155. številka. Ljubljana, v torek 8. julija. XVII. leto, 1884. SLOVENSKI NAROD. Iahaja vsak dan »večer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se sa 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne peti t-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tisku, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali veđkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništv o je v Ljubljani v Frana Kohnana hiši, »Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari. Položaj Dolenjske vsled trtne uši. Z Dolenjskega 7. julija. Dolenjska je lepa pokrajina, rodovitna deželica. Mej krasnimi, z vinogradi zasajenim holmci se vi jejo zelene doline in dolinice, po katerih se razprostira Se tu pa tam malo gozdovja — neobdelanih tal ali golih kamnitnili in skalnatih reber pri nas ni — in človek bi glede na te prirodine prednosti moral nago Dolenjsko srečno imenovati. Ali kdor pozna socijalne razmere dolenjskega kmeta, bode vse drugače sodil. Iz tisočletnega robstva in tlačanBtva je dolenjski kmet rešil samo golo kožo, nova svobodna doba mu je naložila breme davkov in svobodo je v svoje j lehkomišljenosti še v lastno pogubo porabil, da Bi je dolgov do glave nakupičil. In tako živi nas kmet v veliki revščini, malo poljskih pridelkov ima in mu komaj za vsakdanji živež zadostujejo ali pa še ne. Denarja mu ne prinese ne njiva, ne travnik, ne živina; poslednje pa tudi kaj malo ima. Jedino vino mu je Se dalo v dobrih letih toliko, da je mogel davke plačevati in si slabotno obleko preskrbovati. Kaj bo pa zdaj, ko je trto a u i že v najboljših vinogradih na desnem bregu Krke in — morebiti še na levem bregu tudi (?)! ? Ali je znano sredstvo, po katerem se more trtni uši pot zabraniti? Na to naj odgovore strokovnjaki. Mi bodemo z glavo kimali. Žalostne skušnje o zatiravanji trtne uši v drugih deželah, na Francoskem, Laškem, Ogerskem nam dajejo malo upanja. Od trtne uši okužena Hrvatska, ki jo ima v Sremu, v Zagorji ob Sotli, v OkiČu, nam je pravo strašilo. Na Hrvatskem so obupali, da bi jo zatrli; ondi se še kar Čuje splošni svet: Pustite okužene vinograde, pa sadite krompir in koruzo. Ali hočemo tudi mi tako malobrižni biti? Mi res ničesar ne zmoremo, ali tu je sveta dolžnost dežele, da nam na pomoč priskoči. Posnemajmo druge dežele. Na Ogerskem si hočejo pomagati z amerikanskimi trtami in zasajajo v ogromnem številu te trte, katerih se mrčes ne loti. Tako velikansko trtnico jmajo n. pr. v Beli Cerkvi (v Banatu) in jo bodo baje tudi v Zagrebu osnovali. LISTEK. Knez Serebrjani. (Ruski spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) XXXV. Poglavje. Kazen. (Dalje.) Kopje se je zamajalo v Ivanovej roki. Še jeden mig in zasadilo bi se bilo bebcu v srce, pa novi krik naroda zadržal je je v zraku. Car je premagal 8 BiV) svojo voljo, pa burja se je morala iztresti. S penami v ustih, s bliskajočimi očmi, s pri-uzdigneninv kopjem Btisnil je konja z nogama, zaletel ee v skok v tolpo obsojencev, tako da so švigale iskre izpod konjakih podkev, in prebodel je prvega, ki mu je prišel pod roke. Ko se je zopet počasi vrnil na svoje mesto, poveaivši krvavi konec kopja, bo že bili opričniki proč odvlekli blaženega. Ivan mahnil je z roko in rablji so začeli Bvoje delo. Na bledem Ivanovem obrazu Be je pokazala rudečica; oči so se mu povekšale, na čelu bo se bkrajni čas je, da se tudi za Dolenjca kaj stori, dokler neso vsi njegovi vinogradi uničeni. Druzega sredstva pa ni, nego da mu takoj osnujete vinarsko in sadjarsko šolo, in to šolo s praktično namero. Šola naj zasaja na milijone amerikanskih trt, uči ljudstvo jih cepiti in nove vinograde zasajati, vsaj trde nekateri strokovnjaki, da se v novi zemlji mrčes trte ne loti. Io obče mnenje je, da le v slabi obdelani in negnojeni zemlji trtna ud najbolje gospodari. Zakaj se pa na Nemškem tako malo čuje o trtni uši ? Ali mar ni znano, da Nemec starih vinogradov ne trpi, marveč skoro vsakih trideset let stare trte poruje in nov vinograd zasadi? Ali ni čuda, da stara trta, malo gnojena, v izpiti zemlji, koj opeša, ko je začne še mrčes izsrkovati? Pred 1000—1500 leti je ukazal neki rimski cesar vinograde po Panoniji uničiti in na njih mesto žito sejati. Bog ve, če takrat tudi vinogradi pešali neso! Kako si moremo sicer takov ukaz tolmačiti 1? Toda pustimo to! Dežele sveta dolžnost je, da nas sedaj b kmetijskimi učitelji uči in tolaži. Napravite Dolenjskej kmetijsko šolo, iz katere bode dobivala na stotine žlahtnega sadnega drevja in amerikanskih trt, iz katere se bodo širili praktični kmetijski nauki po lepih in rodovitnih naših holmih in dolinicah — pa bode nam dosta pomagano, če tudi ne bomo odškodovanj za veliko izgubo, ki nam po trtni uši preti. L. Pruski državni sovet. V P rusi j i so oživili neko staro institucijo, o katerej Be je že mislilo, da se je popolnem preživela in spada samo Še v zgodovino. Ta institucija ob svojem času ni bila nič posebno popularna, kajti podpirala je reakcijo in ovirala, da se dalj časa ni razvilo ustavno življenje. Ta naprava je pruski državni sovet, katerega so zopet obnovili in kateri v kratkem začne svoje delovanje. Z začetka, ko so se začele širiti govorice, balo se je sploh, da misli Bismarck s tem le prikrajšati svobodo in pristriči parlamentu perute. Kakor pa novejša poročila, zlasti izjave vladnih listov javljajo, se to ne namerava, a vse kaj druzega. Bismarck je preveč prebrisan državnik, da ne napele modre žile in nosnici sti se mu razširili — Ko je bil nazadnje sit morenja, obrnil je konja, jezdil okrog trga, oddalil Be, sam obrizgan s krvjo in obkoljen od svojega okrvavljenega polka; vranovi, sedeči na cerkvenih križih in po strehah zleteli so drug za drugim in začeli so se spuščati na kupe raztrganih udov in na trupla, viseča na vešalih. Borisa Godunova ta dan ni bilo v Ivanovem spremstvu. Bil se je še prejšnji dan ponudil, da spremlja litovske posle iz Moskve. Drugi dan po kazni očistili so trg in mrtva trupla so speljali in zvalili v Kremeljski rov. Tam so pozneje Moskovski meščani postavili več lesenih cerkev, na konte h in na krvi, kakor se izražajo letopisci. Minulo je mnogo let; utis strašne kazni izginil je iz narodovega spomina, pa dolgo so še stale ob Kremeljskem rovu te skromne cerkvice, in kateri so prihajali vanje molit, mogli bo biti pri črnih mašah, ki so se opravljale za dušni mir mučenih in usmr-tenih na ukaz carja in velikega kneza Ivana Vasi-Ijeviča. bi previdel, da se parlamentarni stroj z nikakimi napravami brez nevarnosti za državo ustaviti ne da. A baš njegova bistroumnost jo tudi spoznala, da nek nedostatek ovira vspešno delovanje parlamenta, da se v narodnih zastopstvih vlečejo zasedanja le predolgo in vender naposled končavajo, ko še najvažnejše stvari čakajo rešitve. Manjka namreč nekakega zbora ali urada, ki bi pripravljal in že naprej natančno preudarjal predloge, ki se imajo parlamentu predložiti. Vlada tega ne more storiti, ali vsaj temeljito vsega preudariti ne more, če se pomisli, da mora v parlamentu biti vedno pripravljena braniti svoje predloge in svoj obstoj proti njenim nasprotnikom. Mej vsem zasedanjem ministri premišljujejo le kako bodo odbijali napade nasprotnikov in tako jim za drugo časa primanjkuje. Vladni uradniki pa tudi navadno premalo poznajo potrebe življenja, da bi mogli biti kos nalogi, pripravljati predloge dobrih zakonov. Uradnik, ki sedi vedno pri pisalnej mizi, za akti navadno si svet nekoliko drugače misli, nego je v resnici, tako imajo predloge, ki prihajajo iz pisarn, preveč birokrat itno lice, so v teoriji dobre, a neso za praktično življenje. Take predloge pridejo pred parlament in tu sedeči možje kmalu previdijo, na njih pege in pomanjkljaje, izroče jih odsekom v pretres, ki mnogo dražega časa izgubo, predno jim dado tako lice, da tudi ugajajo praktičnemu življenju. To pa neizmerno podaljša zasedanje parlamenta, kar pa stane mnogo denarja državo, ako so poslanci plačani, če pa neso, pa napravlja poslancem samim mnogo troškov, kar je za marsikoga jako občutljivo, in mu jemlje veselje do parlamentarizma. Ta pomanjkljaj vsaj deloma odpraviti imel bode obnovljeni državni sovet. Ta sovet je po zakonih z let 1810, 1821 in 1848 sestavljen iz polnoletnih prinčev, ministrov, feldmaršalov in drugih osob, katere imenuje cesar sam. Predsedoval mu bode cesarjevič, namestoval ga pa knez Bismarck; prav za prav bode pa poslednji pravi duševni vodja te institucije. Imenovani so že novi člani tega soveta, mej njimi je mnogo cesarskih uradnikov raznih strok, pa tudi dosti zastopnikov družin stanov, tako da ta sovet ni nikakor samo birokratska naprava. Naloga temu Bovetu bode izdelovati predloge za parlamentarne za3tope. Da se pa bodo te zadeve XXXVI. Poglavja Vrnitev v Slobodo. Ko je z grozovitoatjo prestrašil Moskvo, hotel je car pokazati Be milostljivega in velikodušnega. Na njegovo povelje so se odprle ječe in izpustili ujetniki, ki že neso upali odpuščenja. Nekaterim je Ivan poslal daril. Kakor bi bila dolgo v njem kipeča in vrveča jeza našla dušek v poslednji kazni in i/.le-tela iz njegove duše kakor ogenj iz bljuvajočega vulkana. Njegov razsodek se je pomiril in nehal je iskati povsod izdaje. Po nedolžni krvi ni vselej Ivan čutil grizenja vesti. To je bilo zavisno tudi od druzih okolščin. Nebeška znamenja, nenadni udar strele, pojavljenja narodnih bed, strašile so njegovo živo domišljijo in ga spodbudile k javnej pokori; kadar pa ni bilo znamenj, niti glada, niti požarov, molčal mu je notranji glas in vest mu je dremala. Tako tudi sedaj ni nič vznemirjevalo Ivanove duše. Čutil je po dovršenih moritvah nekako zadovoljnost in mir, kakor lačen, kadar se naje. Bolj iz navade in vsprejetega pravila, kakor iz hrepenenja srca, ustavil se je, vračujofi se v slobodo, nekaj dnij v samostanu svete Trojice, da opravi molitve. začne 13. julija svoje delovanje. Kujundzić se bode kmalu imenoval ministrom bogočastja in nauka. V pouedeljek se je sešlo v Trnovem novoizvoljeno bolfarako sobranje. Pogajanja mioister-skega predsednika Cankova s konservativci neso imela vspeba, zato bode najbrž odstopilo sedanje ministerstvo in bode najbrž radikalec Karavelov poklican sestaviti novo ministerstvo. Poslanci skrajne levice mislijo v francoskej zbornici interpelovati vlado zaradi konflikta a Kita-jera. Sicer so vsi Francozi jako razdraženi, da je Kitaj prelomil pogodbo. Vlada hoče z vso odločnostjo pritisniti, da Kitaj izvede Tientsinsko pogodbo. Kumnnikl kralj je vsprejel ostavko na učnega ministra Aureliana in imenoval ministra notranjih zadev, Chitzu-a, naučnim ministrom. Minister-ski predsednik Bratiano prevzame ministerstvo notranjih zadev, general Folcoiano bode pa vojni minister. Nemški zvezni sovet imel je v soboto zadnjo sejo v tem zasedanji, potem se je pa odložil. Volitve za državni zbor bodo neki še le v začetku oktobra in tedaj ne bode jeseni zboroval, kakor se je poročalo. Danes so volitve v senat na Belgijskem. Zmagali bodo gotovo konservutivci, kajti liberalci so že poprej imeli samo štiri glasove večine, sedaj pa v Antwerpenu, kjer so imeli nekaj sedežev, niti kandidatov neso postavili in bodo tudi v drugih volilnih okrajih zgubili nekaj sedežev. Izredno zasedanje se bode 22. t. m. otvorilo brez prestolnuga govora, s kojim se bode pa otvorilo redno zasedanje, ki se začne v novembru. Zbornicama se bodo takoj predložili zakoni o odpravi občne šolske dolžnosti in narodne reserve. Nič se še ne more vedeti, kak vspeh bode imela egiptovska konferenca. Francoska finaučrm veščaka Blignieroa in d' Avrolles ugovarjata v mnogih ozirih angleškej finančni j spomenici. Navedene finančne številke zde se njima napačne, poraanjšanje obrestij od egiptovskih dolgov, nepo trebuo, ker se bodo z boljšo finančno upravo v Egiptu povišali dohodki in pomanjšali stroški. Pri osem milijonnem posojilu tudi imata pomisleke, če je prav umerjeno egiptovskim potrebam Sploh se pa mora primati, da francoska finančna izvedenca imata dosti več strokovnega znanja, kakor angleški. Zdaj pričakujejo s Londonu povrata francoskega poslanika Waddingtona in prihoda ruskega generalnega konzula Hitrova, še le potem se bode delo nadaljevalo, zlasti od poslednjega se pričakuje mnogo praktičnih svetov o spremeni egiptovske finančne, pa tudi administrativne uprave. Poročila iz Sudana javljajo, da Mahdijeva moč vedno raste. Pričakuje se, da kmalu pade Nova Dongola in da ustajniki napadejo Koroško, katero ima angleški major Inglesfield h 600 Egipčani. Konci pretočenega meseca napalo je 13.000 ustajuikov Debbah, pa so bili odbiti. Dopisi. Iz Zatisko-Ltitljskega okraja 6 jul. [IzV. dop.] Dne 3. julija imelo je učiteljstvo Zatiško-Litijskega okraja redno letno skupščino v Zatičini, kojo je počastil s svojim pohodom tudi c. kr. okr. glavar za nekaj časa. Gosp. nadzornik B. Taufferer otvori isto ob Va 10- uri ter pozdravi došle s prijaznim nagovorom. Tudi s šolskim napredkom bil je večinoma zadovoljen, kar se je razvidelo iz daljšega poročila. Temu sledili so referati gg- Kovača in To-mana v materinščini, a g. Polhaka in gdč. Pfeifer v trdej nemščini. Da sta nas prva povsem zadovoljila, je umevno, a zadnja dva, — pa počasi bode že bolje. Potovalni učitelj g. Pire, poslan po si. deželnem šolskem svetu, govoril je jako navdušeno o šolskih vrtib, ter priporočal zbranemu učiteljstvu povsodi na to delati, da se v prvej vrati goji sadjereja. Izmej posamičnih nasvetov naj omenim le toliko: 6. Cepuder pravi, da bi ae doba učiteljevanja znižala s 40 let vsaj na 35 in da se uštevajo vsa leta v pokojnino, kar je pri družin stanovih običajno. Nasvet, da se va prejme pri klasifikaciji še red .zadostno", ae tudi odobri. G. Ćerin nasvetuje, da bi prosili višje šolske oblastnije za zboljšanje slabih plač, da bi imeli vsi uadučitelji po 600 gld., a drugi pa vsaj 500 gld. na leto. Dobivali naj bi učitelji jednorazrednic opravilne doklade, a učiteljem večrazrednic, kjer,, ni prostega stanovanja, dala naj bi se primerna stanarina, — se v s prejme. Le številki 600 in 500 se po g. Zajčevem nasvetu izpustiti, ker ako se bodo plače izboljševale, govorili bodo o visokosti istih drugi gospodje. Kontčno se pa vrši volitev dveh odpoBlaocev v deželno skupščino, akoravno se je nesmo nadejali, ker smo čuli, da skupščine še ne bode tako hitro. Zato je pa tudi izid volitve čudeu! Gg. Skrbinec in Polhak iz dobe Vesteoecka dobro poznata, vedela sta, da bodemo volili in sta tudi vse storila, da gresta na dan dež. skupščine branit pojemajoče nemštvo. Ker je naš okraj majhen in ker imamo jednajst učiteljic, zmaga vedno le oni, kateri dobi nežni spol na svojo roko. To se je g. Skrbincu in sodrugu tudi posrečilo in — voljena sta. Nasprotna, vedno slovenska stranka se ni mogla v bran postaviti, ker ni slutila, da bode volitev, vsaj to ni bilo označeno ue v povabilu, ne v dnevnem redu. Ker sta voljena gospoda zvesta pristaša one, v Kranjskej se ve da že pojemajoče stranke, ne nadejamo se, da bi se za narodno šolstvo le količkaj potegovala. Pa vsaj še vsakdo dobro ve, kaj je počel zloglasni g. Skrbinec pri zadnjej deželne) skupftčini, da ravno po njegovem nasvetu se je odvzela vsa oblast kraj ni m šolskim svetom, da po njegovem nasvetu bile so plače na tolikih krajih znižane itd. Pa on je bil nedolžen, vsaj je bil le slepo orodje g. Vestenecka. Ko je po volitvi namreč čul, da so učitelji godrnjali nad sramotnim iu žalostnim izidom volitve, rekel je nekemu sodrugu: Vsaj lahko odložim! No, ko bi gospodin iz Višnje gore to v resnici mislil, kar bi mu bilo celo v čast, ne bil bi toliko prosjačil okrog učiteljic, ne bil hi toliko šepetal na ušesa še nekaterim malim omabljivcem, da je prodrl sebi in narodnemu Šolstvu v sramoto. Ker ve, da ga nihče trpeti ne more, da ga vsak narodnjak, kateri ga malo bolje pozna, bovruzi iz dna srca, reči bo mora da ima debelo kožo. Pa vsaj je šaljivi list „ Škrat'' še lanskega leta pravil, da so na Kranjskem še de-belokožci iu da se še jako dobro počutijo. Gospodine sodrug! Kaj bodeš pa počel pri skupščini, ker slovenski ne znaš, ker bode ta shod vender eminentno slovenskega značaja, ker poslali bodo vsi drugi okraji cvet narodnega učiteljstva v ta zbor! dobro od vseh e t rani j pretresle, poklicani so v ta Bovet privrženci vseh strank. Vsak predlog pa ne bode izdelaval in pre-tresaval ves državni sovet, ker to delo bilo bi preveč komplicirano. Razdelil se bode sovet v sedem oddelkov, ki ae bode vsak imel baviti s posebno stroko zakonov. Pri razdelitvi se ve da bode ae gledalo na stan in zmožnosti članov. Tako bode zakone za kmetijstvo izdelaval drug oddelek, nego pa zakone, ki se tičejo vojaštva. Ta razdelitev je jako pametna, ker sicer bi dela tega zbora težko imela kaj vspeha. Le tako je moč dobiti zakone, ki bodo ugajali dejanskemu življenju. Državni sovet nikakor ae bode rušil parlamentarizma, ampak le popolnil ga bode. Vsa njegova dela se bodo pozneje predložila parlamentu, kjer bodo o njih vendar le izvoljeni poslanci imeli izreči sodbo. Vladi bodo s tem odvzeto veliko breme izdelavati predlogo zakonov, pa tudi parlamentu se bode delo zlajšalo, ker bodo predloge, že od vseh stranij pretresene dobil v roku iu bode tedaj lahko mnogo hitrejše deloval, ter njega dela bode vspeš-nejše in dovršenejše. Prejšnje čase se je zlasti državni sovet skli-caval, kadar je šlo za premembo davkarskdi in sploh narodno ekonomičnih zakonov. Bismarck se že tudi nekaj let posebno bavi z narodno-goapodarsko iu davkarsko politiko, zlasti skuša zabraniti kmetski in delavski stan pred pritiskom kapitalizma. Davke se prizadeva tako organizovati, da hi zadevali tudi višji kapitaliste, ne pa samo kmetstvo. Pri tem njegovem delu so mu vedno stavili ovire židovski liberalci, ki jih je navadno znal premagati. Da hoče sklicati državni sovet, to tudi kaže, da hoče nadaljevati svojo gospodarsko politiko v tem smislu, kakor jo je začel. Ta sovet bode pa podpiral in pospeševal njega delo, tako da bode že zvrženo ali vsaj ne daleč od svršitve, ko bode njega pokosila smrt pruskemu kralje-tvn in nemškemu cesarstvu. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 7. julija. Včeraj so volila za deželni zbor na Spodnjem Avstrijskem mesta in trgi, na Moravskein pa veleposestvo. Kako so volitve na Spodnjem Avstrijskem izpaie, sicer š<-; nemarno poročil, a gotovo je, da je večina izvoljenih liberalna. Na Moravskem pa ni bilo nobene volilne borbe. V fidejkomisnem po-Bestvu liberalci neso volili iu so tedaj izvoljeni kon-bervativci, v uetidejkomisooin poseutvu pa neso volili konservativci iu je vsled kompromisa izvoljenih 17 liberalnih in 8 poslancev iz srednje Btranke. Oddanih je bilo v tej volilnej skupim 89 glasov. Češki listi so jako zadovoljni z izidom volitve v moravskih mestih, ob jednem pa izjavljajo, da je to še le začetek vspešuega narodnega delovanja na Moravskem, ki se bode sedaj s povekšano energijo nadaljevalo. — Deželni zbor moravski snide se v četrtek. Pri novih volitvah v okrajne zastope v Galiciji so v mnogih krajih podlegli poljski kandidati in zmagali Rusini, vzlasti v v/hod njih galiških okrajih. Vnaiije države Komisije za cenitev zemlje v M riblji, katerih je 150, začno meseca avgusta svoje delo in je morajo končati v sto dneh. Srbska uarodna banka Po vsem potu so njegovi pristavi, ki so jezdili pred njim, metali polue pesti srebrnih denarjev ubogim, in odhajajoč iz samostana dal je arhimandritu veliko darilo, da moli za njegovo zdravje. V slobodi se je v tem pripravljalo nekaj, česar nikdo ni pričakoval. Ko je Godunov, ki je bil poslan naprej, pripraviti carju sloveseu vsprejem, izpolnil, kar mu je bilo naročeno, sedel je v svojej leseni hišici za hra-Btovo mizo in z roko podpiral glavo. Premišljeval je, kaj se je zgodilo poslednje dni, o kazni, katerej se mu je posrečilo odtegniti se, o čudnem carskem nravu, in kako bi mogel ohraniti njegovo milost, ne da bi se udeležil del opričiue, kur ustopi sluga javljajoč, da ga zunaj pričakuje knez Nikita Roma-novič Serebrjani. Godunov je samega začudenja ustal s klopi, ko je zaslišal to ime. Serebrjani je bil v carjevej nemilost1", obsojen na smrt. Ušel je iz ječe in vsako občevanje ž njim, moglo bi Borisa Teodoroviča stati glavo. Odreči knezu gostoljubju, ali ga pa izdati carja, to bi bilo nedostojno delo, za katero se ni mogel odločiti Godunov, ne da bi zgubil uurodovo zaupanje, katero je nad vse cenil. Pa pri tej priči se je spomnil, da je car sedaj kaj milostljivega duha, in takoj se je domislil, kako postopati v tem slučaji. Ne da bi šel ven vsprejet Serebrjanega, velel ga je hitro privesti v hišico. Nepotrebnih prič ni bilo, zato Godunov ni hotel pokazati Serebrjanemu, da njegovo veselje ni popolno, ko se je že odločil vsprejeti ga. — Pozdravljen, knez, — rekel je in objel Ni-kito Romanoviča, — prosim, usedi se; kako da si se odločil vrniti se v slobodo, Nikita Romanovič? Pa s prva pij in jej, gotovo si truden s pota prišel. Na ukaz Godunova postavili so na mizo jedi iu nekaj kupic vina. — Povej, knez, — vprašal je Godunov v skrbeh, — ali te je kdo videl, ko si prišel V — Ne vem, — odgovoril je prostodušno Serebrjani, — morda me je videl, kajti nesem se skrival, šel sem naravnost k tvojej hiši. Godunovu se je zmračilo čelo. — Boris Teodorovič, — pristavil je zaupno Serebrjani, — jaz nesem sam, z menoj prišlo je dvesto razbojnikov izpod Rjazana. — Kaj praviš, knez! — vskliknil je Godunov. — Ostali so zunaj slobodo, — nadaljeval je Serebrjani. — Mi vsi nesemo svoje glave carju; naj nas kaznuje, ali pa pomilosti, kakor hoče l — Slišal sem, knez, kako si ž njimi razbil Tatarje; ali pa ti veš, kaj je odsihdob bilo v Moskvi ? — Vem, — odgovoril je Serebrjani in zmračil se. — Ko sem šel semkaj, mislil sem, da je že opri-čine konec, a pri vas je huje, kakor poprej. Bog odpusti carju! Pa ti imaš greh, lioris Teodorovič, da le gledaš, in nič ne rečeš! — Oh, Nikita Romanovič, kakor vidim, ostal si vedno isti! Kaj pa naj rečem carju? Ali bi me mari poslušal, kaj? — Če bi te tudi ne poslušal, — odgovoril je naravnost Serebrjani, — vender b> ti moral kaj reči. Od koga pa bo on zvedel reBnico, če ne od tebe? — Ali ti misliš, da on ne ve resnice? Ali misliš, da sam verjame vBem tem ovadbam, vsled katerih je toliko ljudij kaznovanih? In ko je to pripovedoval, se je Godunov ugriznil v jezik, pa spomnil se je, da govori s Serebrja- Toda, milost tovariši! Vsaj tudi ta ni kriv, vsaj je prodrl le z jednajstimi glasovi učiteljic in jednim svojim. Iz navedenega se bai lahko razvidi, kako nepričakovano je priletela volilna bomba, da je bilo mogoče pri 30 volilcih z 12 glasovi zmagati! Vedno značajni učitelji okraja Litijskega pa prosimo tovariše iz drugih okrajev, naj nas zastopajo pri bodočej skupščini, ker do g. Skrbinca in sodruga nemarno najmanjšega zaupanja !_ Domače stvari. (PreHvitli cesar) pripeljal se je včeraj zjutraj proti 6. uri v Pulj mej gromom kanonov iz fortov iu oklopnic. Po vsprejemujtel je skozi arsenal in -ogledal si pred veliko pomorsko vojašnico nastavljene oddelke pehote in mornarice, mej katerimi je bil tudi novi slovenski polk št. 97 z godbo. Posebno zadovoljnost izrekel je presvitli cesar o mornarici in žeuijskem oddelku. Potem Bi je ogledal oklopno trdnjavo Verudelia in baterijo Ovina iu se prepeljal na cesarsko jahto „Miraraare", kjer bo bile avdijence. Popoludne zopet ogledovanje trdnjav. — (Birma) ne bode v Ljubljani v nedeljo 13. t. m., ker je Tržaški škof monsignore dr. Glavina nekoliko obolel, ampak še le v nedeljo 20. t. m. — (V Vod matu) je gospod župan Martin Bavdek v svojo hišo uzidati dal lično ploščo v spomin veselega dogodka, ko mu je oudukaj pred letom duij bila prilika, pozdraviti presvitlega cesarja. Spominska plošča odkrila se bode prihodnjo nedeljo dne 13. t. m. ob 4. uri popoludne v navzočnosti narodnih društev: „Sokola", Čitalnic iz Ljubljane in Bizovika in veteranov s svojimi zastavami. Spored slavnosti je sledeči: 1. Pozdrav došlih gostov in društev. 2. Ljubljanske Čitalnice pevski zbor poje pred spomiusko ploščo „cesarsko himno". 3. Slavnostni govor, govori gospod Mahkot, c. kr. okrajni glavar Ljubljanske okolice. 4. Odkritje spominske plošče po belo oblečeni deklici. 5. „Narodna himna", igra mestna godba. 6. Jenkova „Molitev" (Ti, ki Bi nas ustvaril), poje moški zbor Ljubljanske Čitalnice. 7. Streljanje z možnarji in bengaličen ogenj. Potem Bledi prosta zabava na vrtu slavnostne hiše mej petjem Ljubljanskih pevcev in sviranjem mestne godbe. Odhod društev zvečer ob 9. uri. K tej slavnosti je s tem vsakateri povabljen, ker se posebna povabila ne bodo razpošiljala. — („Ljubljanski po ha j k o v al e cu ) nam piše: Pri svojem potovanji križem mesta mi marsikaj pride na uho in ko bi hotel beležiti kroniko škandalov, videli bi, kako bogata je v tej zadevi naša prvostolnica. Ampak danes mi je kaj druzega na srci. Veliko je zanimanje in povprašanje, kdo bode imenovan nadsodnije svetnikom na g. Kapreca mesto. O tem govori se v uradnih in neuradnih krogih, kolikor sem jaz imel priliko opazovati, vlada v tem splošno soglasje, da naj bi se to imenitno mesto oddalo tacemu gospodu, ki je bil uljudnega značaja, ki ni političen strankar. Splošna želja je pač ta, da bi dobili tacega moža, kakeršen je bit g. Ka-prec in izraža se upanje, da g. Zhuber pl. Okrog ne bode imenovan za to mesto, kajti ta gospod bode neki koncem avgusta t. 1. dopolnil štirideset službenih let in tako postal goden za umirovljenje, vrhu tega je pa njegovo znanje slovenščine tako pomanjkljivo, da so ga že naši šaljivi listi uporabljali kot hvaležen predmet svojim dovtipom, kar ae ne strinja posebno dobro s tem dostojanstvom. Gojimo tedaj nado, da nam bodo merodajni krogi izbrali pravega gospoda, ki bode po volji isto tako v Zatiškem dvoru, kakor v vseh druzih krogih. To se bode pa doseglo le tedaj, ako g. Zbuber ne bode izbran. — (Vabilo k LXIV. odborov i skupščini „Matice Slovenske") v ponedeljek 14. julija 1884. I. ob 6. uri popoludne v Matičini hiši na Kongresnem trgu št. 7. Drevni red: 1. Potrjenje zapisnika o LXIII. odborovi seji. 2. Naznanila prvo-sedstva. 3. Poročilo tajništva. 4. Podrobno pretre-sovanje prenarejenih pravil in opravilnega reda. 5. Poročila gospodarskega odseka. 6. Posamezni nasveti. — (Premisleka vredno.) V „Wiener me-dizinisehe Wochenschriftu od 5. julija t. 1. štev. 27, je razpisana služba srenjskega in ubožnega zdravnika v VVahringu na Duuaji, za katero smejo prositi le zdravniki ,, nemškega rodu", ali kakor se glasi „nur Bewerber deutscher Nationali-tii t". Nenemškim Avstrijcem, če so še tako spo-sobni, je tedaj ta služba zaprta. Vprašamo le, kak hrup bi navstal, ko bi se predrznil kak slovenski župan kar „brevi manu- odvrniti neslovenske prositelje. Bi li ne kričali takoj o „Unterdriickung des Deutsch-tums" etc. Toda v jednem oziru jim moramo pritrditi in ko bi se tudi mi po njihovem gaslu ravnali „svoji k svojim", bi nam ne bilo treba se borti v lastnej domovini za eksistenco. S temi vrsticami bi le rad* opozorili dotične kroge, da bi se pri jed-nacib slučajih bolj ozirali na domačine, nego mali-kovali tujstvu. — (Matura) vršila se je na moškem učiteljišči dne 30. junija, 1., 2., 3. in 4. julija od iz-prašanih 33 pripravnikov naredilo je 24 izpit z dobrim uspehom, 9 pa jih sme za dva meseca skušnjo iz jednega predmeta ponoviti. Od teh jih je 24 s slovenskim in nemškim učnim jezikom, 9 pa samo za nemške šole. — (Matura) na ženskem učiteljišči bila je dne 5. in 7. t. m. Ponovile izpit so tri za jedno leto reprobirane, 6 pa se jih je privatnih za skušnjo oglasilo, in sicer 4 iz nunskega samostana v Ljubljani, 2 pa iz Škofje Loke. Z dobrim uspehom dostalo jih je izpit 7., ponavljati ga pa smeti dve, in sicer 1 čez 2 meseca, 1 Čez leto. Četrtega leta na Ženskem izobraževaliŠču letos ni bilo. — (Strela) je v nedeljo popoludne mej nevihto udarila v hišo g. Zupančiča na cesti v mestni log, iz hiše švignila v hlev in tu mej mnogo živino na tla vrgla jednega konja, ne da bi ga bila posebno poškodovala. — (Sad nemške kulture.) Iz Rosavnic pri Metliki 7 jul. — Prej so se pri nas le z jeziki kavsali, obrekovali, psovali in lagali, kar se je dalo; zdaj pa odkar naši mladeniči na Nemško hodijo, so jezike z uoži zamenili. Suoči je „neniškutar" V. uvojemu prijatelju trebuh preparal, dva druga pa težko ranil, potem jo pa popihal. Brzojav ga bo že dotekel. Kaj ne? — (Pri c. k. vojaškem oskrbovalnem založišči v Ljubljani se bode dne 11. julija t. 1. na javne ponudbe oddajalo oskrbovanje a senom, slamo in z drvmi, in sicer za postaji Ljubljano in Rudolf ovo za čas od 1. septembra 1884 do 31. avgusta 1885 in za postajo Toplice za čas od. 1. junija 1885 do 31. avgusta 1885. — Natančnejši pogoji 86 lehko zvedo pri trgovski in obrtni zbornici v Ljubljani. — (Krajčeve „Narodne biblioteke") došla sta nam po daljšem presledku h krati dva snopiča (11. in 12.). V 11. snopiči je prevod H. Sienkievvicza povesti „Za kruhom11. Sienkiewicz postal je jako priljubljen pisatelj, njegovi proizvodi prevajajo se v VHe evropske jezike, zaradi tega je tudi g. P. Mi klavec dobro pogodil, da nam je to povest preložil na slovenski jezik. V 12. snopiči se je začelo izdavati Andrej čkovega Joža dela, in sicer bo najprej na vrsto prišle „Črtice iz življenja na kmetih". Pokojni PodmilšČak sicer ni pisatelj prve vrste, vender je v njegovih črticah marsikako dobro zrno, prizori in značaji so dobro risani in da mu je življenje bilo daljše, bil bi po svojej uadarjenosti in marljivosti postal jako dober pripovedovalec. Zanimljiva in z nekako pijeteto pisana pa je životo-pisna črtica o AndrejČkovem Joži, v katerej nam g. Rajko Perušek ptiobčuje podrobnosti o njegovem življenji in navaja vse njegove mnogobrojne spise. Temeljiti ta sestavek je vsega prizuaoja vreden. „Narodnu biblioteka" prične sedaj drugo serijo (naročba za 10 snopičev 1 gld. 50 kr.) in bode mej drugim izdala Božene Nemcove „Babicou in izviren spis gosp. profesorja Trdine. V dolžnost si štejemo, prav toplo priporočati to podjetje. Za malo krajcarjev je vsacemu možno, omisliti Bi mič-nega domačega berila in s tem ob jednem podpirati naše slovBtvo. — (Veljava starih pisemskih znamk.) Po naredbi trgovskega ministerstva Bmejo se s 1. avgusta t 1. pri c. kr. poštnih uradih prodajati samo poštne urednostne znamke izdane 1883 leta. Vendar smejo strauke, ki imajo še stare znamke, ž njimi frankovati pisma do konca oktobra, ali jih zamenjati pri poštnih uradih. S prvim oktobrom pa stare znamke izgube veljavo, in ravnati se bodo moralo s poštnimi pošiljatvami, ki bodo s starimi znamkami frankovane, kakor bi ne bile frankovane. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Maribor 8. julija. (Nadaljevanje o volilnem shodu v Smartinu.) Ko so gospoda iz Maribora odšli, sprli so se od liberalcev na-šuntani in napojeni mej seboj, ter se začeli posebno S t urni in neka babura hudo pretepati, ž and a rja sta morala vmes poseči. Oni jih napali, obkolili jih od vseh stranij ter začeli kamenje metati. Žandarja streljala v zrak, kar ni nič pomagalo, situvacija nevarniša, žandarja strelila mej napadovaice, ter z bajonetom se branila. Pet razsajalcev teško ranjenih. Šturm, najhujši razsajalec, ves raztrgan, skoro nag v zapor odveden. Žandarja morala sta klicati narodne predstojnike na pomoč, da je zopet red navstal. nim, katerega odkritosrčen obraz je izključeval vsak Bum, da bi kaj ovadil. — Ne, — nadaljeval je poluglasno, — zastonj me dolžiš, knez. Car kaznuje one, na katere je jezen, a njegovega srca ne predrugačiš. Carjevo srce je v božjih rokah, pravi sveto pismo. Lej, Morozov je poskusil mu vse naravnost dopovedati; in kaj je bilo? Morozova so usmrtili, in drugim zaradi tega ni bilo nič bolje. Pa ti Nikita Romanovič, dosti ne ceniš svoje glave, slišal Bi o Moskovskih kaznih, pa se nesi bal priti v slobodo. Pri imenu Morozov je Serebrjani vzdihnil. Ljubil je Družino Andrejeviča, če tudi mu je bojar ukral srečo. Kaj, Boris Teodorovič, — odgovoril je Go-dunovu, — kar ti je sojeno, temu ne odideš! Resnico ti povem, da se mi je prinajelo življenje; zdaj tudi ni več lepo živeti v Rusiji! Poslušaj, knez; ti ne varuješ samega sebe, moraš že imeti tak nrav, pa Bog te varuje. Kakor si tudi do zdaj silil v zanjko vender si ostal živ. Že mora biti namenjeno, da se ti ne pogubiš ne za to, ne za ono. Ko bi se ti bil vrnil pred jednim tednom, ne vem, kaj bi bilo, a zdaj je nekaj upanja; Bamo ne sili pred oči Ivanu VasiljeviČu, počakaj, da jaz prej govorim ž njim. — Hvala ti, Boris Teodorovič, zame ne skrbi, a razbojnike otmi nesreče! Če so tudi hudobni ljudje, pa svoje krivde so že dobro poravnali. Godunov je z začudenjem pogledal Nikito Ro-manoviča. Ni mogel se privaditi kneževe prostote, in njegovo ravnodušje za lastno življenje zdelo se mu je nenaravno. — Kaj, knez, — vprašal je, — ali iz bridkosti nečeš živeti? — Naj bo pa iz bridkosti. Čemu bi pa zdaj še živel? Verjarai mi, Boris Teodorovič, da mi včasi ne da bi hotel, pride Kurbski na misel; ko mislim nanj, postane mi bridko, naj bi že tudi bil pobegnil k Lehom, mislim si, ko bi ne bili sovražniki naši. — Lej, tako je, knez! Zdaj sta samo dva pota: ali delati kakor Kurbski — bežati iz domovine, ali pa, kakor jaz — ostati pri carji in iskati njegove milosti. A ti nečeš ne tega, ne druzega ; od carja ne greš, s carjem pa ne misliš; tako se ne more knez; tieba je jedno ali drugo. Če hočeš ostati v Rusiji, izpolnuj carjevo voljo. In če se mu prikupiš, morda bod.3 Bam obrnil se od opričine. Lej, dobro bi bilo, ko bi bila dva okoli njega in drug druzega podpirala; danes bi jaz sprožil besedico, jutri ti; nekaj bi mu že ostalo v spominu; še kaplja, pravijo, če vedno kaplja na jedno mesto, kamen predolbe. A na mah knez ničesar ne opraviš! — Ko bi ne bil on car; — rekel je mračno Serebrjani, — vedel bi jaz kaj delati; a tako ničesar ne vem storiti; nadenj iti, Bog prepoveduje, a ž njim misliti, ne morem; naj me tudi razsekajo na drobne kosce, z opričiao ne jem kruha in soli! — Počakaj, knez, ne obupaj! Spomni si, kaj sem ti rekel tedaj? Pustiva opričnike ; ne ovirajva carja; oni bodo pogubili drug druzega! Treh glavnih že ni; ni Vjazemskega, ni obeh Basmanovib. Počakaj, knez, in vsa opričina se mej sabo pokonča! — In kaj bode pa do tedaj ? rekel je Serebrjani. — In kaj do tedaj, — odgovoril je Godunov, ne želeč na jedenkrat ostati pri misli, katero je hotel zadušiti v Serebrijauem — do tedaj, ako tt car prizanese moreš iti zopet na Tatarje. V mislih Serebrjauega uesta dva utiša ob jednem imela prostora, nada iti na Tatarje izrinila je za nekaj časa obupnost, ki se ga je bila polastila. (Dalje prih.) Razne vesti. * (Ruski car) daroval je, kakor se poroča iz Varšave, za po povoduji poškodovane 200.000 rubljev. * (Štraj k st en og r afo v.) Stenografi „Bank-ruptev courtca" na Angleškem ho bili ustavili delo, ker so jim za polovico plače ponižali. Štrajk se je pa s tem končal, da so se njim dovolile prejšnje plače. * (Vrlo dobro.) Iz prve konferenčne Beje pripoveduje se jako označujoč izrek ruskega poslanika. „Bili smo zbrani v polnem številu" konstaluje predsednik lord Granville po končane) seji s posebnim zadoščenjem. „Prosim, oprostite" opomni gosp. pl. Staal, „jfiz vidim da baš najmerodajniša osoba ni zastopana". — .Kdo pa?" — „Mahdil" * (Glede zlate rude) zavzema Rusija skoro prvo mesto. Leta 1882. izkopali so v Rusiji za 57 milijonov rubljev zlata. V istej dobi v Avstraliji jedva za 50 milijonov, v vsej Ameriki za 60 milijonov, a na vsem ostalem svetu za 25 milijonov rubljev. * ( D a v e k za naslove.) V Francoskej zbornici predlagal je poslanec Girantl, da naj bi plačal vsak trgovec in meščan, ki ima livrovanega strežnika po 100 frankov od glave na leto. Za naslov „princ" moralo bi se plačevati 50.000, za naslov „ducM (vojvoda) pa 45.000 fiankov letnega davka. * (Požara.) V Peru je mesto Pizagna do polovice pogorelo, trgovski del mesta je ves uničen. — Na otoku Haiti je pa pogorelo mesto Jeremie. * (Nadobudna mladež.) V Bristolu hotel Be je obesiti 13 letni dečak in to radi tega, ker bo mu je prepovedalo, da pred 16. letom ne sme pušiti. Da bode mogoče vsacemu someščanu poučiti 86 o tem, kako daleč so dospele predpriprave za vodovod, bodo odslej vse seje vodovodnega odseka javne ter se bodo po vseh v Ljubljani izhajajočih dnevnikih naznanjale vsaj po 24 ur prej. Prva javna seja bode dne 15. t. m. ob 6. uri popoludne v mestoej dvorani. V Ljubljani, dne 8. julija 1884. Ivan Hribar, načelnik vodovodnega odseka. Akademično društvo „Slovenija11 ima namen, slovenskim, na Dunaji bivajočim visokošolcem biti duševno in zabavno središče. — Da vrši to nalogo, goji v društvenih sejah domačo znanost in pesen, vzdržuje knjižnico, naroča se in razposoja udom slo- ■ venske in slovanske novine, b kratka skrbi za to, j da nam ne mine iz srca ljubav do domovine v hudem boji za obstanek sredi tujega sveta, da se jači zanimanje za narodno delo, da se širi in jasni naše duševno obzorje. Da se pa ta visoki namen doBeže b cela, da UBtreže nujnej potrebi in želji tukajšnjih slovenskih akademikov, namerava „Slovenija" — jedino slovansko dijaško društvo na Dunaji brez stalnega društvenega lokala! — omisliti čitalnico zajedno z „Akad. spolkom", b Češkimi kolegi. A brezuspešen ostane ta naš ukrep, ako nam domače rodoljub je i sedaj ne priskoči, ker društvo samo velikih, na leto blizu 250 gld. znašajočih stroškov za najmarino, naročnino časnikov, postrežbo itd. nikakor ne zmore. Dopolnili smo v to svrho društvena pravila, potrjena vsled dopisa vis. c. kr. namestništva za Nižeavstrijsko od 20. julija 1883 št. 31.888, kojih §. 22 se glasi: „Kdor uplača na leto vsaj 5 gld., imenuje se podpornik društva ter se vodi kot tak v društvenih knjigah". Usojamo se tedaj apelovati na rodoljubno požrtvovalnost vsega slovenskega razumništva, osobito pa starih prijateljev in dobrotnikov naših, in nekdanjih „Slovenijanov", proseč jih, da blagovolijo stopiti v vrsto naših podpornikov, ter tako pripomoči, da naše prepotrebno iu za narodni napredek vsaj posredno važno društvo doseže že jedenkrat svoj prevzvišeni cilj, biti nam — domovina na tujem! Imena podpornikov priobčijo se ob svojem časi v vseh slovenskih dnevnikih. Na Dunaji, koncem junija 1884. Za odbor akad. društva „Slovenija": stud. jur. K. Trii 1 er, stud. jur. J. Samotorčan, t. č. predsednik. t. č. tajnik. sigurno zdravilen uspeh. Naval krvi, težko sapo in vse nasledke slabega toka krvi ozdravi uspeSno po kratkej rabi pristni ...Muli-o v Seidlitz-prašek". Škat-ljica z uporabnim navodom 1 gld. Vsak dan ga razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnab po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 3 (690—7) Javne dražbe. 9. julija: Rolic. pos. Josipa Kusarja iz Stare vasi, v Mokronogu. 1. eks. držo. pos. Ane Cerček iz Doline, 11S0 gld.; v Mokronogu. 1. eks. držb. pos. Magdalene Stamptel iz Dolenjega Vecenbahp, 90 gld., v Kočevji. 1. eks. držb. pos. Jarneja Turka, iz Goric, 703 gld., v Senožečah. 10. julija: 3. eks. držb. pos. Marije Logar iz Gorenje vasi, 7270 gld., v Logatci. 1. eks. držb. pos. Tereze Karlinger iz Zatičine, 926 gld., v Zatičini. 11. julija: 3. eks, držb. pos. Andreja Vidmarja iz Rakitne, 5135 gld., na Vrhniki. 3. ekB. držb. pos Bare Bukovca iz Bubnarice, v Metliki. 1. eks. držb. pos. AleiSa Stu-lerja iz Baslja, v Eranji. 12. julija: 1. eks. držb. pos. Martina Dimca iz Gorenje vasi 2600 in 250 gld., v Krškem. Tujci: dne 7. julija. Evropa t Fried z Dunaja. — Vitez pleni. Seemann in pl. Pichler iz Reke. — Burgstaler iz Zagreba. — Metze-leS iz Trsta. Pri Mlonu t Steiner z Dunaja. — Jenko iz Belgrada. — Pietzl iz Dollwitza. Pri Mallel: Poper z Dunaja. — Pollok iz New- Yorka. — Supančič z Dunaja. — Vitez pl. Jenny iz Gorice. — Lehman z Dunaja. Pri avstrijskem cesarji: Prijatelj iz Obluka. Pri bavarskem dvora t Mtiller iz Pulja. — Gra- Sek iz Domžal. — Smole iz Spodnjega Logatca. — 8tibi iz Črnuč. Umrli so v IJnl>lj;tiii: 2. julija: Janez Štajer, delavec, 46 let, umrl za vodenico potoma v bolnico na Marija Terezije cesti. 4. julija: Meta Dornik, tovarniška delavka, 17 let, Rožne uiiee St. 35, za vnetjem trebu&ne kožice. 5. julija: Jožefa Kozamernik, čre vi jur jeva hči, 3'/a mes., Krakovske ulice št. 29, za božjastjo. 6. julija: Janez Srakar, delavec, zdaj kaznenec, 47 let, Ulice na grad št. 12, za srčno vodenico. V dežel naj bolnici: 4. julija: Marija Stopar, delavka, 46 let, za strjenjem krvi. 6. julija: Janez Spora, delavec, 52 let, za edemom v možganih. Meteorologično poročilo. 1'hh opazovanja Stanje | barometra i v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo krina v mm. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 73606 na. 734 42 mm. 73506 mm. + 16-8" G si. svz. + 25-4° C si. jz. 4-190*0 si. jz. ;24-60mn. obl. obl. . obl. aeiJ»- Srednja temperatura -f 20*7°, za 2-1° nad normalom. 3D-u.xiaJs}s:a, borza dne" 8. julija 11. (Izvirno telegrafično poročile.) Papirna ren a.......... Srebrna renta .... ..... Zlata ron........ . . 5°/0 marčna renta......... Akcij« narodne banke....... Kreditne akcije...... • ■ London . . ..... ... Srebro ........... Napoi.. ........... C. kr. cekini........ . . Nemške marke ..... 4°/0 državne srečke iz I. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1364. 100 gld. 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta 6°/0...... 401 n 1» »-.. .... „ papirna renta 5°/0..... 5°/0 štajerske zemljišč, od /ez. oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4'/»" „ zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Pri'>r. oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke......100 gld. Rudolfove srečke .... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Trammway-drust. velj. 170 gld. a. v. Jeden ali tudi dva izučena kovaška pomagača dobita takoj delo proti dostojnemu plačilu pri Lovrctu ^■v-T-jcr^iir-To. v Zagorjl na Notranjskem. (430—2) Št. 3914. <«*-2> Naznanilo. Zarad glavnega snaženja in nekoliko dru-zih potrebnih naprav ostane deželna blagajnica kranjska od 14. do vštetega 19. Julija t£84. leta za strankini promet zaprta. Od deželnega odbora kranjskega, v Ljubljani, dnć 5. julija 1884. 80 sld. 50 kr. 81 9 50 103 m 05 ■ 95 • 75 ■ 856 • — 301 10 121 • 90 1» 9 m m 68 ■ 5 n 76 59 m 60 n 125 ■ 25 • 168 25 m 102 ■ 95 > 122 06 • 91 20 88 » 20 • 104 m 50 115 n 50 * i 121 n — • 107 n 70 105 76 176 _ 75 ■ 18 _ 75 108 9 50 n 216 m 90 ■ O-oetllriicat ,Pri južnem kolodvoru' je zopet odprta, ravno tako so zopet sobe popotnikom na razpolaganje. Slavnemu občinstvu se priporoča s spoštovanjem 3 (427—2) Jožefa IJerles. Velika partija i (788-49) (po 3—4 metre), v vseh barvah, za polno možko obleko, pošilja po poštnem povzetji, ostanek po 5 «1. Wj. Storelt v Brnu. Ako bi se blago ne dopadalo, te more zamenjati. Uzorci proti poSiljatvi marke za 10 kr. i VIZITNICE priporoča „NARODNA TISKARNA" t LJubljani. Deželna Rogaška slatina. »Tempeljski vrelec". Uspešni lek za želočne bolezni. Z vinom mešana prijetna hladilna pijača. ("2-9) Dobiva se pri g. MiM. M£astner-ji, kakor tudi pri gg.: Josipu Fabian-u, C. C. Holzer-ji, Peter Lassnik-u, «7. Luckmann-u, Jan. Perdan-u, Jas. Schlaffer-ji, Schusa-nigg-u <& Weber-ji, Josipu Terdini v Izubijani. „AZIENDA", avstrijsko-francoska zavarovalnica za zavarovanje življenja in rent. P. n. Dovoljujemo si Vam ndano naznanjati, da smo ustanovili v LJubljani zastopstvo za Kranjsko, Koroško in Primorsko in je izročili gospodu Josipu Prosenc-n, katerega pisarna je ▼ Slonovib ulleah st. 5«. Ta vsprejema naročila za zavarovanje Življenja l Ju.lij v vseh kombinacijah in daje s prijaznostjo zaželjena pojasnila. Na Dunaji, v 1. dan julija 1884, Ravnateljstvo. (421—3) **±±*±±±±±±±±±±±±±±**jrk1c±'kx M M avstrijsko-francoska 4 zavarovalnica proti nezgodam in ele-4 nientarnim nesrečam. i P. n. i Dovoljujemo si Vam ndano naznaniti, da Brno ustanovili v LJubljani | X samostojno glavno agentstvo sa Kranjsko in je izročili gospodu 4 Josipu Prosenc-u, ^ katerega pisarna je v Slonovib ulicah st, 52. ^ Ta vsprejema vsakovrstna naročila za zavarovanje proti ognju iu t daje radovoljno zaželjena pojasnila. V Gradci, v 1. dan julija 1884. I » Z velespoStovanjem ti Zastopstvo „j^2XEXTDE