z možem, sin Nace z ženo, sin Mirko z ženo, vnuki Boštjan, Uroš, Matevž, Nace, Tomaž, Mirko, Vili in Bernard ter pravnuka Nacek in Marija Zg. Brnik, Šenčur, Brisbane, 2. julija 1994 ZAHVALA Srce je dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poielo. Ob tragični, mnogo prezgodnji in nenadomestljivi izgubi dragega moža, atija, starega ata, sina, brata, strica, zeta, bratranca, nečaka m svaka FRANCIJA GROŠLJA iz Glinj ?e iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, z nami sočustvovali, ttreku' ustno in pisno sožalje, darovali cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji rti. Posebej se zahvalajujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem iz Save T. K. Kranj, Iskre Terminali p.o., Kranj, Živila Naklo, poslovalnica Gorenjka, Iskra Števci - državna kontrola Kranj, Marijinim sošolkam, Petrovim prijateljem, posebno zahvalo smo dolžni vaščanom iz Glinj in Poženika z denarno in drugo pomoč, darove za maše, hvala tudi gasilcem iz Zaloga, pevcem za občutene zapete pesmi, ter g. kaplanu za pogrebni obred. Še enkrat vsem imenovanim in neimenovanim iskrena hvala. VSI NJEGOVI Glinje, Cerklje, Poženik, Tomačevo, 3. julija 1994 ZAHVALA Ob izgubi naše mame, babice, prababice, sestre in tete ROZALIJE DOLŽAN roj. Debeljak iz Rovke se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in sveče, nam izrazili sožalje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se Domu oskrbovancev Albina Drolca Preddvor, Društvu upokojencev Kokrica, pogrebnemu podjetju Navček, g. župniku za lepo opravljen obred in pevcem za zapete pesmi. Vsem še enkrat iskrena hvala. VSI NJENI ZAHVALA Vsi ljudje so prah, nekateri so zlat prah. (Shedd) Ob boleči izgubi naše mame, stare mame, prababice, tete in sestre MARIJE JERIČ roj. Žlebir se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče, gospodu župniku pa za lep pogreb. Vsem skupaj iskrena hvala tudi za spremstvo na njeni zadnji poti. VSI NJENI ZAHVALA V 81. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, tašča, teta, svakinja in sestrična ANGELA FERLAN roj. KERN iz Tenetiš 5 Ob smrti naše drage mame se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste sočustvovali z nami, izrekli sožalja, darovali cvetje, sveče, maše in denarno pomoč. Posebna zahvala gre tudi sodelavcem in sodelavkam podjetij ISKRA TERMINALI lSo ^ČF*1" trg- P?^ietiu ELITA KRANJ, trgovina VOLNA KRANJ, sindikatu ISKRATEL KRANJ, patronažni sestri Anki, Domu oskrbovancev Kranj, gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem iz Nakla in zvonarjem. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: hčerke z družinami Tenetiše, 30. junija 1994 Vroča tema za vroče dni v Čigavi bodo Blejski grad, festivalna dvorana, športna dvorana, grajsko kopališče in smučišče na Straži Občina Radovljica namerava vse to dobiti brezplačno in nato - vsaj slutimo lahko - dati v najem, kar bo seveda polnilo občinsko blagajno. Kranj, 7. julija - Poletna vročina je najboljši čas za vroče teme, za izpeljavo "občutljivih" zadev. Za to staro politično prakso so se kot vse kaže odločili tudi v Radovljici, kjer naj bi izvršni svet na prihodnji (ponedeljkovi) seji sprejel odlok o "podržavljenju" omenjenih turističnih objektov na Bledu. Ko smo včeraj po telefonu poklicali predsednika radovljiškega izvršnega sveta Jožeta Resmana je bil sprva nekoliko presenečen, saj verjetno ni pričakoval, da nam je novica že prišla na uho. Po prvi zadregi pa je prostodušno povedal, da že na ponedeljkovi seji nameravajo sprejeti odlok o brezplačnem prenosu omenjenih turističnih objektov s turističnega podjetja Turizem in rekreacija Bled na Občino Radovljica, kar jim omogoča zakon o javnih gospodarskih družbah, saj gre pri teh objektih za javni interes. Na naše vprašanje, kaj bodo nato napravili z njimi oziroma komu jih bodo dali v najem, pa je ostal skrivnosten, po njegovih besedah bo to stvar kasnejših pogodb. Prav nič problematično se mu tudi ne zdi, kaj se bo zgodilo v primeru razpada radovljiške občine, saj bo morebitna občina Bled pač pravni naslednik radovljiške. Z lastninjenjem pa imajo v blejskih hotelih težave, saj imajo veliko denacionaliza-cijskih zahtevkov, zato so trenutno turistični in športni objekti, ki so bili zgrajeni z družbenimi sredstvi, toliko bolj ob strani. Podjetje Tur- izem in rekreacija Bled, ki ga vodi Stanko Slivnik, pa po besedah predsednika Resmana nima izgube pri poslovanju in potemtakem to ni razlog brezplačnega prenosa objektov na občino. Vprašanje je seveda, če bodo v radovljiški občini uspeli stvar izpeljati tako ele- fantno, kot so si jo zamislili, ežko je namreč verjeti, da bodo Blejci molčali in le opazovali, kako Blejski grad, festivalna in športna dvorana, grajsko kopališče in smučišče na Straži dobivajo novega lastnika, ki do tolikšnega premoženja prihaja zastonj. Kdor pozna nasprotja med Bledom in Radovljico, to verjame toliko manj. Da bi stara radovljiška občina novi blejski pred nosom speljala objekte, ki jih turisti množično obiskujejo (in plačujejo vstopnino), to je za Bled vendar nekaj nezaslišanega. Da bi blejski hotelirji vse to opazovali križem rok, je toliko težje verjeti, naj imajo še toliko težav z zahtevki bivših lastnikov. Bolj kot sam odlok, s katerim nameravajo v radovljiški občini "uzakoniti" brezplačni prenos turističnih in kulturnih objektov v občinsko last, bodo Podobna usoda naj bi doletela Blejski grad, grajsko kopališče, športno dvorano, smučarske naprave na Straži. Festivalno dvorano naj bi radovljiška občina brezplačno dobila v last in posest, nato pa naj bi jo dala podjetju Turizem in rekreacija Bled nazaj v najem. Turista verjetno ne bereta osnutka najemne pogodbe (ki že kroži po Bledu), temveč ju zanima, koliko stane vstopnina na Blejski grad, grajsko kopališče.- Foto: G. Sinik seveda zanimive pogodbe, s katerimi naj bi občina nato te objekta dala v najem. Vsaj za festivalno dvorano je že znano, da naj bi jo v najem dobilo podjetje Turizem in rekreacija Bled, ki naj jo poprej občini velikodušno podarila. Blejsko podjetje naj bi torej za ta objekt skrbelo še naprej, tudi za njegovo vzdrževanje, radovljiški občini kot novemu lastniku pa plačevalo najemnino, menda 70 odstotkov tržne najemnine. Tako smo se verjetno prikopali do bistva zgodbe, naj je najbolj verjeten motiv prav denar, ki bi polnil občinski blagajno. • M. Volčjak Zapeljal v smrt Sopotnik umrl Šenčur - Minuli petek, 1. julija, ob dveh popoldne je 46^1etni Franc Grošelj iz Glinj pri Cerkljah z avtom zavijal v levo z regionalne ceste na lokalno proti Šenčurju. Pri tem je spregledal avto, ki ga je nasproti pripeljal 65-letni Anton Morel iz Zaboršta. V silovitem trčenju je bil Grošelj takoj mrtev, Morela pa so hudo ranjenega rešili iz stisnjene pločevine in odpeljali v Klinični center. Rateče - V ponedeljek popoldne naj bi 23-letni Tone Cuznar z golfom verjetno prehitro pripeljal v ostri ovinek ceste pred Planico. Avto je zašel na neutrjeno bankino in se začel prevračati, pri čemer sta voznik in še ne 33-letni sopotnik Vinko Lovrenčič padla iz vozila. Sopotnik je umrl, voznika pa zdravijo v jeseniški bolnišnici. • H. J. KcPaT se 6R€M na gieot flfc B< fAt> Dogu, SVOO KOŠČEK OgPkLE. Nevarne vode Kranj, 7. julija - Poletna vročina je marsikoga zvabila v objem hladne vode v rekah in jezerih. Te vode pa so tudi nevarne. V slabem tednu dni sta se kar dva mladoletnika otepala t morilskimi vrtinci. Sedmošolec z Jesenic, ki se je prejšnji torek utapljal v Blejskem jezeru, je po tednu dni v jeseniški bolnišnici umrl Njegov vrstnik iz Logatca, ki je v petek plaval v Poljanski Sort v bližini Tavčarjevega dvorca na Visokem, je imel več sreče. Utapljajočega se fanta, ki je sicer dober plavalec, so namreč takoj opazili. Vodja skupine, 71-letni Ljubljančan, in 20-letni LoČan sta mu brž skočila na pomoč. Mlajši ga je našel približno dva metra globoko v vodi in ga potegnil ven. Kasneje so mu pomagali zdravniki Kliničnega centra. • H. J. Zakaj je avto zdrsel po nasipu? Osemmesečna dvojčka v Savi pri Obrnah Kriminalisti za zdaj obravnavajo včerajšnjo nočno družinsko tragedijo kot dogodek s sumom kaznivega dejanja Boh. Bela, 8. julija - Včeraj zjutraj ob 533 je na številko 92 (operativno komunikacijski center UNZ Kranj) poklicala ženska z Bohinjske Bele in povedala, da se je na cesti Bled-Bohinj pri mostu prek Save v bližini križišča za Obrne zgodila prometna nesreča, da je osebni avto deloma v reki, v njem pa en otrok domnevno ranjen. Na prizorišče nesreče so takoj odšli policisti, za njimi tudi komisija urada kriminalis- Na Golniku pospravljajo po neurju Največ škode v bolnišnici V Univerzitetnem inštitutu za pljučne bolezni in tuberkulozo govorijo o 80-milijonski škodi, pri čemer ne štejejo uničenega arhiva in izpada v laboratorijih Kranj, Tržič, 8. julija - Ministrstvo za okolje in prostor je iz republiških sredstev solidarnosti kranjski občini namenilo 10 milijonov tolarjev za odpravo posledic hudourniškega neurja na Golniku; torej niti slabo desetino doslej ugotovljene škode, ki znaša 108 milijonov tolarjev. Kot kažejo številke, je kranjska občina tudi ta znesek dobila izjemoma, saj ocenjena škoda predstavlja "le" 0,22 odstotka družbenega proizvoda kranjskega gospodarstva, za republiška sredstva solidarnosti, ki so namenjena odpravljanju posledic naravnih nesreč, pa bi morala škoda doseči vsaj štiri odstotke družbenega proizvoda. Kakorkoli že se bodo izšla pogajanja z ministrstvom za denarno pomoč, dejstvo je, da bodo večji del škode morali prenesti prizadeti sami. Na kmetijskih in gozdnih površinah je za 3,7 milijona tolarjev škode. Prizadetih je 3,79 hektara kmetijskih površin, v gozdovih pa gozdne ceste Zalog, Bašelj-Gradišče, Bašelj-Belca, Mače-Suha, Žiganja vas Bajer-Golnik, Novake, klanec v Zg. Bitnjah ter strmejši deli gozdnih vlak. Škode na zasebnih objektih in vrtovih je za 8,5 milijona tolarjev, na cestah, kanalizaciji in vodovodu pa za 7,6 milijona tolarjev. Kot rečeno, je največ škode v Univerzitetnem inštitutu za pljučne bolezni in tuberkulozo. • H. J. Hudo tudi v Gozdu in Sebenjah Neurje je 30. junija precej prizadelo tudi tržiško občino, komisija, ki je od petka ocenjevala škodo, je izvršnemu svetu v torek poročala o 2-milijonski škodi. Najbolj prizadeti sta vasi Gozd in Sebenje ter cesta od Loma do planinskega doma pod Storžičem. V Gozdu sta poškodovana vodovodno omrežje in dovozna cesta, v Sebenjah pa je zaradi povečanega pretoka voda poplavila dvorišča hiš. Ker tam zaradi močvirnatih tal kanalizacija še ni urejena, voda poplavlja vsako leto, zato bo potreben problem kompleksno rešiti. Na cesti Lom-planinski dom pod Storžičem se je zamašil vodotok pod mostom, poškodovana pa je tudi gozdna cesta. Denar za odpravo posledic neurja naj bi tržiška občina dobila iz republiških sredstev solidarnosti. Poročila o škodi na kmetijskih zemljiščih in infrastrukturi komisija še ni oddala. • S. B. tične službe. Ugotovili so, da je avto "zletel" s ceste po nasipu 42 metrov globoko in se ustavil pred reko Savo. Načelnik urada kriminalistične službe Boštjan Sladic je včeraj nekaj po eni popoldne v grobem povedal, kar so dotlej na podlagi zbiranja obvestil ugotovili kriminalisti (na kraju nesreče sta bila tudi preiskovalni sodnik in namestnica javnega tožilca). V času prometne nesreče (domnevno že okrog enih ponoči) sta bila v avtu tudi dvojčka, deček in deklica, stara osem mesecev, ki pa ju kasneje v avtu niso našli. Zaradi suma, da sta v vodi, so poklicali na pomoč blejske gasilce in potapljače, ki so skupaj s policisti začeli pregledovati strugo reke. Dopoldne so v vodi, približno 200 metrov stran od kraja nesreče, našli torbo, v kateri sta bržkone spala otroka. Približno četrt čez eno popoldne pa so iz vode nasproti vojašnice potegnili tudi prvega otroka. Mrtvega. Ženska, domačinka, mati štirih otrok, ki je policiste obvestila o prometni nesreči, je bila v njej tudi sama udeležena. Ima zlomljeno roko in udarnino v ličnici ter medenici. V avtu pa je bila poleg dvojčkov tudi njena osemletna hčerka. Ta je v nesreči dobila zlom nosne kosti. Obdržali so jo v jeseniški bolnišnici, medtem ko so mater odpeljali v drugo bolnišnico. Na odgovor, zakaj je avto s tremi otroki ob nenavadni nočni uri zdrsel po nasipu in kako sta dvojčka padla v reko, bo treba še nekoliko počakati. V času, ko to poročamo (14.45), drugega otroka še niso našli, potapljači še naprej pregledujejo strugo reke. • H. Jelovčan, foto: G. Šinik 27. Tradicionalna šuštarska nedelja v Tržiču Leto je hitro naokoli in spet se približuje prva nedelja v septembru. Na ta dan se Tržič spremeni v šuštarski sejem. Nobena šuštarska šega ni pozabljena, najbolj pa je šuštarska nedelja znana po ugodnih nakupih. Organizator prireditve je Turistično društvo Tržič. Prireditev vsako leto privabi najmanj 60.000 ljudi. Prijave za prodajo na letošnji šuštarski nedelji, ki bo 4. septembra 1994, zbira in druge informacije daje Turistično društvo Tržič, Predilniška 2, 64290 Tržič, tel.: 064/50-892, fax: 064/50-473, delovni čas od 7.30 do 11.30 ure. Pridite v nedeljo, 4. septembra, v Tržič. Pričakujemo vas. RADIO KRANJ POSLUŠAM VSAK DAN! =tADiO <=tAilJ 973 R1)