List 1OO.
Kmetijske skušnje.
(Privošite svilodam ali kidnim gosencam svit-lobe in %raka dovelj!) pravi sloveči svilorejic Bal-samo Krivelli v Milani, in vidili boste, da bojo veliko bolj zdravi in čversti, kakor v tamnih in zatuhlih hramih.
(Od gutaperčnih čevljev zoper bolezin na par-kljih), kterih znajdbo smo v Novicah že naznanili, sedaj zvemo, da 4 čevelj (za eno ovco) velja 45, 57 kraje, in tudi 1 fl. 9 kr. s štupo vred. Javaljne
bojo ovce veliko teh čevljev pri nas stergale, brez kterih bomo prav lahko izhajali.
(Če iztreba, kadar je krava vergla, kmalo od nje gre), smo že priporočili peteršiljevo vodo. Z veseljem slišimo, da ta preprost pomo-cek se je na Štajarskim že večkrat poterdil; za to ga vnovič namesti tako škodljiviga silni ga terganj a gob vsim živinorejcam priporočimo, ker je lahak, dober kup in gotov. V 3 bokalih vode naj se da kuhati za eno pest peteršilje-vih korenin z zelišem vred, dokler so tako mehke, da se zmečkati dajo; zmečkane korenine z vodo vred se zmešajo s 3 bokali mlačne ječmenove vode, — in to se daje kravi trikrat na dan, dokler iztreba od živine ne gre, kar se večidel o 3 ali 5 dneh zgodi.
(Od kod uši pri teletih pridejo in kako jih odpraviti?^) Od nesnažnosti in večidel le od nesnažnosti! zato ker jih ne češemo in ne stri— gljamo. Al to pri mladi živini ni potrebno, je škodljivo — pravijo naše lene kravarice, in gospodar jim verjame. Kako je goljufan! Se ve da krava-rica raji sama sebe lišpa, kakor da bi snažila ži-vinčeta, nje skerbi izročene. Kaj je nek koža mer-tev meh? Koža mladiga živinčeta še bolj hlapi in še več izv sebe meče, kar ni truplu za nobeno rabo več. Če kože ne snažimo, zastane vsa ta nesnaga na nji in izrede se uši. Nar raji se to zgodi, ko so teleta odstavljene bile in še nove piče niso navajene, ali pa tudi, ko mlada živina strada ali slabo pičo dobiva. Vse to stori, da ima še vec smeti skoz kožo iz trupla iti; ako se sedaj še snaž-nost zanemari, se zarede uši še gotovši, sperviga večidel po vratu, pozneje po celim životu.
Berž pa ko se uši pokažejo, so vse sorte vraže pri rokah; če te nič ne pomagajo, se začne umivanje z lugam, kurjekam , s tobakovo, peteršiljevo ali čmerikovo vodo, ali mazanje z mazam živiga srebra itd. Res je, da te reči umorijo uši, ali večkrat so živini škodljive. Zakaj pa se zanemarja to, kar je nar bolj gotovo, da se uši ne zarede? snažnost, snažnost, snažnost! Lej kravo, kako liže telička, ko je nasvet prišel! Jezik njeni je ojster, vendar ga liže, ker ve kaj mu je potreba! Človek pa, ki se modriga šteje, pa ne spozna tega, kar mu krava sama kaže! Kmalo pride tele od matere, ona ne more več svoje dolžnosti opravljati, da bi ga cedila, — človek pa, modri človek ! se ne zmeni za snažnost kože več. Vzemi kertačo in štrigel v roke vsaki dan, daj mu čedne atelje , ne derži ga v soparnim berlogu , pusti ga večkrat iz hleva, umi j ga večkrat z vodo — in vi-dil boš, da ne bo uši in da se bo tele redilo, da bo veselje!               _________