gospodarske, obertniške naroi su ne Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane začelo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta 1 fl. 80 kr., za četert leta 90 kr. pošiljane po posti pa za celo leto 4 fl. 20 kr., za pol leta 2 fl. 10 kr., za cetert leta 1 fl. 5 kr. nov. dn. V Ljubljani v sredo 10. aprila 1861 Kaj početi > da se bojo soseskini neogibljivi stroški brez novih doklad opravljali Vsak grunten posestnik vé, da njegovi navadni dohodki skor ne dosežejo več vseh potreb in danji vravnavi zadevajo. Deržavni kupščina nekdanjih grajšinskih da davšin, ktere ga po se davki čedalje veči, od- rsiti. bére in aoseskine potrebe, pod dn del na cena obutka in oblačila, povzdignjena in poslov posilijo nam prevdark, kako za naprej ravnati in ne pod zlo iti. Res je, navada ima železno srajco ; al ne poma me Sedaj veljá, se krepk prej vesti ali pa poginiti. Staro kopito je treba vreči na stran; pre r> če so moji pred-iiiki obstáli, zakaj bi jez nea, mora iti rakom žvižgat. Ob-delovanje naših gruntov moramo vecidel po potrebah novega časa osnovati. Lepo priložnost se tega učiti ponuja kmetijska šola v Ljubljani. Najlepšo priložnost viditi, kako se drugod kmetuje, imajo naši mladi fantje, v žolt (soldate) vzeti, ki v razne kraje in dežele pridejo iu vidijo ? kako se tu kmetje vedejo. Pažljivim očesom se povsod priložnost po svojo glavo izbistriti in svoje vednosti pomnožiti. Ako pride na Dalmatinsko ali Laško, naj pazi, nuja kako skerbno ravnajo s terto in murbinim drevjem, koliko si pri- zadevajo o reji sviloprejk, kako na Laskem zboljsujejo trav-nike z umno napeljavo travnikom toliko koristne vode, kako zlasti po Českem in gornjem Avstrijanskem imajo skor vse velike in male ceste, še celó poljske poti s sadnim in drugim svetu primernim drevjem zasajene, kako po nemških de- želah, kodar vino raste, kisli pridelek zboljsujejo z zasadbo žlahnih tert. Tako porabljeni čas vojaščine bi ne bil zgubljen čas človeškega življenja, temveč utemeljitev prihodnjega bolj srečnega gospodarstva vojaških doslužencov. Opustimo pa pretres, kako potrebna je splošna prena-redba kmetijstva in vernimo se k našemu vprašanju. Po novi uredbi naše deržave se kaže, da se bode veliko samostojnišim županijam mnogotero opravi! naklonilo kterih dosihmal niso imele in kterih spolnitev bo veliko stroškov terjala. Tedaj vprašamo, s čim bode plačeval kmet te stroške, ker mu za opravilo davkov, odkupščin, za bére in druge domače potrebe vedno dnarja zmanjkuje, da ne pogine ali da ne bo od doma spoden? Na to mu bodi sledeči dobri svčt: Pervo je, da se več malih sosesk ali občin zed ini v eno, ker le, Drugo pot mislimo dokazati, kako bi se dala za tako početje mala zmožnost siromakov porabiti. Dr. 0. Ena izmed najimenitniših nalog o kmetijskih rečéh kranjskega deželnega zbora. (Konec). Na d r u go vprasa nje: Kako delec sme segati raz kosenje gruntov? odgovorimo, da vsaka uselitev mora imeti toliko in takošnih gruntnih delov, kolikor in kakoršnih je ueogiboma potrebno, da se ena družina s svojimi dohodki prerediti more. Kar ima veljati za skupljene gruntnemu gruntne posesti, naj obvelja tudi za staro uselbo zdrob-Ijenega grunta. Tretjič. Varhi in perve sodnije za obveljavo takih postav naj bodo županije. V7 njih pravico naj tudi spada pravica, spoznati, kaj in koliko je vsakteremu posestniku dovoliti, da sme nekoliko zemlje na drobuo prodati. Višja sodba takih zadev naj gré pred okraj ni odbor (Jîezirksausschuss), naj višje pa pred deželni zbor. Četerto prašanje: S kakošnirn gruutnim posestvom naj skaže, kdor želi napraviti novo uselbo zvunaj mest in tergov, dobi po raznih okolistavah tudi razen odgovor. Rodovitna zemlja dá več vžitka kot pusta, med njivo in njivo je velik razloček; senožet, ki dá dve košnji, veljá blizo za dve enokošni enake velikosti; eni pašniki in boršti so memo drugih pašnikov in borštov ko noč in dan ; vinograd dá več vžitka, kot vsakteri drugače rabljeni svet. Za tega j^^^^HpiHi^^HHiHH^HHHm enaka. ^ Po moji pameti bi utegnilo biti potrebno za novo uselbo: 3 orale (johe po 1600 štirjaških sežnjev) njiv ali vinograda, ravno toliko travnika, in 5 oralov boršta, ali vsaj pašuika z lesom. » i* 118 lia dosežemo j kar je nam uže pred jezero leti ponujalo, deržave se V I w ■ IJO namrec leta 869, ko je moravsko kraljestvo visino svoje aj od cernega do jadranskega in bal tiskega morja politićn u Tako se je temeljni kameu enski podlagi dospělo, ko je bugarski knez Mihel slo- poćasi Poljcom; Cehom in Jugoslovanom odvzel in ger vesno znamenja podložnosti rimskernu papezu kot namestniku manski pij sv. Petra poslal in Svatopluk neodvisnost slovanskega je prikoračil med Slovane ljestva za uekoliko (Erben n. 43.). pomoćjo papeža Ivana VIII. zadobil je bila temna noč narodne omike » kterega následek Sopet se jasní oblačno nebo in zora srečuiše prihod nosti nam pet posiva skozi megle staroda mo se Res svitla zarja je takrat slovanstvu prisijala, pa kaj torej rnožato svojega posla, da v versti avstrijanskih ua- je na zlo obernilo. Za časa rodo v si pridobimo, kar tudi nam gré; tudi sebi žanjemo. ni dolgo terpelo in vse se Bogomilcov pod kraljem Simonom se nahaja žalostěn konec meljemo; da si hrame vesele příhodnosti stavimo, v kterih omenjenega velikega kraljestva. Hud vera Bus pre ganjanje je uastopilo, ko se je kersanska dom naj je tudi tujec mil gost, ako je praveden in ne psuje naše 0 tužni rod Ju£ ki oznanovala, zlasti za casa gerškega cara ti oznanuje rajsko dôbo prerojenja duše pa ar a» Bazilija, po vseh krajiuah slovanskega naroda Tudi jugo na zvezdico C e s a r j i ki a ? olj je 9 da se prosto razvijaš, da ti zopet pojó slavulj slovane je enaka nesreća zadela, ker se je v soseski maleni tvojo srečo, tvojo slavo po prostraui domovini bratj ogersko apostoljsko kraljestvo za papeža Silvestra II meljilo, ktero je jelo Slovane ute složni. ane močno tlačiti. Vsi Sloveni so sedaj na Horvate gledt Di Kreši sin vladal. K Horv ktere se je nemškem kraji, so pobegnili Bugari in si sozidali iz kamnj nekega mfiteatra pri Soloni lep cerkev. Sedaj si Horvati pridobijo več dalmatinskih otokov, kar je vzrok bilo dožem Orteolom II. benečanskega boj na morji z To so misli zastran sedanje dobe domorodca v tujem kterega serce gori za svoju sladko domo vino j m/f ' 8* ^^ n i jj ■ Hp u « & ki cuti v svojih žiljah narodno kri, in milo gleda na svoje drage brate, kako se vedejo. Henrik Rešek. Lepoznanski del Ze Kreši II. Dirčisiavov brat je bil primoran peté pobrati iz Dalmacije in jo Bizantincem izročiti, ker so Dalmatince zoper Horvate kljubovali. Ta nesloga med Horvati in Dalmatinci je bila tudi kriva, da so celó Horvati leta pod oblast Bizantiucov prišli in jim tribut mogli 1019 plačevati Sopet je prijazniša sapa za Dalmatince in Horvate pri- 1073 dalmatinski in drugič pihljala, ko je Krešimir Peter 1052 horvaški kralj postal. Pa po Krešimirovi smerti se je Turki i n raja Poleg ilirskega. (Dalje in konec.) VIII. Jutranje solnce se je bilo že dvignilo izza gorá ka hajduki i pot že pripravlj obed Aleksi je išlj posledtiji skupni lica; pogostoma se je oziral na vhod sedel; nemir mu se je bral raz V V notranj por uuel, kterega je Svonimir komaj ukrotil, ki bilo za njim. Si vendar ni si misli 9 al I še le ni podii kro je prilizavca in puntarja Sloviča sicer narodno neodvisnost proti N pregnal. Ta Svoni je skozi možgane. Ze je bil obed končan, ko pride. Vidilo in Gerkom čversto se je, da je miren; al Aleksu več je prizadevala skerbi branil, zlasti s pomočjo rimskega stola, kteri mu je ban dero žeslo in krono sporoćil (papež Gregor VII.) s tem njegova hladnost kakor njego hotel vse razodeti očetu, ker po goje m 9 • V da naj obljubi podložn kakor tudi udanost Emire, kar stopi 1 » ro vcerajšnje divjanje, in že je je bil jako uznemiren zastran k njemu in reče: „Pozabi, kar je sv. katoliski k Ko se je pa hudi boj med papeži in med nama bilo !" v Tvoj serd in hudi naklep h nemškimi cesarji unel zastran podeijenja škofovske palice in perstana ( Investiturstreit), so to priliko Ogri sebi v prid obernili in Horvaško podjarmili in tako od papežev pričeto na veke pozabiti" od vori Aleksi mirno u » uanicp imtv/ui punauiu - uu^u- al najino prijatelstvo razrušeno je A slovensko deržavno rnoč zaterli Papež Inocenci III. sopet delo svojih prednikov verlo Igorovo čelo se potamni in rnolče gré v stran. Gostba se je sicer konćala, al čaše se vnovič napoi- poprime in hoče Štepana serbskega, vélikega župana za nijo in Mladen s kupo v roki stopi zopet v sredo družbe: Bogu na ili kri za kralja postaviti in Serbsko kot sredisce slovenske moci utemeljiti, al ogerski kralj Emerih ćastiželjen odpodi kardinala rimskega, ki je narnenjen bil Stepana kronati. v Bratj nebu, našo sv. vero! rece z mirnim glasom H čast in slava na zemlji vsem, ki so prel Bog naj usiisi molitvo našo » da se polomesec Ker je to Inocenciju spodletelo, hoče vendar Bošnjake vniči in sveti križ povzdi gne nad njim, sijajoč eljsk rimski cerkvi kot vazale pridobiti. Ze je dobil bugarski in vlaški kralj Kolosanes leta 1204 iz papeževe roke krono, žeslo in pravico daarje kovati . obodo in nebeško pomoč vsemu človeštvu! Amen!" — zagromi na okolo. Zopet reče Mladen: „Naj bodo poslavlj v imena voj že je celo Ogersko z lepim vencom slovenskih kra- nikov, padlih za vero Jezusovo N se ozira hval po ljestev obdano bilo in ako bi bili sedaj Slovenci se pobratili tomstvo na svoje slavne predede, pred vsem na Kosovske in svojo nalogo spoznali, bi jim lahka reč bila samostal- junaka Miloša Obilica Hajduki tiho izpraznijo čaše, in nost zadobiti; pa oni niso tega spoznali. V # marsikterernu je kanila solza radostno-žalostnega spomina Slabela je takrat Nemcija po dolgem boju % • s papeži 99 Car Lazar napije pet Mladen 99 da živi v Carograd je bil uže v rimski oblasti ter Sloveni bizantinske narodu našem na vecni spomin poslednj vlade oslobodjeni ; nemško cesarstvo je bilo skoz lyonski vladarja stare Serbij zbor 1245 smertno ranjeno, arpačka ogerska kraljeva ro- keršanske » v> Car Lazar za»* dovina je ua kant prišla. Le Sloveni bi močni postali bili, verni kristj ako bi se vse panoge inogočnega in ojaki romijo hajduki enoglasno. „In vsi jugoslovanskega debla Živili zedinile bile. Tako so si nazdravljali hajduki še dolgo ter spominje Tudi od papežev so krepke pogoue dobivali, naj bi si vali se slavne preteklosti in žalostné sedajnosti, dokler se neodvisnost pridobili in po svojih narodnih pravicah se vre- poslednjič ne zverši gostija na razstanku. Zdaj se poslovij m « * __- _ ^ m _ _ w _ V ft . • ft 1 • + V * t mm • • ■ « • t V t I dovali. Pa njih mlačnost je bila kriva, da je omagajoci žalostni od mesta, ki je bilo dol njih vetje, priča njih povzdignil za kralja Ludevika sreče in nesreče, ki je slisal junaške njih pesme in za- , ali jih okrutnost turška ne bo magjarski narod sopet se Vélikega iz rodovine anžuške, ki si ga tudi Poljci kralja lostne zdihe. Neved izvolijo. Ludovik pa razširi toraj meje svoje deržave in pridobi pet pritirala v ta kraj, pomenlj Moldavo, Bugarijo, Vlahijo iu uekoliko Serbije. Njegove praga dupline, izkopljejo jamo v spi rajo j studeucu in o kri od natresejo 19 smodnika v vodo starému prebivališču, ter jim zabrani skrito domovje pred Mati! vzemi škrinjico z dragocenostmi, ogerni se s kaba * da vukodlak more zopet k svojemu iz stale, jatagane in puške, smodnik in svinee pripravila! divjim Trnkom. nico, da si mi pripravljena za odhod !" Vsi se razidejo in pripravljajo urno, kar bilo je treba Blizo četemajst dni minulo je bilo od razstanka haj- za pot. dučkega. Mladen sedel je pod noč s svojo družino v novo popravljeni hiši v selu Tergušici ; zunaj je deževalo in piha! je silen veter, metajoč debele kaplje v nizke hišne okna. r 55 Ali ne, majka!" pregovori Mladen, obernivši se Da skoraj je Emira smerti zapadla, praviš, pa zakaj?" vpraša v tem Mladen, pristopivši k Uzabeti. „Zato, ker je v nekem pogovoru z očetom nekoliko omenila Aleksa" še več pa, ker je k sveti pravoslovni reče služabnica 55 k svoji zali in še čversti ženki, ki je poleg okna stojeća cerkvi od mene podučena, prestopila. Igor Glavačev pa se marljivo vertila vreteno in gledala v viharno vreme ne i „ali v takem vremenu je pač bolje pod streho iu na subem, je poturčil in zatožil jo pašu očetu." n Nesrečnež! Bog ga ubij! zakolne Mladen ter kakor v vlažnih balkanskih rupah; kaj misliš ?" y> Se ve, nam starim je bolje tukaj poterdi mo pristopivši k Emiri prime jo za roko. „Tedaj si že terpela za sveto vero? Utolažena bodi! ker si zgubila očeta. zena Glej 9 r> (TO ř>a 9 le ne vem, sta li fanta enacih misel z nama. bočem ti biti odslej jaz oče!" Zdaj jo poljubi na čelo in reče tiho, kazaje na mlajšega sina, pelje jo Aleksu, stopivšemu ravno v sobo, naspTot z bese- devojko, naj ti bo zarocena v imenu sve- Aleksa !" ki je včs zamišljen sedel pri vratih, neko konjsko opravo popravljaje 55 tako je sèm eue dni propadel, da bi ga dami: „Evo sin, tega Trojstva !" človek skoraj več ne poznal. u J) Je 9 do duše!" reče Mladen, kimaje z glavo r> tega bogme, nikdar nikoli bi ne bil mislil, da se bo fante tako zaljubil v gore in hajdukovanje ; nasprot pa Juro" pokaže na starjega, ki si je ravno deržalo za koso rezal Kmalo odrine Mladen s svojo družino iz Tergušice, spremljan tudi od Emire in Lizabete. Pa bil je tudi zadnji čas, kajti komaj so jo odmakniii s konji od hiše, že se je u čul ropot konjski od prihajočih iz druge strani Turčinov. Selo Tergušica leži v dolini, okroženi z gorami, iz ne mara več za puško, kakor bi je ne bil nikdar vidil rastki balkanskimi. Steže v gorah prekrižavajo se na vse ter sta se mu plug in kosa zopet omilila tako, kakor da strani, ter so, razun hajdukom, le malo komu znane, bi razun nju ne bil imel nikdar z drugimi rečmi posla". Do r> E, kaj čem drugač?" oglasi se Juraj veselo lès so se pohiteli begunci. Ko so dospěli na pervi brežulik«, razsvitljena se jim pokaže cela okolica kakor v kervavem hotel bi pac rajse tirati Turke po gorah, kakor vole za plugom; pa vsaka reč ima svoj čas. Ker ne more biti žaru in nazaj ozrevši vidili so Tergušice v plamenu. r> Tako tedaj je Turčin mož beseda!" reče Mladen ; pervo » , ne smem zanemariti drugega." Tako veljá, Juro!" — pohvali „resnica je stara: Kdor Turku verjame, s sitom vodo zajemlje. tra oce 55 človek Mi smo tedaj zopet hajduki Bog nam bodi v pomoč! a a mora svojo dolžnost povsod storiti ; kadar je v bitki ne izmakne, in kadar je za plugom, da ne zaorje; ljivec v boji in lenuh ob oraiu ne veljata uičesa. Zdaj uastane kratko molčanje. Veš ti, mati nivši se k ženki 9 da plaš Blizo na pol poti med Tergušico in starem hajdučkim taborom na zeleni trati sred gostega germovja zaslišijo naši begunci zopet za saboj konjski ropot. „Ha, to je poturica, pasja vera, s svojim turškim spremstvom u zarenci :u 99 55 povzame zopet Mladen besedo, ober Aleksi mi kratkomalo ne dopade". 9 55 on pozná vse poti in skrivališča hajdučke. Mladen Zastonj bi se skrivali in bežali, dokler on » • » ZIVI. Ti se 9 79 Meni se vse zdi" dostavlja izkušena mati to je vse drugo, kakor tuga po gorah Kaj misliš?" — začudi se oče. Odkar je odhajala ona Turkinja. u 55 da 5? Aleksi, pohiti z ženami naprej k pecinám na Vučiternu, jez z Gjuretom pa bom počakal izdajavca." Nepregovorivši besede okreue Aleksi na stran proti u r J0£0 9 Mladen in Juro pa stopita kraj poti v germovje Ni Zena še ni izrekla besede, kar se začuje silno ter- terpelo dolgo, kar pokanje hoste naznauuje prihod pre kanje na vratih; skozi okno pa se ze ni nic vidilo bila nastala med tem 9 ker je govorom terda noćna tmina. T7 Kdo je tako kasno?" zavpraša Mladen žgite lešerbo, in Juro, poglej, kdo je zunaj a ganjavcev. Požar od Tergušice orumeni verhove hrastov celó sèm na ćeterti hrib. Pervi skoči iz tamne šume na zeleno tratico Igor Glavačev; Mladen ga spozná v svitlobi roba Aleksi požara, akoravno je bil bled ko vukodlak, vstávši iz g 9 berzo na pervi glas kakor oplašeni jelen skoči na noge in in je imel turban na glavi. Mladen nasloni se na hrast, po- ogenj zabliskne, puška zagromi iu obudi v gorah šine skozi vrata. men : 5) reče Mladen; Ne nadjam se dobrega" in Aleksi naj pripravita orožje; morebiti si je Turk svojo reč že drugač premislil 79 Juro in planinah stoterni jek. Igor Glavačev pa pritisne roko na majka! bodi pripravljena, serce, zvali se raz konja na zemljo: „Jezus in Marija ! u u bile so njegove zadnje besede. V tem stopi v sobo Aleksi, in ž njim dva turška mla v To je plačilo izdajavt un! Bog mu bodi milostljiv u denča. „Oče! mati!" zakliče radostno to je Emira." 55 to je ona, reče Mladen, nabije zopei znova puško ter jo izstreli do dva-trikrat proti strani, ou ktere so prišli turški pandurji. 55 Kaj je to?" prestraši se Mladen in serdita kri Ravno to stori tudi Juro. mu zalije lice; „Za Boga « priskoči k njemu Emira", Pandurji, čuvši silni střel in vidši, da padel je njih bežite, bežite! zdaj in zdaj bodo tu očetovi panduri, da vodja, pričnejo bežati; Mladen in Juro pa zajahata zopet vas usmertijo; hajduk Igor Glavač jih vodi!" 55 Glavač?! to je laž" zagromi Mladen nad njo tako, da se devojka, ze pred vsa preplašena, skoraj zgrudi. „Ni ne laž, oče Mladen!" konjice in spustita se v hřibe za svojimi. Z zoro vred dospejo v zapuščeni hajdučki tabor. Kmali se zopet zberejo hajduki okrog starega vodja. Na pervi pristopi zdaj druga de- praznik obhajali so ženitniuo Aleksija z Emiro, ki je pre- vojka, v možki opravi enaka mládenců v cveteči dobi a jela pri sv. kerstu ime „Marija 7 kakor tudi Juretovo z ni ne laž, živa istina je; Bog pomozi!" 77 Kaj si ti, Lizabeta ?" Ne odlašajte!" začudi se Mladen. odverne mu ona » zdaj in zdaj Lizabeto, ter veselo napijali zdravje mladim zaročnikoin in slavo hajdučko po starem običaju. Stari Osman-Ali-paša, zvedši svojo veliko sramoto, da vas bodo navalili pandurji, in vse najino prizadevanje bode hčerka pobegnila je, pokristijanila se in vzela v zakon potem zastonj. Vedite, da mlada gospodična se je komaj kristjana umaknila strašni smerti po lastnerii ujenern očetu, strašno življenje, razkačenemu." psa je po mertudu skonča! svoje gadno 77 Hej! zakliče zopet Mladen sinovoma Hajduki pa niso dolgo hajdukovali, kajti kmalo razlega J7 konje se glas po Balkanu iz sosedne Sumadije, glas stopivsega 121 H grafu (hitropiscov) pi dr. Bleiweis meni » naj Broiih cr oap . . - - ___ ~ vicna, bo kazala příhodnost V Gospod Ambrož je nasvetoval, naj vsak volitni red bi v tem našem zboru kakor tudi gledé naše brate slovenske na narodnost zbere tri odbornike iz svoje srede in da naj ti odbomiki njih na politiko in dnarstvo Avstrije živo želim, da bi se pregledajo volitne protokole tako, da bojo odbomiki enega ves slovenski narod zedinil pod eno deželno glavarstvo reda pregled volitne protokole druzega reda itd. Svetli kaj to je ze samo po sebi naravno, bi bilo v deželnem škof so bili drugih misel 9 rekši 9 naj se raje ohrani edinost opravilstvu loze in tudi v stroških cenejše. Al za danes in naj izvoli vès zbor devet odbornikov, kteri naj ei potem mi ostaja le zelja, prihodnjemu d b med sa boj delijo presodbo volitnih protokolov tako da na serce položiti, naj se krepko pote zivo u za to zedinjenje boj v • ■ • v kratkem delo doversil Po mnogem pretresovanju , kterega se je udeležilo Tudi ta govor je bil s klici přejet Potem se je govorilo o tem, kako naj se pomenki in nogo poslancov, je bilo po nasvetu pod dr. Toman-a obravnave deželnega zbora sklenj naj ki volitni razred 3 odbornike izvoli 9 kteri je dajejo; sklep je bil po „Novicah" in „Laibacher Zeitung" tako, da se berž vse omeujeno delo prevzeli; izvoljeni so bili potem sledeci ob kratkem pové, kar se v zboru godi, potem pa se bojo b gospodje: baron Apfaltern, žl. Langer in Rudeš , Brolich, stenograíičrii ki Guttman in dr. Recher, Derbič, Koren in Mulej d besede vse povedó, kar je In s tem je bila perva seja sklenj ob eni popoldne V pondeljek je bila druga seja deželnega zbora Ko je gospod Ambrož zapisnik zadnje seje prebral, je gospod deželni predstojnik zboru naznanil, naj se zbor po željah deržavnega ministerstva brez pomude loti volitev poslancov in je pri tej priliki tudi zboru vediti za d dal. b da ima d b jenjati ko se bo zaćel d žavni zbor, pa da se bo po dokončanem deržavnem zboru začel spet deželni zbor. Gosp. Oton baron Apfaltern je v imenu dotične komisije zboru naznanil, da komisija, ki je preiskavala volitve naših deželnih poslancov, ni nobenega bistvenega našla. Zbor je poterdil tedaj vse izvoljene. pog reska V Cemomlj iz voljeni gosp. Lesar se je sam volitvi odpovedal; namesto njega bo tedaj nova volitev Gospod Anton grof Auersperg je potem po krásnem predgovoru bral za h poslana biti za podelj Je k ima na Dunaj iju ustavne pi bilo izverstno delo sprejet Potem se gosp. Zagore v slovenskem jezik bere ta zahvalnica tudi v domačt in Z veliko hvalo oglasi poslanec ) izreče, naj se jeziku dr Bleiwei , od emškiru vred cesarju po gosp bere potem v slovenskem jeziku to pismo, ki bode vseh poslancov pod pisano, z t deržavnem miuistru izročeno. Gosp. dr. Toman je potem besedo poprijel za pra kega jezika, omenivši dolgoletno zateranj e njegovo, kar ne narod ne jezik slovenski ni zaslužil, kakor tudi rodoljubni možje ne tistega natolcovanja, s kterim se po strašni krivici preganjajo y kakor da bi bili k Avstrije in Bog ve kaj še. Komur je nadušenost našega slavnega pesnika za pravično domaco reč že od nekdaj znana in njegova izverstna beseda naj si bode v slovenskem ali nemšk ku b m lahko verjel, da je bil njegov govor sprejet z mnogokrat ponovlj > * • i i t • i • • • 1 » zivio-klici, ki jih je v resuici zaslužil. Nadj se da nam bo visoko •ja govornik iski fič n i h ziku. želj zpo in V se 0gla60V podal dragoceni pred natisom stenogra-govor tudi v slovenskem je-i pomenki. Ker nam prostora njkuje, danes vsega in vseh gosp. govornikov, kakor Za tem so se uneli svetlega °*08p » kneza iu škofa, gosp. dr. Wurzbach i gosp Lukman žl. ar © poda Strahl gospoda Kromer-a 9 » "•OSp * Novice" živo živo priporočajo Černomeljčanorn in Metličanom Laufenstein-a, moža zlata vrednega, ki jim je menda se znan od tistihmal, ko je bil kresijski poglavar v Novem «T. mestu. Vred. 8P1819 - —.......p....., kdo govoril, v posebni dokladi „Novicam" v slovenskem jeziku, „Laib. Zeitg." pa v nemškem jeziku prikladal Dr. Bleiweis je za tem v nemškem in slovenske Je ktera varuje poslanca govori « i , % in kako svoj od daj 9 ziku govoril o potrebi post da ga za to, kar v zboru noberia gosposka ne smé zatožiti, v preiskavo vzeti, zapreti ali sicer preganjati; kakor morajo ministri odgovorni biti za vse, kar storé, tako ne smé nikakoršna odgovornost ust perati posla pi cesarja b da bi se iz strahu ne upal odkritoserčno , naj deželni zbor prosi. Gospod dr. govoriti. Dr. Bleiweisov predlog je bil za tako posta Karl Wurzbach in pa gosp. Ambrož podperata ta predlog ki ga je potem zbor enoglasno poterdil 9 Po vsem tem je deželni gla ob dveh popoldne sklenil zbor z naznanilorn, da v sredo se boj v deržavui zbor in pa deželni o P dborniki volili. Dopisi. Na Dunaji pričakovaui razun dveh 7 željno zbori, Da jih tukajš prila. H. B Přišel in mi je vceraj dan Tukajšui in drugi deželni so se listi včeraj zbrali in svečano pričeli podobno šlové, in da posebno dunaj< pricakovati; vendar skemu veliko važnost prizadevajo, je bilo ni ljudstvo očitno nikakor „demonstriralo", in poslance slava-kliciu pozdravljajo, če se je tudi dosti radovednih s w gleda Ijenih u ov sem ter tje gnjetlo in le obr viditi hotlo. Drugače pa se ze svojih iz Prag » IZVO w J velika množica kjer odske viteze serčno pozdravljala ter jim neprenehoma „slava" nasproti klicala. Sam dei namestnik je z govorom v dnem jeziku deželni zbor začel in tako se je potem skor večidel govorilo, pervi pogled se že dá spoznati, da je dunajski mutatis mutandis za ustavni cen Na zbor tru lize m unet; kaj pa po tem takem ravnopravnim narodom ostaj To je kar je bilo — centralizacija, če tudi v ustavni podobi! Iz tega pa ne dohaja sreča in blagostanje različnim ljudstvom. Bati zelo drugi bili se je. da ne bi dunajskému zboru tudi nekteri podobni, ker preziraje ljudstvo, deželne in narodne potrebe iu zadeve, se bodo čez pravo mero le na centrum ozirali in tako ravnopravnost in samostojnost spet v nič djali. To pa zato, ker vabivna beseda „1 i b e r a li ze m" pesek v oči meče in hočeš ali nočeš iz prave poti občnega zadovoljstva iu pravice zapeljuje in tjè vodi bode prej ali slej naši ustavnosti cerni grob. Da so liberalni centralisti še moćni je očitno kot beli dan. Nasproti pa je spet lahko spoznati y » 121 H grafu (hitropiecov) pi dr. Bleiweis meni » naj Broiih ar oap d gospod Ambroz in dr. Zuf tud to Zupan-a, grofa Antona Auersperg-a. pravilo poskerbita, gosp. Ambroza, ki ie Tomanov govor s zahvalo imenoval ker že pišeta zborni protokol. Po mnogem pretresovanju „navduseno besedo mirú in sprave « te reci 9 ktereg so se udeležili gospod baron Apfalte omeniti, ki so se za in dr. Župan, dr. Toman itd., te opravila prevzela. zoper rabo slovenskega jezika kot zbornega jezika oglasili. sta oba imenovana gospoda tudi omenimo le samo govora dr. Bleiweis-a v tej priliki Nazadnje je gosp. glavar omenil, da je treba, da se t vseh posla preg ledaj ali se je pi vseh utegne zanimiv biti tudi Slovencom zunaj Krajnskega; reke! je h koncu tako-le: „Tužnega serca se oziram na naše brate na Štajarskem in Koroškem, v Istri in na Goriškem. volitvah po postavah ravnalo ali ne v zboru vse volitve poterdijo. in da naj se potem AI jim bota dva nemška in dva laška deželna zbora pra • » > . . - - ___ ~ vicna, bo kazala příhodnost V Gospod Ambrož je nasvetoval, naj vsak volitni red bi v tem našem zboru kakor tudi gledé naše brate slovenske na narodnost zbere tri odbornike iz svoje srede in da naj ti odborniki njih na politiko in dnarstvo Avstrije živo želim, da bi se pregledajo volitne protokole tako, da bojo odborniki enega ves slovenski narod zedinil pod eno deželno glavarstvo reda pregled volitne protokole druzega reda itd. Světli kaj to je ze samo po sebi naravno, bi bilo v deželuem škof 80 bili drugih misel 9 rekši 9 naj se raje ohrani edinost opravilstvu loze in tudi v stroških cenejše. Al za danes in naj izvoli vès zbor devet odbornikov, kteri naj si potem mi ostaja le zelja, prihodnjemu d b med saboj delijo presodbo volitnih protokolov tako da na serce položiti, naj se krepko pote zivo u za to zedinjenje boj v • ■ • v kratkem delo doversil Po mnogem pretresovanju , kterega se je udeležilo Tudi ta govor je bil s klici prej et Potem se je govorilo o tem, kako naj se pomenki in nogo poslancov, je bilo po nasvetu pod dr. Toman-a obravnave deželnega zbora sklenj naj ki volitni razred 3 odbornike izvoli 9 kteri je dajejo; sklep je bil po „Novicah" in „Laibacher Zeitung" tako, da se berž vse omeujeno delo prevzeli; izvoljeni so bili potem sledeci ob kratkem pové, kar se v zboru godi, potem pa se bojo b gospodje: baron Apfaltern, žl. Langer in Rudeš , Brolich, stenograíični ki Guttman in dr. Recher, Derbič, Koren in Mulej d besede vse povedó, kar je In s tem je bila perva seja sklenj ob eni popoldne V pondeljek je bila druga seja deželnega zbora Ko je gospod Ambrož zapisnik zadnje seje prebral, je gospod deželni predstojnik zboru naznanil, naj se zbor po željah deržavnega ministerstva brez pomude loti voiitev poslancov in je pri tej priliki tudi zboru vediti za d dal. b da ima d b jenjati ko se bo zaćel d žavni zbor, pa da se bo po dokončanem deržavnem zboru začel spet deželni zbor. Gosp. Oton baron Apfaltern je v imenu dotične komisije zboru naznanil, da komisija, ki je preiskavala volitve naših deželnih poslancov, ni nobenega bistvenega našla. Zbor je poterdil tedaj vse izvoljene. reska V Cernomlj iz voljeni gosp. Lesar se je sam volitvi odpovedal; namesto njega bo tedaj nova voiitev Gospod Anton grof Auersperg je potem po krásnem predgovoru bral za h poslana biti za podelj Je k ima na Dunaj rju ustavne pi bilo izverstno delo sprejet Potem se gosp. Zagore v slovenskem jezik bere ta zahvalnica tudi v domačt in Z veliko hvalo oglasi poslanec ) izreče, naj se jeziku dr Bleiwei , od emškirn vred cesarju po gosp bere potem v slovenskem jeziku to pismo, ki bode vseh poslancov pod pisano, z i deržavnem miuistru izročeno. Gosp. dr. Toman je potem besedo poprijel za pra kega jezika, omenivši dolgoletno zateranj e njegovo, kar ne narod ne jezik slovenski ni zaslužil, kakor tudi rodoljubni možje ne tistega natolcovanja, s kterim se po strašni krivici preganjajo 9 kakor da bi bili k Avstrije in Bog ve kaj še. Komur je nadušenost našega slavnega pesnika za pravično domaco reč že od nekdaj znana in njegova izverstna beseda naj si bode v slovenskem ali nemšk ku b m lahko verjel, da je bil njegov govor sprejet z mnogokrat ponovlj > * • i i t • i • • • 1 » zivio-klici, ki jih je v resuici zaslužil. Nadj se da nam bo visoko •ja govornik iski fič n i h ziku. želj zpo in V se 0gla60V podal dragoceni pred natisom stenogra-govor tudi v slovenskem je-i pomenki. Ker nam prostora njkuje, danes vsega in vseh gosp. govornikov, kakor Za tem so se uneli svetlega °*08p » kneza iu škofa, gosp. dr. Wurzbach i gosp Lukman žl. ar © poda Strahl gospoda Kromer-a 9 » "•OSp * Novice" živo živo priporočajo Černomeljčanom in Metličanom Laufenstein-a, moža zlata vrednega, ki jim je menda se znan od tistihmal, ko je bil kresijski poglavar v Novem tr. mesta. Vred. 8P1819 - —.......p....., kdo govoril, v posebni dokladi „Novicam" v slovenskem jeziku, „Laib. Zeitg." pa v nemškem jeziku prikladal Dr. Bleiweis je za tem v nemškem in slovenske Je ktera varuje poslanca govori « i . % in kako svoj od daj 9 ziku govoril o potrebi post da ga za to, kar v zboru nobena gospóska ne smé zatožiti, v preiskavo vzeti, zapreti ali sicer preganjati; kakor morajo ministri odgovorni biti za vse, kar storé, tako ne smé nikakoršna odgovornost ust perati posla pi cesarja b da bi se iz strahu ne upal odkritoserčno , naj deželni zbor prosi. Gospod dr. govoriti. Dr. Bleiweisov predlog je bil za tako posta Karl Wurzbach in pa gosp. Ambrož podperata ta predlog ki ga je potem zbor enoglasno poterdil 9 Po vsem tem je deželni gla ob dveh popoldne sklenil zbor z naznanilorn, da v sredo se boj v deržavui zbor in pa deželni o P dborniki volili. Dopisi. Na Dunaji pričakovaui razun dveh 7 željno zbori, Da jih tukajš prila. H. B Přišel in mi je vceraj dan Tukajšui in drugi deželni so se listi včeraj zbrali in svečano pričeli podobno šlové, in da posebno dunaj< pricakovati; vendar skemu veliko važnost prizadevajo, je bilo ni ljudstvo ocitno nikakor „demonstriralo", in poslance slava-kliciu pozdravljajo, če se je tudi dosti radovednih s » gleda Ijenih u ov sem ter tje gnjetlo in le obr viditi hotlo. Drugače pa se ze svojih iz Prag » izvo m J velika množica kjer odske viteze serčno pozdravljala ter jim neprenehoma „slava" nasproti klicala. Sam der namestnik je z govorom v dnem jeziku deželni zbor začel in tako se je potem skor večidel govorilo, pervi pogled se že dá spoznati, da je dunajski mutatis mutandis za ustavni cen Na zbor tra lize m unet; kaj pa po tem takern ravnopravnim narodom ostaj To je kar je bilo — centralizacija, če tudi v ustavni podobi! Iz tega pa ne dohaja sreča in blagostanje različnim ljudstvom. Bati zelo drugi bili se je. da ne bi dunajskému zboru tudi nekteri podobni, ker preziraje ljudstvo, deželne in narodne potrebe iu zadeve, se bodo čez pravo mero le na centrum ozirali in tako ravnopravnost in samostojnost spet v nič djali. To pa zato, ker vabivna beseda „1 i b e r a li ze m" pešek v oči meče in hočeš ali nočeš iz prave poti občnega zadovoljstva iu pravice zapeljuje in tjč vodi bode prej ali slej naši ustavnosti cerni grob. Da so liberalni centralisti še moćni je očitno kot beli dan. Nasproti pa je spet lahko spoznati 9 » da je vsem narodom le za ravnopravnost mar, in da le, ce podnožja skalnatega Huma in košatega Maliča ne bo za- ça boljšanja in krepijenja ostal za Celjem, in tudi na Ptuju se delajo priprave za to zadobé, smemo tudi prave posameznih delov in skupne deržave pričakovati. Kolikor slovensko besedo. Tù in tam gojijo nekteri gospodje blago se jim tedaj pomaga in njih zelje uresničijo, toliko misel, ustauoviti v svojih krajih slovensko čitavnico. Slo prej bomo na pra poti na poti vnega in kop venski časopisi se nahajajo povsod v obilni meri. Imenujem uega življenja. Tù ni zadosti liberalized), ki nas zuá na samo gospoda Antona Wolfa, fajmoštra pri sv. Petru v Dunaj ali morebiti se na Frankobrod še bolj navezati; tù nic ue Ijá kričati 55 Set g t g e n t e mu Medvedovem selu, ki si narocuje sedem časopisov, in sicer: Novice", „Slov. Glasuika", „Slov. Prijatla'4 ali se v svoji pobožnosti bati in ustavljati pravičnim ter janjem samo da bi vladi in višjim po ----— , „ Tovarša", „Pozora", 55 bilo iu bi se Učiteljskega , „» _____, „Narodne Novine" pa „Ost und West". Na veliki pondeljek je bil v St. Jurju blizo Celja za neka gnjiloba povsod širila in stanovitno vmestila. In to fajmoštra iuštaliran naš slavni Dav. T e r s t e n j a k. # ) vse zato, da bi se Slovani dušno in telesno umorili, N pa in Magj bi bilo vse pripušeno , če tudi najsvetejši Iz téharske okolice. A. III Saj Vam je že pravice z nogami teptajo Slovan m o r a m o 1 č a t i, da ne bo ki tistega urget gens contra gentem a y ali pa kake 55 Nationalbewegunge a i ce se tudi le kakor červ za življenje brani in za zemljo svojo dedoval! i k jo je od očetov po Iz Karlovca 2. malitravna 1861. L. M. K Volitve znano, kako osupnjeni so biii nekteri prebivavci celjski, ko se je bil unidan zagnal hrup po mestu, da se naberajo podpisi za prošnjo do deržavnega popečitelja viteza Schmer-ling-a, ki se ima prositi, da bi todi pri nas Slovencih narodna euakopravnost v djanje stopila, ki je po cesarju vsem narodom naše deržave zagotovljena. Pa ne le celjsko mesto, za našo občino so bile 12. dau p. m. doveršene ; dobri možje so izvoljeni; le to se nam milo zdi, da naš pošteni, obče-znani in veleučeni dr. med. Rudolf Cvetić ni izvoljen bil, kteri bi bil brez dvojbe verli zastopnik vsaki čas; upamo pa, da ga bo kmali glas v obeinski svet poklical v naše veselje in v naš prid. Uradniki magistratni so bili po stari navadi dne 18. t. m. pri veliki restauracii izvoljeni; želimo ampak tudi bliznjo okolico teharsko je tista prošnja poplašila. Naš novoizvoljeni župan nam je bil namreč obljubil poskerbeti, da bi se naberali podpisi na imenovano prošnjo. Al med tem priferfrá iz Celja neka tica kukavica, ter nam župana prestraši, češ, da bi nazadnje utegnili še v gimnazijo slovenščino vriniti!! Borni kmetič, sicer mož pošten, se menda oplaši pred slovenščino, in polo smo nazaj nič jim dober uspeh; ker pa od njih delovanja dozdaj še ne vemo, bo bodóčnost razodela njih zmožnost. — Kdaj da se bodo zastopniki za naš deželni zbor tukaj volili, se še ne zná. Vredništvo našega lokalnega lista „Viestnik" se je te dní menjalo; prejšni vrednik, kteri Slovencom ni bil prijazen, je odstopil in se v Reko podal; na njegovo mesto je stopil pravdui in učeni učitelj glavnih šol gosp. J. Vab-ković, od kterega se vsi nadjamo, da bo po svojem programu na poti literature za Hervate iri Slovence pošteno delal. Berzojavna vest županijske skupščine v Reki daje na znanje, da se imajo vsi ptuji uradniki iz Hrvaškega berzo dobili nepodpisano! Ne zaměřili bi mu, da se ni sam pod-pisal ter tudi svojim župljanom ni raztolmačil pravičnosti in koristi one prošnje ; pa žalostno je vendar Ie. da sami sebe zametujemo! Je le potem čuda, da nemškutarji in drugi neprijatelji naši zmiraj eno iu tisto trobijo: glejte, še kmet slovenski želi nemščine v šolah; slovenščine, pravi, nauči se doma dosti. Ali se morda bojijo premodri Teharčani, da bi nam vseizveličavna nem-ščina čisto ne ušla iz našega prijaznega Celja? Ne, net ne bojte se tega, dragi prijatli. Se Vam utegnejo biti naše Celje kak časek nemške Atene, kjer nam bo tašica kuko- odpraviti. Ta novica je tukajšne Slovence zlo osupuila, ker vidimo, da je med tistimi, ktere bo nemila osoda zadela, tudi eden za hrvaški narod odnekdaj jako uneti mož, ki ima velike zasluge za hrvaške višje šole in ki, Bogme! ne zasluži tega ponašanja proti njemu. Slovenci, vem, da vse vice izvaljevala. In tudi zakotni pisači bodo menda še marsikako petico vjeli, dokler bo vladal med nami toti duh ki Slovane za jednokervne brate spoznavajo, in če nikakor ne tajimo, da so nekteri na Slovenskem rojeni, pa svojemu rodu izneverjeni uradniki zavoljo protinarodnega obnašanja zaslužili zaničevanje národnih Hervatov, vendar tudi vemo, da takih plevel se tudi Horvatorn ne manjka. Zato ni pravično, ako zavoljo nekterih nekrivićnih mora slovenski. Čast pa bodi tištim možakoiri v naši okolici so s svojim podpisom na tisto prošnjo očitno pokazali, da so prave naše korenine slovenske ! Da bi pa našim Tehar-čanom sploh ne delali krivice, opomnimo memo gredé, da se je unega leta naročilo njih 40 zadostno število H na lepo národno povest „Mlinar je v Janez, slovenski junak, ali uplemenitenje T e h a r č a n o v" , ki jo je spisal v Zavčanin. Zagrebu nas verli domoljub gospod Kočevar včs narod slovenski terpeti! Iz Hervaške 6. aprila. C-v. Stajarskem vse na škerpcih kakor tukaj na Hervaškem, se Iz Tersta 5. dan apr se nam v privátném pismu V Ćeravno ue stoji na » • ci vendar vzdiga narodna zavednost čedalje bolj. Premalo pešico pravih domordeov ima štajarska zemlja, in to je reè še daleč. iz popolnoma zvestega vira naznanja, da se v teržaški tavnici celó nič ne vé o novem politične m časniku;**) nameraval se je le izdavati uepolitišk časopis; al tudi tem se še nič gotovega ne vé; le to je gotovo, da je ta o krivo, da gré marsikaj navskriž. Prizadevali so si po vseh potih protivniki naši, spodriniti pri volitvah za dežeJni zbor slovenske domorodce, kar jim je šlo res po godu. Niso biii kos naši domoljubi pošiljati herolde po svetu, ki bi bili tro-bili njih slavo ter jih priporoćevali kmetom in mestjanom; tudi niso mogli vsakemu volivcu dveh goldinarjev obljubiti Za prednika čitavnice je bil v glavni skup ščini 24. t. m. izvoljen gosp E. Sorč, přemožen tergovec; gosp. Levstik, ki pride te dni v Terst, stopi v versto od-bornikov. Vodstvo čitavnice je tedaj ustanovljeno; čitavnica šteje dozdaj 230 udov, pa dobila jih bode gotovo še mnogo; le gêslo naj ji vedno bode: „Sloga jači, nesloga tlači" in pa potnih stroškov plaćati, kakor nekteri drugi. Edina uteha naru je srečna volitev na Kranjskem; prepričali smo se, da se tamošni domorodci niso zastonj trudili že mnoge leta za blagor domovine in duševni napredek ljudstva, ampak ljubezen iu zaupanje celega naroda. Kakor Iz Gorice 4. aprila. Pervi tečaj tukajšuih domače govorov se je doversil 26. ravno preteklega mesca. učenih ^Novice" so nam o njih že nekaj naznanile. Opustivši vse drugo danes le poverhoma povem zapopadek predzadnjega da so dosegli govora i ki ga je imel v slovenskem jeziku o „i m eni h in se vidi, bo Celje najboljše zastopano po dr. Môrtlu in dr, Mulej-u > cul sem i da gosp. dr. Kočevar jima je izdelal Iz serca želimo mocnému stebru mile slovenščine naše, da bi program, kar se tiče naših potreb zavoljo domaćega jezika v šolah in uradnijah. Potovaje po južnem Stajarskem sem zvedil, da si prizadevajo nekteri gospodje, oživiti v na novem prijaznem mesta se mu popolnoma povernilo zdravje in da bi sopet delal krepak in vesel za Boga in domovino! Vred. **) Ta novica, žalibog! nam poderla je zopet nenadoma vse veselo Celji slovensko igrokazje (gledišče). Prijazni terg na upanje, da prejmemo, kar nam je tako sila potrebno! tr Vred. p r 11 m kih" nas verli roddjub, častiti gosp. A. Marušič, letoma našo častito duhovščino spodbodli. Koliko se je katehet in učitelj slovenščine na tukajšni gimnazii. Začel po tem ravnalo, ne vem. Slišati pa smo utegnili ze mar je govornik svoj govor skazovaje moč in imenitnost čio- sikterega reči: „Treba, da se stare pisave deržimo". zgodovinsk pregled imén veškega imena; pridjal je kratek in sedanjih priimkov. V pojašnjenje imenstva sploh je v svoji obširni izpeljavi razvijal štiri imenske svitke. Pervi zgovor se tni zdi tako prazen Ta kakor bi bilo smešno, če bi segi današnji pošteni ampak po uui starodavni naših prededov od sto in se kdo terditi hotel: „Oblačiti se imamo ne po svitek je obsegel pregled latinskih, drugi s ta roge r- več let". koliko zijakov in zasmehovavcov bi ne imeli ških. tretji germanskih, četerti staroslovenskih in po tem takem za sabo, dokler bi se dolge kite in stare sploh slovanskih imén z naštevanjem v primero obilno okome suknje ne znebili. In ne manj zasmehovanja in za- imen vsakega plemena. Na konec cetertega delà je pridjal ničevanja vredni bomo vedno ostali tudi mi Slovenci, ako slovanskim imenom in priimkom kratek pregled današnjih bomo svojeglavno v svojo lastno roko slovenske imena po priimkov brez razločka jezika. In v sklepu vsega svojega ptuje pisali. „Slovenci! pomislimo, da tudi spoštovanje sa- govorjenja je serčni govornik obžaloval po ptujcu spačene mega sebe je sveta keršanska dolžnost, in naše geslo bode imena okrajue in osebne. Pač obžalovanja vredna je dan- vselej : „Kdor zaničuje sarnega sebe, podlaga se tujčevi peti. današnja babilonska pisava posebno slovenskih imen. Ravno u S temi poslednjimi besedami je dokončal naš slovenski tisti priimek se zapiše na mnogoteri način, kakor pisavcu govornik svoj lepi govor „o imenih in priimkih", ki je bil iz peresa kane. Lah si ga zapiše po svoji pisavi, Nemec skoz in skoz zanimiv in po jasnem sistemu jedemo iz-po svoji, Magjar po svoji itd. Ta pa je ravno tako malo peljan. Poslušavci, kterih se je bilo nad našo nado obiluo pravična, kakor je krivična, ako mi Slovani pišemo ino- sošlo, so ga prav pažljivo poslušali in so rriu tudi nazadnje stranske (ptuje) imena po svoji pisavi, postavimo: tari :u namesto: „Pignattari", in to samo zbog tega, ker je izrazili. 55 Pinja z očitnim ploskanjemin pa ustmeno svojo popolno zadovoljuost oseba, ki se tako imenuje, sedaj med Slovenci po več ro Neposredno pred začetkom zaduj govor 26. sušca dovih že poslovenjena. Kri se sicer poptujčiti dá po za- je gospod Villicus, začasni voditelj vikše realke, na leco konih in po deželah, v ktere kdo pride kot naselnik, nikako stopil, ter zbrani gospodi razložil na drobno doliodke in pa ne gré poptujčiti imen, ki bi imele v svoji primerni stroške omenjenih govorov. Pohvalil je Gorico, da po zgledu pisavi nespremenljive ostati. Kolikor smo zapazili, je šema- drugih mest čversto reduje v braženosti. Povabil je tizem teržaške škofije zgled pravične pisave imen. V tudi uljudno za drugi tečaj domače-učenih govorov, ki se našem šernatizmu se priimki tako pisani berejo, kakor se bo nasrioval prihodrijo jesen Terdno se zanašamo, da se bo tudi pri tej dru kdo navadno sam podpisuje. Ker pa vsaka glava ima svojo pamet, se ne boste čudili, da marsikak Slovenec svojo ložuosti kdo naših tukajšnih rodoljubo čisto slovensko ime © pri V se zapisuje ter končnico c z nedostojno čerko g ali tsch iz- voril v našem mileni jeziku. To bo k spoštovanju naše slo vedno po talijanski ali nemški pisavi pervega slovenske or to v znajdel, ki bo zgled vornika posnemal in tedaj sprego- * % venscine veliko pripomoglo. Saj enega gospoda smo ze po pervern govoru reci slišali: „Nikdar ne bi bil mislil slovenski jezik tako lepoglasen in olikan". Pać upamo da je da rázuje. V periohah tukajšnih glavnih sol uajdemo ravno liste imena v slovenskih razdelih brez razločka korenin na-tisnjene skorej vse po slovenski pisavi, v laških razdelih pa po talijanski pisavi. In je pač kaj napčno! V programi tukajšne po tej poti se bodo sčasoma tudi naši sedanji najhuj gimnazije natiskujejo kolikor vém imena učencev tako, kakor vražniki prepričati dali o milobi našega jezika, da ga bodo jih zapisane najdejo v kerstnih pismih. Od tod pa spet čedalje več kot do sedaj spoštovali ter saj svojim potomcom so mnogo smesa. Zapazili pa smo celó v enem imenu dve do treh pisav. Nič bolje ali še hujše se godi imenom krajev. Marsiktero teh imen se tako popači, da se njegova korenina razcedí v skovano ime. Ozrimo se le po slovenski gorečiše priporočevali slovensko m govorjenja goriški Iz Berd na Goriskem 6 prila lovenskega čitanja Josip Furlani. F. Z-i. Žalostno okolici iu čitali bomo po kantonskih tablah in mejnih kamnih med drugimi tudi následuje imena: prigodbo imam Vam danes, drage „Novice" naznaniti, ki se s t e k 1 e z a 55 Savogna, Racco-gliano, Ranziano, Pre bazi na, Carnigna" itd., ki so skovane iz pravih imen: „Zavodnje, Orehovlje, Renče, je vsled psa pripetila. Pritepel se je uamrec unidan v naše hřibe nepoznán stekel pes lovskega plemena Pervačina, Kamnje" itd. Ali niso te pravične imena v unih poptujčenih gole uganjke? Pač zdihniti moramo pri takih narodskih opazkih z zgorej omenjenim govornikom, rekoč: „Inostranec nam je naše krajne in osebne imena, to našo in je najpei je dalje ri£ tele neke © ra jšaka v hlevu popadel ; potem prej divjal in nekemu kmetu osla na paši zgrabil 5 in enemu gospodarj najsvetejšo lastnino, pokvarit, popačil in oskrunil tako i da, ako po navadni pisavi naših priimkov in krajnih imen so- dimo v občnih listinah, komaj senco narodnosti naše uajdemo". — Med tem, ko se dandanašnji v vseh drugih rečéh krepko napreduje, se pa v pravični pisavi imen za-ostaja ali celó rakovo pot hodi; namreč Talijan, Nemec, Magjar kot Slovan podpirajo ptuje imena po svojem kovati in piliti, kakor da bi ravno od naroda odvisel. V tem bi se morali vsi narodi vzajemno poboljšati. ki je za nekaj časa potem tudi stekel, sina (uialega fanta) in vola vgriznil. Pravijo, da je še ve liko zlega okoli napravil pri ljudéh iu živini. Al so ome njenega psa da brez t ubili ali ne, še ne vemo. Res je sicer 5 teklih psov nikoli ne bomo; vendar je gotovo da i psov pre pasj davek bo te strašné bolezni manj, ako bo tudi silno število psov pa more zatreti Ie Soseske vse od perve do zadnje! vpeljite pasji davek sose-skini kasi na dobro. Kozina 1. malitravna. Slovenski narod volovskega tega obstanek ali napredek i Posebno častiti duhovni pastirji bi nam imeli z lepini ogledom svetilo biti. Oni imajo v rokah kerstne bukve volitnega okrožja mi je 21. sušca veliko zaupanje skazal da me je za poslanca v deželni zbor v mejni grofu isterski izvoli). Al mahoma so se sovražni glasi vzdignili zoper mene, ne samo v nekterih 69. gostivnicah, temuč tudi v listu „Triesterce", ki so moje izvoljenje za neveljavno i va-nje naj bi vselej imena tako zapisovali kakor cr re slo ker jez v pokneženi grofii goriški to • v * in vanske po slovansko, talijanske po talijansko, nemške po nemško itd. brez ozira ne na osebe, ki jih imajo, ne na dežele ali narode, s kterimi se stikajo. Ce se ne motim, so vi8okočastiti milostljivi nadškof v tej zadevi pred dvema naš zato zaznamovali, Gradiški, in ne v mejni grofii isterski svoje stanišče imam, in se tedaj v nobeni versti volivcov isterskih ne znajdem. Čeravno pomen §.17 pod čerko d deželne ustave se tudi tako razložiti more, da v govoru ..versti deželnih vo 55 Kar se pa veljati dá časopisom namenjenim tudi takim Ijudem, ki ptuje besede po njih izvirni pravi pisavi nikdar čitati ne opirajoce se ua livcov" se celo Primorje zapopada, vendar utegne po le-tem zmešanem govoru v zboru mejne grofije isterske, 31 deželne ustave, zavoljo veljavnosti umejo Pis. moje volitve prepir ustati. Ker pa je vsakemu znano 5 da si jez k ti volitvi nikakor nisem sam pomagal, in od tega z nobenim volivcom imenovanega okrožja nisem govoril, je tedaj očitno, da mi je golo zaupanje slovenskega naroda v mojo osebo to čast naklonilo. Zavoljo tega pa tudi hoćem vsakemu prepiru iu nepotrebnemu razločevanju v deželnem zboru poreškem s tem v okom priti, da se prostovoljno sam odpovem ternu poslanstvu in to čast tistemu nevošljivcu izročim, kteremu je moje izvoljenje tern v peti, da bode prepričan, dasiravno jez od tega poobla-stenja odstopim, on vendar zaupnosti ljudstva ne bode do-segel, da bi ga na rnoje mesto izvolilo. Dragi moji volivci in deželani! vzrok mojega odmika je dalje le-ta, ker volitve poslancov v mejni grofii isterski so skor zgolj lásko stranko doletele. Jez sem tedaj prepričan, da vsa prizadeva slovenskih poslancov, kterih je med izbranci v Istri grozno malo, za slovenski narod uuetih, ne bode pomagala, pravice Slovanom v deželnem zboru privojskovati in večino laske stranke premagati. Kaj tedaj pomaga, da v Istri je več Slovanov, kakor Lahov, ker vendar njih pooblastenci so sploh hudi Lahi. Ali bojo ti za slovenski narod skerbeli in lastnega laškega zataje vali? Ker tedaj očitno vidim, da sloveuskemu narodu v isterskem zboru nikakoršne rožice ne cvetejo, Vas tedaj prosim očitno, da mi ne zamerite moj odmik, in VTas prav lepo zahvalim za veliko zaupanje in čast, ktero ste meni z volitvo skazali. Pripravljen pa sem drugikrat in pri vsaki drugi priložnosti svoje pičle kreposti mili svoji domovini darovati. IVadjam se pa tudi, da naši poslanci v deželnih in v deržavnem zboru bojo deželne ustave v Avstrijanskem tako preoberniti pomagali, da za-naprej bojo volitve poslancov popolnoma svobodné in ne zato neveljavne, ako izbranec v tajistem okrožji ne stanuje in štibre plačuje, v kterem ga je volitva zadela. Upam dalje, da vprihodnjič Slovenci ne bojo Lahonov in Nemšku-tarjev za svoje poslance in pooblastence izbirali, ker se bojo prepričali, da le-ti ne bojo za-nje nobene skerbi imeli. Jože Samša, nadžupan srenje Rodiške na Goriškern. iz Ipave 1. aprila. A. — Zavoljo vesele novice, ktera nam je danes došla, da so presvitli cesar naši kronovini zopet samostojno deželno poglavarstvo podělili in za nje-nega poglavarja našega rojaka, žl. g. dr. Ulepića izvolili, je bil danes zvečer naš terg krasuo razsvitljen, pri kteri priložnosti je domaća godba (muzika ) igrala in so topovi gro-meli, da je po dolini odmevalo se. Iz Ljubljane. Kakor beremo, telegrami in druge pisma znašajo po svetu iz našega deželnega zbora čudne novice. Tako slišimo, da se je zanesla neka laž, da po zborni adresi uaša gospodu ministru Schmerling-u name-njena prošnja ne bo mogla in smela na Dunaj. Za Božjo voljo! kdo si je to izmismil? Ravno zborna adresa, kakor se bo v kratkem bralo, ni pozabila narodnih pravíc, in ve-selega serca rečemo, da v deželnem zboru je ravno naša aristokracija najbolj spoznala narodne pravice iu veliko bolj kot marsikteri drugi. Peticija bo šla z deržavni m i poslanci na Dunaj ; le Bog daj, da se spolnijo vse nje pravične želje! Sicer pa moramo reči, da kdor ni domá, od deleč ne more vsega popolnoma pravično soditi. — Strašna nesreča se je zgodila včeraj v Ljubljani; sreča le še to, da ni nihče ob življenje přišel in so le trije več ali manj ranjeni ; na žele z n i c i namreč zunaj ljubijauskega kolodvora v Latermanovem drevoredu se je hlapon v Terst namenjenih vozov razpočil s tako silo, da je več kot 200 centov težki kotel verglo kviško čez telegrafov drat in ga neslo 170 stopinj deleč; trije vozovi so poškodovani. *) Žalostnega serca je dalo vredništvo „Novic" natisniti to pismo častitega domoljuba, kteremu je ravno poslednji nas list veliko radost v pesmici razodeval. Vred. Vovičar iz domaćih in ptujih dežel. Iz Dunaja 7. apr. Iz vseh nemško-slovanskih dežel nam dohajajo po telegrafu novice, da so se včeraj slovesno začeli deželni zbori. — 3. t. m. je bilo pod predsedništvom deržavnega ministra posvetovanje o šolskem svetovavstvu; pod-laga tega posvetovanja je osnova, ki jo je izdelal gospod dr. Miklošić. Hervaško 6. apr. Poslanci v deželni zbor se volijo zdaj po celi kraljevini. Dopis v 75. broji „Pozora" zazna-muje okolišine ondašnje tako-le: „To znamo, da je za nas Beč scylla, Pešt pa Charybdis. Kako da se jedni in drugi uklonimo? Temu treba sloge, umjerenosti, reda in prava". — 6. dan t. m. so na tridesetnico in druge cesarske uradnije obesli slovesno spet cesarske orle, ki so bili nedavno odtod odpravljeni. Pred dotičnimi hišami ste o tej slovesnosti bile postavljene dve kompanii soldatov s topovi. Cesko. Iz Prage 6. aprila. Danes se je začel deželni zbor. Cesarjev namestnik ga je začel s češkim nagovorom. Zbora predsednik, grof Nostic, je odgovoril po nemško, ker ne zná češki, kar mu bo velike zadrege dělalo v zboru, podpredsednik Wanka pa je govoril češki. Dr. Rie^er je vse po češki govoril. Ogersko 6. aprila se je začel deželni zbor v Budi m u. Tavernik žl. Mailath je bral cesarjevo pismo, v kterem Njih veličastvo cesar kot kralj ogerski pravi, da namesto sebe pošlje grofa Juraja Apponyi-a, da pa bode sam přišel, ko se bode z zastopniki deželi v vsem zed i nil zastran kraljeve vmestitve in slovesnega kronanja. — V seji poslancov je bilo opomnjeno, da se ne more nobena postava skleniti, dokler ne pridejo tudi hervaški in erdeljski poslanci v zbor. Srbska Vojvodina. Iz Karlove 2. aprila. Danes se je začela skupščina naša. Patrijarh jo je začel z nadu-šenim govorom; žalovaje, da ni zastopnikov vojne granice v zboru, je sklenil gfovor svoj s tem, da proklet naj bode vsak, ki bi po lastni dobičkarii ali zoper svojo vest ravnal v zboru. Z povzdignjenimi rokami so vsi poslanci prisegli trikrat ponavljaje „Amin". Laško 3. apr. Iz Pariza se sliši, da je Napoleon sv. očetu papežu obljubil, da francozka armada ostane še nekoliko časa v Rimu. Garibaldi je za 6. dan t. m. sklical odbor Lahov, Poljcov in Osrov v Breščio. Francozko. V Toulonu se napravlja dvojno močno brodovje; ene vojne ladije imajo v Sirijo na Tursko, dru°;e na jadransko morje iti. Iz Hercegovine — se piše v „Ost u. West", da se punt čedalje bolj širi; turški armadi gré terdo za armado. Odgovor na dopis iz llovt. Po vašem kratkem popisu živinske kuge se more soditi* da goveda napada čerm ali vrančni prisad (Milzbrand)* ki je zlo nalezljiv; zato zdravo živino berž přestavíte od bolne; ne da bi hlevi bili soparni; puša naj se živini hitro in dosti; hladne vode ji dajajte dosti piti; ako pije, dodajte ji kuhinske soli, ali še bolje, solitarja vmes. Cer-knjeno živino zakopajte celo ; varite se, da se člov ek kaj ne oskruni. Kaj pa: ali vam ne pošljejo deželnega živi— nozdravnika? Bukve živinozdravilstva se dobijo pri gospod Blazniku, dozdaj na svitlo dane pôle veljajo okoli 3 gld. ■ - - ^ JKff Današnjemu listu je priložena 14. póla „Povestnice". Kursi na Dunaji 9. aprila. 5% metaliki G3 fl. 40 kr. Ažijo srebra 50 fl. 25 kr. Narodno posojilo 75 fl. 15 kr. Cekini 7 fl. 14 kr. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis.