4t. 19.                                                      V Gorici, v soboto dne 5. marca 1904.                                    Tečaj XXXIV.
Iibaja dvakrat ma tedea, is sioer r sredo in soboto ob 11. uri predpoldne ter steno z izrednimi prilogami ter s »Kažipotom* ob novem leta vred po polti   prejemana ali v  Gorici   na dom pošiljana:
Vse leto   .......13 K SO h, ali gld. 6 60
polleta ........   6 , 60 ,   ,     ,   3-30
Betrt leta  .......  S ,40 .   .    ,    170
Posamione Številke stanejo 10 vin.
Naročnino sprejema npravniitvo v Gosposki ulicj gtv. 7. v Gorici v <Gori8ki Efllarni. A. Gabrleek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 13. ture. Na aareltla kres depeilaae nareSalat te ae eatrasi«.
Of laal I« piaelsale« se radnaijo po petit-vratah Se tiskano 1-krat 8 kr., S-krat 7 kr., 3-krat 6 kr/vsatlr-vrsta. VeCkrat po pogodbi. — Večje Črke -po prostoru. — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost
»Vse za omiko, svobodo In napredek I«    Dr. K. Lavrič.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulioi št 7 v Gorioi v L nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopolndne ter od 2. do 5. Dopoldne; ob nedeljah in .praznikih od 9. do 12. dop. Upravnistvo se nahaja v Gosposki ulici it. 7; v I. nadstr. na levo v tiskarni.
Naročnino in oglase je plafiatl loco Gorlea. ^   Dopisi nuj se pošiljajo le uredništvo. """""' Naročnina, reklamacije in druge reol, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravniltva.
„PRIMOBIC"
Izhaja neodvisno od <Sooe> vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1*60.
«Sooa» in «Primoreo» se prodajata v Gorioi v to-bakarni Sohware v Šolski uliol 'n Jellersitz v Ifnnski ulioi; — v Trstu v tobakarni LavrenSiS na trgu della Caserma.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Tslafon it. 83.
»Gor. Tiskarna« A. Gabriček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
C. kr. kmetijsko društvo.
V društvu, ki »love .G. kr. kmetijsko društvo*, ae gode" od trenutka, ko mu je ' >i' na čelo predsednik političnega društva .'Jni-. :¦:»•, predsednik deželnega odbora in , * edse< < aik odvetniške zbornice, dr. Alojzij viw l*jer, na Ikodo slovenskega dela dežele očitne nezakonitosti in nepravilnosti, očitna zaljenja slovenskih članov in kršenja društvenih pravil. Slovenskim deželanom in društvom se odreka pristop ali pa ae zavlačuje njih sprejemanje tako, da je to enako odrekanju, dočim smejo zastopati interese kmetijstva v deželi .Unione Ginnastica", .Societu politica Unione \ .Societa politica Friulana', .Lega Nazionale", .Seuola civica maschile" (Pas«aggio Edling), »Gamen di com-mercio* in tG»iuera degli avvocati.'
Krivi smo mnogo deželam slovenske narodnosti sami, ker nismo pravočasno pristopili v dovoljnem številu društvu t. j. takrat, dokler mu je stal na čelu mož, kakor je bil Fran grof Cironini, ki v tem oziru ni delil nikake ovire, Zdramiti pa nas mora počenja nje natega najhujšega političnega nasprotnika, da nastopimo drugo pot,
Nečemo, da bi na mesto terorizma laskih politikov nastopil oni slovenskih, hočemo le, da se odpre prosta pot vsakemu poštenemu dezelanu in vsakemu društvu, ki nima očitno političnih tendenc. Hočemo, da dobimo v društvo toliko zastopnikov, kolikor je to primerno površju slovenskega deta dežele in njegovemu gospodarskemu pomenu. Hočemo, da društvo svoje delovanje in gmotne podpore razširi enakome-io po celi deželi po potrebi in sredstvih, in da se ozira pri tem na gks zastopnikov slovenskega dela dežele. To smemo zahtevati, to nam mora društvo dati in pri tem nam mora vlada ponuditi svojo pomoč. Ako nam vsaj toliko ne da, potem društvo ne zasluži več svojega imena, nima več prvotnega svojega cilja, ni vredno več, da obstoji. Ali naj društvo izpolnjuje svojo nalogo, radi katere je bito ustanovljeno, ali pa naj pogine kot politično društvo v rokah nalih najtrd o vratnejših
političnih  nasprotnikov,   kako? j e t o d r, v i t e z P a j e r.
Nečemo podirati najstarejšega društva v deželi v prid temeljnemu stanu naše kro-novine. Hočemo varovati svoje pravice v društvu in hočemo obvarovati društvo kot kmetijsko društvo v enako korist obema — narodnostima v deželi.
Zato pozivljemo naša županstva, da vpišejo kol člane vse po njih zastopane občine, naša gospodarska društva in posojilnice, naše posestnike in razumnike, da se oglasijo kot člani društva. Hočemo priboriti pristop društvom in zasebnikom, da izkažemo odločno voljo, zanimati se odslej za gospodarske naše zadeve vse drugače, kakor smo se. Ako se pa nam pristop odreče, smemo zahtevati, da se društvo smatra kot politično društvo. Ako se bode pristop še nadalje zabranjeval našim deželanom, potem je to evidenina politična demonstracija, in vlada se pač lahko sklicuje na zakon, ako onemogoči, da zlorablja društvo svoje ime v politične svrhe, in da tako zlorablja državni in deželni denar, Ne damo se zlorabljati več. Učilo nas je I, 1897., da si mora znati pomagati vsak stan sam. Takrat se je naše slovensko ljudstvo zavedlo, da vse nadvladje in vse krivice našemu delu dežele prihajajo od onega stanu, ki živi skoro izključno od slovenskega deta dežele. Nasilje, ki se nam je zgodilo 1. 1897., nas je vzdramib, da se je začel razvijati naš trgovski in obrtni stan na lastnih nogah, in trgovci in obrtniki italijanske narodnosti so se od takrat lahko prepričali, da so s svojim fanatizmom ustanovili samostojnost slovenskemu trgovcu in obrtniku.
Da pa oni stan, ki je dosedaj vzdrževal italijansko nadvladje nad slovenskim plemenom, terorizuje pod načelstvom dr. Pa-jerja tudi danes in celo v c, kr. kmetijskem društvu naše slovenske posestnike, pa kaže sledeče:
C. kr. kmetijsko društvo je štelo za letošnji občni zbor v goriškem sodnem okraju, ki je za to društvo najvažnejši, ker odloča toliko glede števila članov centralnega odbora, kolikor glede na udeležbo občnega zbora, 260 članov. Od teh je zanesljivo slo-
venskih .»asov 103,113 italijanskih, od ostalih 44 pa jih biva 13 izven dežele, 31 pa ;:h fe iz uradniških, plemenitaških ali takih krogov, da se sme z gotovostio na nje računati, da so vsaj nepristranski, da torej pri volitvah in sklepih, ki so političnega pomena, nikakor ne sodelujejo.
Ko se je lansko leto oglasilo preko 100 članov slovenske narodnosti za pristop, so Lahi odklonili sprejem teh članov z motivacijo, da je v kmetijsko društvo sprejemati le take dane, pri katerih je vsaj domnevati zanimanje za prospeh kmetijskega društva. Oglejmo si torej statistično »sine ira et studio" razmerje med člani. Dobimo med Slovenci 44 posestnikov, 10 kmetskih občin, 3 sadjerejska društva, t zavarovalnici za govejo živino, 3 ljudske učitelje in 6 strokovnih uradnikov; torej neposredno interesova-niS za prospeh kmetijstva 68 članov, Od Italijanov pa je 19 posestnikov, 3 strokovni uradniki, 1 kmetska občina, društvo m varstvo lova in komisija za pogozdovanje Krasa, skupaj i'5. — Od razumnikov zastopati jo slovenski del t 9 duhovniki, 5 odvetniki, I notarjema, 4 profesorji, 4]c. kr, uradniki, 1 deželnim in 1 zasebnim uradnikom, vsega 16. Italijani pa imajo od razumnikov 2 duhovnika, 10 odvetnikov, 2 notarja, 3 inženerje, 3 geometre, 2 častnika v pok., 4 profesorje, 2 zdravnika, 3 lekarnarje, 1 deželnega, 1 zasebnega in 3 c. kr. uradnike, skupaj 36, Ker priznavamo tiele pravico, ampak iudi dolžnost razumništvu, da se zanima za prospeh kmetijskega društva, štejemo kot opravičene člane 94 slovenskih in 61 laških. Nastane torej vprašanje, kdo odloča v c. kr. kmetijskem "ruštvu. Odgovor dobimo v tem; Slovenci imamo izven gori naštetih članov en denarni zavod, Italijani pa dva denarna zavoda, mestno občino Gorica, mestno deško šolo (Passaggio Edling), odvetniško zbornico, trgovsko-obrtno zbornico, Gremio firmaeeu-tico, Gabinetto di Lettura, Lega Nazionale, Societa politica Unione, Sockta politica friulana, Unione Ginnastica, torej IS takih recimo neopravičenih članov. — Poleg tega imajo Slovenci obrtnikov in trgovcev, t. j. takih, ki so po stanu odvisni od trgovine in obrti in ne od   posesti, 8. Temu nasproti
imajo Italijani  takih trgovcev in obrtnikov 40, med njimi seveda 5 Židov,
Te številke nam dajo jasen odgovor, da v Gorici laški trgovci in obrtniki Židovskega in nežidovskega pokolonja vrle boj proti nam, kakor v trgovski-obrtni zbornici in v deželnem zboru, tako tudi v kmetijskem društvu. Pri pregledavanju teh številk moramo priti zopet nehote do zaključka, da nam vse zlo v javnem našem življenju prihaja od goriških laških trgovcev in obrtnikov, katerih eksistenca je odvisna od politične nezavednosti našega kmeta. Te številke nam kažejo po eni strani, kako jalov je izgovor dr, Pa« jerja in njegovega tajnika Huguesa, da jo treba sprejemati v društvo le člane, ki so v to takorekoč poklicani, in aritmetično kažejo, da je dr. Pajer, odkar je prevzel predsedstvo, tudi s pomočjo goriških trgovcev in obrtnikov pričel sistematičen boj proti slovenskemu življu v tem društvu, Po drugi strani pa govore navedene številke jasen opomin vsem razumnikom v mestu in deželi, da osredotočijo vse svoje delo v obrambo gospod »rakoga razvoja natega dela dežele proti najnevarnejšemu ekonomičnemu nasprotniku, t, j. laškemu trgovcu in obrtniku v Gorici, Te številke pa naj si tudi vlada dobro ogleda, da nam potem ne zameri, ako se branimo po oni poti, ki nam je ju.ano začrtana.
Kje so naše šole ?
Lahi prispejo kmalu do tega, da dobe del svojega vseučilišča, mi, Slovani, njihovi sodeželani, pa se borimo Se za ljudsko Šolo! In vendar smo vsi podaniki ene in iste države, davkoplačevalci eni kakor drugi, glede krvnega davka mi Se posebej prizadeti. Ni» Ceva je trditev, da so naSi Lahi kulturen narod, Slovani pa Se nezreli za višje nauke v svoji materinščini. Kultura je nekaj sploSno človeškega, splošna potreba nas vseh, kakor tudi vsi skladamo h kulturi svoje prispevke ter jo dvigamo in Širimo. Taka trditev je le pretveza, da bi se Slovani Se naprej odvračali od potrebnega Šolskega pouka ter bi se tako toliko lažje dvigali nad nami. Lahi. Vse
Trije mušketirji.
Napisal Alexandre Dumas.
DrugI del.                    <Da^>
»To je kak višji častnik, ki opravlja svojo nočno rondo,« pravi Athos. »Kaj nam je storiti?«
»Kdo ste ?« pravi isti glas z istim zapovedujočim izrazom. »Odgovorite, ta vaša nepokorščina bi mogla imeti slabe posledice.*
»Kraljevi mušketirji,« pravi Athos, prepričan bolj in bolj, da ima vprašujoči tudi pravico vprašati.
»Katera stotnija?«
»Stotnija gospoda de Treville.«
»Pridite bližje m povejte, kaj imate opraviti ob tej uri tu zjunaj.*
Tovariši se pomaknejo naprej z nekoliko pove-šenimi ušesi, kajti zdaj so bili prepričani vsi trije, da imajo opraviti z visoko osebo. Porthos in Aramis prepustita Athosu skrb govoriti.
Jeden izmed kavalirjev, in sicer oni, ki je poprijel besedo šele drugi, je bil kakih deset korakov pred svojim tovarišem. Athos namigne Porthosu in Ara-misu, naj ostaneta zadaj, in odjezdi sam naprej.
»Oprostite, Častnik,« pravi Athos, »ker nismo vedeli, s kom imamo opraviti; možno vam je videti, da stražimo dobro.«
»Vaše ime?« odvrne častnik, ki je zakrival del obraza s svojim plaščem.
»Toda, gospod,« pravi Athos, v katerem se jel vzbudil odpor proti temu izpraševanju, »dokažite mi, prosim vas, da me imate pravico izpraševati.«            I
»Vaše ime?« odvrne kavalir drugič in spusti svoj: plašč, da je bilo obličje odkrito.                                  I
»Gospod kardinal!«  vsklikne Athos iznenadeno.
»Vaše ime?« odvrne Njegova Eminenca tretjič.
»Athos,« pravi mušketir.
Kardinal pomigne svojemu spremljevalcu, ki se približa.
»Ti trije mušketirji nama morajo slediti,« pravi tiho; »nočem, da bi se izvedelo, da sem zapustil tabor, in če gredo z nama, sva si svesta, da ne morejo nikomur povedati.«
»Plemiči smo, monseigneur,« pravi Athos; »zahtevajte torej našo besedo in bodite brez skrbi. Skrivnosti znamo ohraniti sami za se, hvala Bogu.«
Kardinal vpre svoj ostri pogled v drznega govornika.
»Dobro uho imate, gospod Athos ; toda zdaj čujte sledeče: prosim vas, da greste z menoj, ne, ker vara morebiti ne zaupam, ampak vsled svoje lastne varnosti. Brezdvomno sta vaša dva tovariša gospoda Porthos in Aramis?«
»Da, Vaša Eminenca,« pravi Athos, dočim se približata zaostala mušketirja s klobuki v roki.
»Poznam vas, gospodje,« pravi kardinal, »poznam vas: Vem, da vas ne smem prištevati svojim prijateljem, ali vem tudi, da ste vrli in lojalni plemiči, na katere se mi je lahko zanesti. Gospod Athos, počastite me s tem, da me spremite s svojima gospodoma to-
varišema, in imel bodem spremstvo, ki bi moglo vzbujati zavist Njegovega Veličanstva, če bi se srečala.«
Trije mušketirji se poklonijo do vratov svojih konj.
»Na mojo čast, Vaša Eminenca ima prav, da nas vzame s seboj,« pravi Athos; »napotu smo srečali sumljive osebe, in s Štirimi takimi osebami smo se pri »Rudečem golobu« celo sprli.«
»Sprli? In zakaj, gospodje?« pravi kardinal; »znano vam je, da ne ljubim ljudi j, ki se radi prepirajo.«
»Prav zato si jemljem čast, da obvestim Vašo Eminenco o teh dogodkih prvi, kajti sicer bi mogli izvedeti to od drugih in na podlagi lažnjivega poročila misliti, da smo krivi mi.«
»In kaj je bila posledica tega prepira?« vpraša kardinal, nagubajo čelo.
»Moj prijatelj Aramis je dobil lahek sunek v roko, kar pa ga, kakor se lahko prepriča Vaša Eminenca, ne bode oviralo, splezati jutri na obzidje, če zapo-veste napad.«
»Toda vi niste možje, ki bi samo sprejemali sunke,« reče kardinal; »bodite torej odkritosrčni, gospodje, kajti brezdvomno ste jih tudi nekaj zadali drugim. Izpovejte se, kajti znano Vam je, da imam jaz pravico, dati vam odvezo.«
»Jaz za svoj del, monseigneur,« pravi Athos, »niu3m vzel niti meča v roko, ampak pograbil sem svojega nasprotnika okoli života in gi vrgel skozi okno. Zdi sG mi,« nadaljuje Athos s tresočim se glasom, »da si je pri padcu zlomil nogo.«
..*                           %
sklicevanje na kulturo laškega oko 4* je neumestno, kajti laškemu kmetiču med nami se pozna manj kulture, kakor našemu, kar je pa mešane gospode po mestih iu trgih, pa sploh nimajo pravice sklicevati se na kulturo laSkega narola, saj se po večini njih pretaka slovanska kri. In da se je mogel pravi laski narod pospenjati v izobraževanju, za to imajo zasluge tudi Slovani, saj so bili skozi stoletja straža, ob kateri so se odbijali vsi napadi, namerjeni na zapad....
Da nismo zreli, to povdarjajo zlasti gle i na viSjeSole, ali tudi ljudsko Šolo nam odrekajo, namreč v materinem jeziku. Otrok, ki pohaja laSko Šolo, je po njihovem mnenju sposoben za vsako izobrazbo, pa naj bo Lah aH Slovan, ako pohaja pa slovansko Šolo, potem mu pa odrekajo tako zmožnost. To delajo pa le za to, ker hočejo potom Šole nas p o tujci ti. To je njihov namen, in le v tak namen se sklicujejo na svojo kulturo. Pa vzemimo ta slučaj: Dva slovanska deCka gresta v Šolo, jeden v slovansko, drugi v laSko, napredujeta, izvršita srednjo šolo, višje Študije ter se posvetita vsak svojemu poklicu. Oba sta izobražena, tisti, ki je pričel a slovansko Šolo, kakor oni z laško, le ta razlika Jjt med njima, da e jeden ostal zvest sin svojega naroda, drogi pa ubežnik. Kaj se je treba tu komu sklicevati na posebni kulturo ? Tista splošna kultura, ki preveva naša učiliSča, ju je naredila v izobraženca I Le delo je bilo deljeno. Uskok je imel na razpolago vee učila v laškem jeziku, Slovan pa le malo v svojem. Zategadel pa moramo vedno in vedno zahtevati« d* se nam da Sol s poukom v materinščini I
Kakor zahtevajo Lahi za se šole v svojem materinem jeziku ter jih tudi imajo, prav z isto pravico jih moramo tudi mi zahtevati. In zahtevamo jih z noval Dajte nam sol, potem se pokaže v kratkem, da je primorski Slovan mnogo bolj pristopen kulturi nego pa Lahi —
Naia šolska mizerija stopa nam živo pred oCi zlasti sedaj, ko se toliko govori o laškem vseučilišču, katerega pricetek se kmalu postavi na Južnem Tirolskem. Vlada pravi, da pozna nase Šolske razmere. Gemu pa jih ne zboljSaP Za vsakega nemškega otroka v primorskih deželah je preskrbljeno, da more pohajati ljudsko Šolo in srednjo šolo z nemškim učnim jezikom, Lahi imajo, kar hočejo, le nam Slovanom v Primorju se krati pouk v materinščini na celi Črti.
Niti ljudskih sol ni mogoče dobiti. V Gorici je ljudska mestna šola tam zunaj na periferiji, v Trstu se zaman trudijo dobiti slovensko šolo v mestu, najhujše pa je v Istri, kjer pohaja brez pouka okoli 18.000 otrok. To je strašno! Vlada ve za vse to, pa se ne gane, ker hoče tlačiti Slovana v prilog Lahu in Nemcu. Ce bi bilo s Solarni tako v kaki divji deželi, bi se ne Čudili, ali da je v konstitucijonelni državi v Evropi tako, to je pa silno žalostno.
Ali v tem prav se vidi, kako vlada dviguje nekatere narode, ter kako druge tlači, in vidi se, kako grdo slepljenje je tista jed-nakopravnost, o kateri govorijo, kadar prihajamo na dan s svojimi opravičenimi pritožbami. Jednega gor, drugega dol, to je deviza te nesrečne Avstrije. L .hom vseučilišče, Slovanom proa se zadnjo ljudsko šolo! To je jednakopravnostl
Boj za Šolo mora stati v ospredju naših bojev, in sicer dobro premišljen boj. Kajti vsi imamo pravico do šole! Ako bi imeli v Primorju svojih sol, kakor jih imajo Lahi, potem bi bilo marsikaj drugače, potem bi bili prvi kulturni element v naSih deželah J mi, ne pa Lahi, katere se je le umetno dvignilo na površje.                -------------------—
Ne pustimo pa se več imeti za infe-rijoren narod, ne pustimo vec, da se nam odreka izobrazba ter nam potem očita, da nismo zreli, marveč zahtevamo najodločneje — sol! Sol nam dajte! Kultura je namenjena za vse!
SIivmsU priimki pleitiMiv ptijt Uoritko-Gra.iifonskB.
(Dalje.)
Crn> če: Jakob pl. R aglovič (Jakob von Raglovich). Leta 1723. se je rodil Jurij Anton, si i Jakoba pl. RagloviC.    ,
Cervinjan: Ludovik pl. Schiviz-hoffen. Navadno se imenujejo te plemeni-taSke rodbine Schiviz von Schivizhofen. Živec, ime pristno slovensko. L. 1841. se je rodil v Cervinjanu Leopold Fran, sin Lu-dovika pl. Schivizhoffen.
Alfred pl. Gzermak-Eichenfeld. Leta 1891. Čermaki so Čehi.
G hi o pri s: Maksimilijan pl. Pelka. Leta 1800., in potem do 1. 1902. se nahaja v tamkajšnjih matrikah pogostoma to ime.
K r m i n: Colombichio-Kolombic. Izvor je laSki — colomba-golob, ali končnica io bi kazala, da je nastala iz slovenskega i č-a, kakor pri tolikih drugih imenih na i C.
Ivan pl. Reva. (Reja). Leta 1752. se nahaja vpisan Andrej, sin Ivana pl. Reya.
C o m e 11 i pl. Stuckenfeld. Leta 1796. Ime Komel je precej razširjeno po naši deželi, in sicer med Slovenci. Komeli so Slovenci, zato mora biti tudi gorenja plemeni-« taSka rodbina slovenskega izvora.
Pl. Tomaseo. Leta 1804. je vpisana Ana Marija, hči Josipa pl. Tomaseo. To-maseo-Tomažič? Vsaj tako so se že prekrstili slovanski priimki v laske. Spominjamo na velikega Dalmatinca Tomaseo!
Zucco-Cuccagna. Leta 1861. Prvi del utegne biti laški, ali drugi je slovanski. Mogoče je priSel pozneje k prvotno laškemu priimku ? Zucco-Cuccagna je baron.
Crauglio: Ludovik pl. Milost. Leta 1793.
Gonte Zucco di C u ca g na. L. 1829.
Štanjel na Krasu:                              i
Baltazar  pl.  Abram. Leta 1640. se je rodila  Eva Angelika, hči Baltazarja pl. ¦ Abram. Boter je bil GaSpar baron Koben-celj (Gobenzel).
Baltazar pl. B udinja (Budigna). Leta 1643.
Anton pl. Sar ca (Sarza). Leta 1642.
Gaspar pl. Lah (Ladi). Leta 1643. Žena njegova je pisana J e r a.
Ludovik Livij P o žarel (Posarelli). Leta 1643.
Avgušun pl. Abram. L. 1656.
Ivan phSusterSie (Schusterschitz). Leta 1656. Pridevek je »von Lehenheim".
Lovrenc Abram pl. Abrahamsberg (Abram von Abrahamsberg). L. 1679, _
Baltazar pl. Pipan. Leta 1679. Pridevek »von Pipansberg*.
Ivan pl. S e c o u (Sekov-S e k e I).
Ferdinand Ivan pl. Piipah. L. 1762.
Poleg priimkov .Abram von Abrahamsberg" se nahaja tudi .Josef von Abram-s b e r g* brez drugega pridevka. Za botre so vpisani pogostoma grofje K o b • n e t j i: K.ftpar, Ludovik Gundakar, Filip.
Dornberg: Ludovik pl. Milost. Leta 1790.
De vin: Ivan Bapt. pl. Škaiir (Scalir) iz Ljubljane. Leta 1674.
Anton pl. Pa Hi c h. (O tem priimku smo že govorili.)
Ivan pl. Uieničnik. (Johann von Wassenizhnig). Leta 1772.
Franc Ksaver pl. Milost. Leta 1778. Franc pl. Milost-Mildenhaus. L.ta 1781.
Ivan Bravničar pl, Braunthal. Leta 1838.
Oskar vitez pl. B o si z i o. Leta 1900. Bosizio-B o ž i č. (Bosiz i o, Colombichio — tu se kaže prememba slovenskega i č-a v laski i o\
Bovec: Kristijan pl. VaSeničnik (Ušeničnik) Leta 1725.
Josip pl. Pr i nCi č (Princig).L. 1728.
Andrej pl. Prinčic. Leta 1753.
Andrej pl. Žabnikar (Zhabniker). Leta 1774.
Gabrje: Filip pl. Mathieu (Matijev!). Leta 1771. se je rodil Filip Anton Franc, sin Filipa p!. Mathieu, častnika v polku Buttlerjevem.
*    Gorica:   Ludovik   ol. Studenec (Ludvvig von Studeniz).          1596. (Na Stu-
dencu — Via Alvarez I)
Matija pl. Grabeč (Grabiz). L  1599.
Filip pl. Kobeneelj (Gobenzel). Leta 1599.
Ivan Anton pl. Gor z ar. (Gorčar). Leta 1599.
Blaž pl, Morcina. Leta 1600.
(Pride Se.)
DOPISI.
Is Gorice. — Ljubi prijatelj! Jemljem pero v svojo desno roko ter ti pisem par vrst. Najprvo te lepo  pozdravljam.
ne sicer Cez hribe in doline, ker jih ni med nama, pač pa čez strmino pod .Novim mostom*, Cez kateri stopaš vsaki dan v vsej svoji grandeci. VidiS, ljubi prijatelj, želim ti, da bi tisti mostiček dobro držal, kadar nosiš čezenj sveženj rokopisov v Čitalnico Suho-lazcu ali kadar celo ubereS pot pod nogo skozi ulico Sv. Ivana ter kreneš po Kratki ulico v ulico Vetturini. Oprosti mi, kar ti sedaj povem. Zadnjič sem te opazoval, ko si krenil v ulico sv. Ivana. Neki strah te je spreletal, nekako č .ic si pogledal okoli sebe, zdelo se mi je, kakor da hočeS ostati neopazovan ali da bi rad priSel v uredništvo »Gorice" popolnoma skrit. Poznam te, da si velik strahotepec, kakor je marsikdo v tvojem .klubu'. Junak na skrivnem! V Čitalnici živ, v .klubu* navdušen, drugače pa strahopeten zajec. Sicer te poznam dobro Se iz prejšnjih časov, tudi iz tistih, ko si bil Se liberalec ter si imel ,Sočo" za svoje glasilo. Pa kaj sem rekel: liberalec! N6, .spokoril" si se res, in sedaj »mas .Gorico* za kosilo, ,Pri-smojenca* pa za večerjo, dočim si se včasih norčeval očitno s .Primorskim listom". Saj vet, ljubi prijatelj, da je bilo tako. Sedaj se delaš velikega prijatelja duhovnikov, včasih pa si norce bril v Čitalnici s katehetora T., da je bilo že grdo. Glej, kako si se spremenil. Ali se zavedaš tega, ljubi prijatelj? Skoro mislim, da ne. Sij ves pa tudi, kako mnenje si imel o GabrSčeku, Ves navdušen si bil zanj in veselil si se pridobitev, katere so bile njegovo delo, sedaj ga pa tako v nič devaS, Ti dobro ves, kaj pomeni ime Gabr-Sček v našem narodnem pr< porodu ter v napredku zadnjih časov, ali vendar ga tako črniš ter mu odrekaš vsako zaslugo. Glej, prijatelj, kaj delaš t Ali je tako delo lepo, ali je pošteno? Ali kaj briga tebe, kaj je lepo, kaj je pošteno, takih pojmov ni v .klubu", zategadel pa imaš prosto roko, da pišeš, kar ti prihaja baš pod pero. Ti si zvit liček, ki zna ljudi očito za norca imeti, in imaš jih za norca res že dolgo časa po .Gorici". Da je to res, sledi iz tega, ker si prepričan v dnu duše, da vsi tvoji sladki dopisi po .Gorici" ne bodo prav nič škodili GabrSčeku. Ne morejo Škoditi, ker ne ves povedati nič obteže-valnega zanj. Kar pripoveduješ, je že tolikokrat prežvečeno, da se na tiste tvoje izvržke nihče več ne more resno ozirati. Veš, kakšen bo konec vseh * r>jih dolgih in dolgih dopisov v ^t.-ui' ? Ta, da nisi dosegel prav nič tistega, kar si nameraval. Ti hočeš postaviti Gabrščeka v tako luč, da bi odvrnil od njega ljudi, ali glej, ljubi prijatelj, čim bolj vrtiš sten ter hočeš dati javnosti svetlejšo luč, tiru bolj vidijo — tebe in tvojo stranko. Luč pada na te in na tvojo stranko ter kaže vas vse take, kakoršni ste. In ljudje gledajo in strmijo, da je kaj takega mogoče. VidiS, efekt prav nasproten tvojim nameram! Žalosten konec te čaka. zato pa je videti, kakor da se ga bojiš, ker nočeš nehati, marveč le vlečeš štreno naprej, da se revež že (Dalje v prilogi.)
»Ah, ah,« pravi kardinal; »in vi, gospod Porthos?«j
»Ker vem, monseigneur, da jo dvoboj prepovedan, sem pograbil klop in udaril ž njo jednega teh roparjev ter mu s tem, kakor se mi zdi, zlomil ramo.«
»Prav,« pravi kardinal; »in vi, gospod Aramis?«
»Ker sem zelo mirne narave, monseigneur, in se nameravam poleg tega posvetiti duhovskemu stanu, kar vam morda ni znano, sem hotel pomiriti svoja tovariša, ko me naenkrat zabode jeden teh bednih ljudij v levo roko. Tu me zapusti potrpljenje, da potegnem meč tudi jaz, in zdi se mi, ko me je napadel vnovič, da se je zaletel v moj meč in si ga zabodel v svoje telo. Vem samo toliko, da se je zgrudil, in zdelo se mi je, da so ga odnesli z njegovima tovarišema vred iz sobe.«
»Vraga, gospodje,« pravi kardinal, »zaradi prepira v krčmi napraviti tri ljudi nezmožne za boj! Vaše roke res niso brezdelne. In kaj je provzročilo ta prepir?«
»Ti bedniki so bili pijani,« pravi Athos, »in ker so izvedeli, da je prišla zvečer v krčmo neka dama, so hoteli vlomiti vrata.«
»Vlomiti vrata!« pravi kardinal. «In zakaj?«
»Brez dvoma zato, da bi jo posilili,« odvrne Athos; »imel sem čast, povedati Vaši Eminenci, da so bili pijani.«
>In ali je bila ta dn..;;-. mlada in lepa?« vpraša kardinal z nekim nemirom.
»Nismo je videli, monseigneur,« pravi Athos.
»Niste je videli; ah, izborno,« odvrne živahno. •Prav ste storili, da ste branili čast ženske, in ker grem sam v krčmo k »Budečemu golobu«, izvem, če ste mi povedali resnico.«
»Monseigneur,« pravi Athos ponosno, »plemiči smo, in Čo bi nas stalo življenje, bi se ne ponižali do laži.«
»Tudi ne dvomim o tem, kar ste mi povedali, niti najmanj, gospod Athos. In ali je bila dama sama ?< pristavi, da bi dal pogovoru drugo smer.
»Ta dama se je zaprla v sobo z nekim kava-lirjem,« pravi Athos; »toda ker se ta kljub hrupu ni prikazal, se da sklepati, da je plašljivec«
»Ne sodi nepremišljeno, pravi evangelij,« odvrne kardinal.
Athos se pokloni.
»In zdaj, gospodje,« nadaljuje Njegova Eminenca, »zdaj vem, kar sem hotel vedeti. Sledite mi!«
Trije mušketirji so ostali za kardinalom, ki si je vnovič zakril obličje s svojim plaščem in jezdil korakoma naprej kakih osem do deset korakov pred svojimi spremljevalci.
Kmalu so dospeli v tiho in samotno krčmo krčmar je brezdvomno vedel, kakega visokega gosta ima pričakovati, in je zato odslovil nadležne goste.
Deset korakov pred hišnimi vrati namigne kardinal svojemu oprodi in trem mušketirjem, naj obstanejo. Pri oknu, na katero je potrkal kardinal trikrat na poseben način, je bil privezan Čisto osedlan konj.
Takoj pride iz hiše mož, zavit v plašč, in spregovori s kardinalom nekaj hitrih besed; nato zasede konja in odjezdi proti Surgeresu, skozi katerega vodi tudi cesta v Pariš.
»Pridite bližje, gospodje,« pravi kardinal.
»Govorili ste resnico, plemiči,« pravi kardinal, obrnivši se k trem mušketirjem, »in jaz ne bodem kriv, če bi naš današnji sestanek ne imel za vas dobrih posledic. Za enkrat mi sledite!
Kardinal raz jaha, in mušketirji napravijo po nji govem vzgledu. Kardinal  vrže svojemu oprodi vajeti svojega konja, in mušketirji privežejo svoje k oknom krčme.
Krčmar je stal na pragu vrat; zanj je bil kardinal samo častnik, ki je prišel obiskat neko damo.
»Ali imate kako sobo v pritličju, kjer bi me mogli pričakovati moji spremljevalci na gorkem?« vpraša kardinal.                             -   '
Krčmar odpre veliko sobo, v kateri so pred kratkim nadomestili slabo peč z velikim in krasnim kaminom.
»To tukaj imam,« odvrne.
»Prav,« pravi kardinal; »vstopite, gospodje, in izvolite me počakati; dalj kakor pol ure ne izostanem,«
In dočim vstopijo trije mušketirji v pritlično sobo, odide kardinal po stopnicah, ne da bi prosil še kakega jasnila, kakor mož, ki mu ni treba šele kazati pota.
XIV.
Tudi stene imajo včasih ušesa.
Jasno je bilo, da so izkazali naši trije prijatelji uslugo nekomu, ki ga je počaščeval kardinal s svojim posebnim pokroviteljstvom, ne da bi si pri tem kaj mislili in samo pod vplivom svoje vitežke in nemirne narave.
Kdo neki bi mogel to biti? O tem so se vprašali mušketirji najprej; ko pu izprevidijo, da jih ne zadovolji noben odgovor, ki ga jim je nudila njihova bistroumnost, pokliče Porthos krčmarja in zahteva kocke. —
Porthos in Aramis sedeta k mizi in pričneta kockati. Athos hodi zamišljeno gori in doli.
Razmišljajo in sprehajajo se, je hodil Athos neprestano mimo cevi peči, porušene do sredine, katere gornji konec je segal v sobo, ležečo zgoraj, in kadarkoli je šel mimo, je slišal mrmranje, ki vzbudi končno
f
Priloga „8ift" it. 11 i <m S. marca 190*.
.motU". Da se »motiš*, sem spoznal na tem, ker si v skrbi za Gabrščekove možgane. Iz tega, da iščeš ti pri GabršCeku nerednosti v možganih, se da sklepati prav jasno, da so tvoji naCeti ter da se je bati za tebe t Ti ne ločiš več pametnih ljudij od norcev. — L*po te pa tudi prosim, ljubi prijatelj, kje pa dobifi človeka na svetu, ki poreče, da piše tiste neslane, nelogične, zmešane in konfuzne dopise v .Gorici* pameten človek? Nikar mi ne zameri, da ti tako pišem. Vidiš, ali ne morem drugače, ker vidim, kako si se izpremenil. Ni te več poznati. — V zadnjem času ti je najbolj na poti Gabrščekov žep/ Niti slanega kropa mu ne privoščiš*/ V žlici vode bi ga rad vtopil. Ljubezen do bližnjega te tako uči l On ti ni storil še nikdar nič hudega, ti pa ga javno zasramuješ in blatiš, mu hočeš ukrasti dobro ime ter bi ga rad uničil. Ali kaj misliš pri takem delu na svojo zadnjo uro? Ako sploh kaj veruješ, na Boga in sodbo po smrti — kot tak, kakorSen si sedaj, bi seveda moral verovati 1 — potem si ne morem prav razlagati tvojega početja. Ali dozdeva se mi tako le na tihem, da tudi ti pripadaš tisti Mapi, ki ima Boga in ljudi za norca. Tvoja dejanja kažejo tako. Saj veš, ljubi prijatelj, da je tako. Drugače bi pač pustil v miru Ga-brščeka pri njegovem delu ter mu ne segal v žep. Vidiš, Gabršcek je tiskar in časnikar. Kot tiskar postreže vsakemu odjemalcu pošteno. Pošteno zaslužen kruh! Njegova .Soča* pa vrši naravnost eminentno važno nalogo toliko v narodttostem pogledu kolikor v zaščičenju ljudstva pred izmozgovalci. Bog varuj, če bi je ne bilol Naši narodnostni boji bi legli spat, v ljudstvo pa bi se vsesali pa« rasiii le še bolj, kar ne jedo na njem že tako! To bi bili časi! Po takih hrepeniš U, ki se skrhaš za pl lito A. K., ker ti ni nič mar za naše narodne ideale, ker si prodan klerikalec, zaslepljen fanatik, ki mbliš, da vršiš Bogu ljubo delo, akc se zaletavaš v osebe. Ubijati misliš; osebe, — le pravega orožja nimaš za to. Zttegadel pa si tako smešen pajac I Pa povrniva se nazaj k žepu. Ti imaš v poglavju o žepu med drugim ta namen: pokarati Gregorčičevo »Narodno tiskarno* za bog ve kako požrtvovalno podjetje in narodu koristno. Ali, ljubi prijatelj, kdor prina tisto mizerijo v ulici Vetturini, ve, da se iz nje ni izcimil še niti vinar za .Šolski dom*. Tisti darovi, da je »Narodna tiskarna* darovala toliko in toliko za .šolski dom*, so darovi Gregorčičevi! Mož živi dobro. Sam je, otrok nima, na dopustu je kot semeniški p^efesor, za kar vleče mastno phčo, in kot državni poslanec dobiva lepe dohodke iz naroda. Zategadel pa vrže včasih, kadar mu os*,aja le že preveč, nekaj dvajse-takov za .Šolski dom* pod zaglavjem: .Narodna tiskarna* daruje »Šol. domu* toliko in toliko kron. Vidiš, ljubi prijatelj, celo tako daleč sega v tvoji stranki slepljenje ljudstva! Za danes bodi pozdravljen, o Žepu se pomeniva podrobneje prihodnjič. —
Tvoj neznani prijatelj.
Z Dunaja. (.Slovenijanski* slavnostni koncert s plesom.) -—Akad. društvo »Slovenija* na Dunaju sme biti na vsak način pčnosno na svoj vnostni koncert, kateri je priredilo povodom svoje 35-letntce dne 24. svečana v krasni dvorani hotela wSavoy*. Priznati se mora, da je bil koncert izmed najsijajnejših slovanskih prireditev na Dunaju. Občinstvo je bilo izredno distingviralioTl^                                slo-
vanska kolonija dunajska. Med navzočimi smo. opazili sledeče: Poslanci dr. Krama f, Berks, Ploj, dvorni svetnik Zavadil, sekcijski svetnik dr. Babnik, ministerijalni tajnik dr. Žolger, predsednik »Slovanskega pevskega društva" primarij dr. Drozda, koreBpondent lista ^Novoe-vremja* ilr. Vergun a soprogo, predsednik kranjske odvetniške komore in deželni poslanec dr. Majaron, podpolkovnik Tomše, dr. Žižek, Fran Podgornik, odvetnik dr. Seshun, fin. svetnik Seshun, predsednik .Jugoslov. kluba* dr. Kozič, dr. Primožič, predsednik »Podpornega društva za slovenske dijake* Pukl, kipar Zajec, Zastopan je bil .Triglav* (Gradec) po svojem predsedniku phil. Janc-u, nadalje skoraj vsa slovanska akad. društva dunajska: »Zvonimir« (hrvatsko), »Zora* (srbsko), »Balkan* (bul-garsko), »Akad. spolek* (češko), »Bukovina* (rusko), »Ognisko* (poljsko). Svojo odsotnost so opravičili — vsled theatre partf ob priliki švedskega kralja zadržani — ruski generalni konzul Kudriavcev, srbski poslanik dr. Vuič in bulg. dipl. tajnik Šišmanov. Opravičila sta se nadalje še vladni svetnik pl, dr. Globoč-nik in dr. Hočevar.
Slavnost se je pričela s koncertom. Prvo je nastopil moški zbor pod vodstvom g, Archangelskega. Mogočno je zadonela »Slovenijanska* po dvorani, kojo pesen je posvetil .Sloveniji* Josip Stritar, uglasbil pa glasbenik Fdrster. Operna pevka gča. Mira Korošec-eva, katere zvonki, krasni glas je vse občudovalo, je žela mnogo pohvale. Nato je nastopil prvi jugoslov, kvartet na lok (gg. Joraj, Šantcl, Stano in Lenarčič). Klasični Beethovnov »Allegro con brio* je nudil izredni umetniški užitek. Oporni pevec Vu-škovč je krasno pel dve pesni, eno hrvatsko in eno slovensko; njegov bariton je zbudil občno pozornost. Konečno je nastopilo še »Slovansko pevsko društvo* s svojim mešanim zborom. Ugajata je posebno ruska narodna pesen »Vozle rečki*, ki je zaključila prekrasni koncert. Umetnikom so se izročili lavorovi venci, pevki gci. Korošec-evi pa krasen šopek.
Dasi je bil že koncert tako sijajen, da je bil največji moralni vspeh slavnostnemu večeru zagotovljen, vendar je treba priznati, da je ples presegel vse, kar se je pričakovalo. Veliko presenečenje so vzbudili damski darovi. Knjižica je iz belega atlasa in okrašena z modernimi ornaraenti. Plesni red je tiskan na lističu, katerega krasi umetniška risba slovenskega umetnika Gasparl-ja. Zamišljen dijak, pristni slovenski mladenič z lepimi potezami v licu gleda iz svoje sobice,
obdan od knjig in težkih folijantov, na gorate vrhe svoje domovine ter se spominja domače grude. Simbolično je izražena lepa misel v lepi obliki.
Zabava pri plesu je bila izredno živahna. Prvo četvorko je plesalo 78 parov, drugo po polnoči pa še 72 parov. Plesalo se je pridno in neutrudljivo do ranega jutrs.
»Slovenijanska* slavnost gotovo ostane vsem gostom v najlepšem spominu T ~ ~ —
las Doberdoba. — G. nune ima ko-rajžo. V 14. in 16. štev. .Soče« zop:t wni-resuje*, v 16. štev. »Gorice* pa spet — pi-sateljuje.
Se najbolj pečejo našega g. nunca one sv. maše, za katere je občino opeharil. Zvija sensicer po liguwijanskrn^ Čine, da bi se opravičil. Deloma priznava, deloma se spet zlaže, samo da bi obstal pred svetom kot raučenik, kateremu hudobni ljudje krivico delajo. Pazljivi čitatelji »Gorice* in »Soče« so iz doberdobških dopisov gotovo to spoznali. Mi vstrajamo le vedno 'pri onih trditvah, katere smo v »Soči* napisali glede sv. maš. G. nune se v svojih »Riresih* teh trditev skrbno ogiblje, ogiblje se jedra spornega vprašanja, le tu in tam izvleče kako točko in jo skuša napeljati na svoj mlin. Mi se ne damo motiti po teh »ni* resih* prav nič, narobe z njimi g. nune pri nas še nižje, le nižje pada,,..
Prvič je že samo po sebi sumljivo, da se mož zateka pod obrambo razupitega »Obrambnega društva", drtfgič pa verujemo bolj samim sebi kotnašemu g. n u n c u, verujemo bolj onim starim, sivim očakom našim, ki so pred 5—10—15 leti bili žive priča pogodeb starešinstva z g, nuncem glede sv. maš, verujemo bolj tem možakom, ki stojd že z eno nogo v grobu a su pripravljeni »Sočina" izvajanja s prisego potrditi, kot pa nunčevim .niresom".
Historija o sv. mašah temelji v tem, da se je g. nune opetovano zavezal maševati oni tedenski mali, sam-; da je dosegel od občinarjev nekaj udobnostij, da je izmolzel iz njih nekaj svitlih kronic. Gosp. nune sicer priznava, da je sklepal pogodbe s starešinstvom gleda sv. maš, trdi pa, da se pogoji »stavljeni (!) od starešinstva" niso izpolnjevali. Prav nehote je g. nune povedal tu resnico, pogoji stavljeni od starešinstva se niso izpolnjevali t. j. sv, maše se niso masevale, da se pogoji, sprejeti od starešinstva, ne bi izpolnjevali, je prazen nu nčev izgo vor.
G. nune trdi, da se on nikdar ni zavezal maševati brez letnih 124 gld. Poglejmo ga, kako mu je naenkrat spomin zamrl, da ne ve več, pod katerimi go-g o j i se mu je fasija, s katero se je potem pravda! z vlado, podnič de vala in oklestila za onih letnih 124 gld., samo, da je on tem večje doplačilo od vlade prijel! Ali se g. nune ne spominja, da je dobivši iz verskega zaloga doplačilo, poklical k sebi tedanjega župana in ga hotel z litrom vina, pršutom in viržinko pri-
dobiti za to, da bi mu občina v s e j e d n o plačevala onih letnih 124 gld.? Gosp. nune pravi, da mu starešinstvo ni imelo odpuščati nikakih »zneskov«, češ, da se je pri »preiskavi« dokazalo, da nt imela občina ničesar tirjati od njega. Kaj ne, gosp. nune, vi ste smeli tirjati od občine, da Vam je sploh omogočila doplačilo iz verskega zaloga in celo zastsnke iz prejšnjih let, a občina ne i>i smela tirjati od Vas nazaj one »zneske«, katere Vam je bila že sama enkrat izplačala? Alrse niste potem, g. nune, pogodili s starešinstvom, da Vam je one »zneske« odpustilo, samo da ste se spet zavezali maševati brez letnih 124 gld.? Ali se nič ne sporni-" jijate^na protokol, katerega ste;sami o tej zadevi spisali ? Le dobroT varujteT ta protokol, gospod občinski tajnik 1
Predrznost nunčeva v »niresovanju* ne pozna mej, ker zanikuje celo ono, kar je cela občina slišala in je on na altarju oznanjal, Obzidajte vrte in nora maševal, oznanjal je g, nune, a sedaj pravi, da to ni res. Le tako naprej, g. nune, saj dajete lepe vzglede svojim ov-čicam!
G. nune se zopet skriva za slavno tpo* stavo« goriškega ordinarijata iz I, 1899, čel da je isti kot edino ko m peten tn a oblast razsodil — njemu v prilog. Co misli g. nune, da je ordinarijat kompe-tenten razsojevati o naših žepih, potem se neusmiljeno moti. Da je ordinarijat »razsodil* g. nuncu v prilog, ne potrebujemo niti tolike razsodnosti, i katero nas g. nune razpolaga, da bi to dejstvo razumeli.,,. Dovolite nam, g, nune, v tem ozira še dvoje vprašanj: Zakaj nam vendar enkrat ne postavite d osi o vn o one »postave« pred oči, da nas bolje »previžate« ? Dalje s! Vas dovoljujemo najponižnejle vpralati, k a-tere »postave« ste se pa colo desetletje pred I. 1899. držali, ker mm sedaj zstrfale, da Vam je Ikofijiki odlok iz ' 1899. najodločilnajla »postava"?
Ponavljamo še enkrat, da vzdržujemo svoje trditve glede sv. maš. Da se mogoče pozneje kedaj ne bomo slabo razumeli, pripuščamo že sedaj možnost, da se mogoče ne bo našlo vse tako zapisano v občinskih protokolih, kakor mi pišemo v »Soči*. To pa nas nikakor ne bo motilo, ker vemo, da se je naš občbski tajnik že žalostno proslavil — s falzifikacijo občinskih zapisnikov. Možu, kojega občinski starešine javno za lažnjivca opsujejo, ne da bi isti najmanjše reagiral, ne gre sploh nobena vera več.                        (Dalje pride.)
Trnovo pri Gorici, 29. februarja 1904. Gospodu »N e-d uh o v n i k u* kot dopisniku »Gorice* v št 12. in 14. t. I. smo obljubili 13. februarja v »Soči«, da mu odgovorimo, kadar se sklobasa, radi tega moramo ostati možje-beseda.
Ali je bil članek priobčen v »Soči* s Trnovega 25. januvarja 1904. neutemeljen in se more torej »mirnim srcem smatrati za natolcevanje in obreko-
njegovo pozornost. Zato stopi bližje in razume nekaj besed, ki se mu zdijo tako važne, da namigne svojima tovarišema, naj molčita, dočim nastavi sam svoje uho k odprtim cevi.
»Čujte, miladv,« pravi kardinal, »zadeva je važna; sedite in pogovoriva se.«
»Miladv!« zamrmra Athos.
»Z največjo pazljivostjo hočem poslušati Vašo Eminenco,« odvrne ženski glas, pri katerem se Athos prične tresti.
Majhna ladij a z angležkim moštvom, katere kapitana sem oridobii za se, vas pričakuje ob izlivu Charente *ii fortu La Pointe. Jutri zjutraj ima odpluti, c
»Torej moram oditi tja še nocoj ?«
»Takoj, to se pravi kakorhitro dobite mojo in-strukcije. Dva moža, katera najdete pri svojem odhodu pred vrati, vas bodeta spremljala. Najprej pustite oditi mene in pol ure pozneje zapustite hišo vi.«
»Da monseigneur. A vrniva se k nalogi, katero mi hočete zaupati, in ker mi je na tem, da si ohranim zaupanje Vaše Eminence, mi jo razodenite v jasnih in jedrnatih besedah, da ne napravim kake pomote.«
Za trenotek zavlada popolen molk; jasno je bilo, da tehta kardinal besede, s katerimi bi se izrazil, in da zbira miladv vse svoje intelektuelne zmožnoati, da bi vse, kar bode povedal, razumela in si vtisnila v spomin.
Athos izrabi ta trenotek, da svojima tovarišema znamenje, naj zapre ta v uca od znotraj, in jima po-migne k sebi.
Mušketirja, ki nista ljubila naporov, prineseta s seboj stole za se in za Athosa. Vsi trije sedejo, sklo-nejo glave tesno drugo k drugi in napno ušesa.
»Pri-
biti imate v London,«  nadaljuje kardinal, šedši tja, morate poiskati Buckinghama.
^Opozoriti moram Vašo Eminenco,« pravi miladv, »da je izza dogodka z demantnimi klinčki, glede katerih me ima Buckingham na sumu, Njegova Milost napram meni zelo nezaupna.«
»To pot,t nadaljuje kardinal, »tudi ne gre zato, da si pridobite njegovo zaupanje, ampak da se mu ponudite odkrito in lojalno za posredovalko.«
»Odkrito in lojalno,« ponovi miladv z izrazom nepopisljive hinavščine.
»Da, odkrito in lojalno,« odvrne kardinal z istim izrazom ; »vsa pogajanja se morajo vršiti odkrito.«
»Doslovno se hočem ravnati po vaših zapovedih, Eminenca, in pričakujem, da mi jih daste -
»V mojem imenu imate poiskati Buckinghama in mu povedati, da poznam vse njegove priprave, da pa sem kljub temu čisto brez skrbi, ker pri prvem koraku, katerega napravi, pogubim kraljico.«
»Ali bode verjel, da more Vaša Eminenca svojo grožnjo tudi izvršiti ?«
»Da, ker imam dokaze.«
»Ali treba mu bode v znak obsodbe te dokaze predložiti,«
»Gotovo. Zato mu porečete, da objavim poročilo Bous-Eobertsa in marquisa de Beajtru o sestanku, ki ga je imel vojvoda pri gospej connčtable s kraljico, in sicer oni večer, ko je priredila gospa connStable maškarado; da ne bode še kaj dvomil, mu poveste, da je prišel v obleki velikega mogula, ki bi jo bil tnoral imeti chevalier de Guise, a jo je prodal vojvodi za tri tisoč pištol.«
»Dobro, monseigneur.«
»Znane so mi vse podrobnosti njegovega prihoda in odhoda po noči, ko se je vtihotapil v grad v obleki
italijanskega čarovnika, prerokujočega bodočnost; da no bode dvomil o zanesljivosti mojih poročil, mu povejte, da je imel pod svojim plaščem dolgo belo oblačilo, posejano s črnimi solzami, mrtvaškimi glavami in prekrižanimi kostmi; kajti v slučaju, da ga kdo iznenadi, se je hotel rešiti kot prikazen Bele dame, o kateri je splošno znano, da se prikaže v Louvru vselej, kadar se ima zgoditi kaj velikega.«
»Ali je to vse, monseigneur?«
»Povejte mu, da vem vse podrobnosti dogodka v Amiensu, da dam na podlagi tega napisati kratek, duhovito sestavljen roman z načrtom vrta in s portreti glavnih igralcev tega nočnega prizora.«
»Povem mu.«
»Povejte mu tudi Še, da je vjet Montaigu, da je zaprt v Bastilji, da sicer nismo našli pri njem nika* kega pisnu\ da ga pa prisili natezalnica, da pove vse, kar ve, in celo... česar ne ve.«
»Izborno.«
»Končno še pristavite, da je Njegova Milost v preveliki naglici, v kateri je zapustila otok Rč> pozabila v svojem stanovanju neko pismo gospe de Che-vreuse, ki razkrinkava kraljico zlasti s tem, da tvori dokaz, da Njeno Veličanstvo ni samo zmožno ljubiti sovražnikov kralja, ampak da stoji tudi na strani sovražnikov Francije. Vse, kar sem vam povedal, ste si pač zapomn*U dobro, kaj ne ?«
»Vaša Eminenca naj sodi sama: ples gospe con-nčtable; noč v Lovru; večer v Amiensu; jetništvo Montaigua; pismo gospe de Ohevreuse.«
»Tako je,« pravi kardinal, »tako je: izborenspomin imate, miladv.«
»Toda,« odvrne žena, ki ji je napravil kardinal ta laskav poklon,  »kaj tedaj, če se vojvoda kljub
vanje*, ste se lahko prepričali iz našega j odgovora v »Primorca* od 26. pr. m., kjer ste dobili vsa potrebna pojasnila in tudi! »priče«, katere ste v svojem L članka v .Gtoricr* zahtevali. Na druge podlosti v .Gorici* št 12. ne odgovarjamo več, ker smo to že 3torilil
Benel Preidimo k članku v »Gorici* Štev. 14.
Ad 1.) .Gnjuana je hrana, s katero .liberalci* krmijo svoje bralce itd...* Gospod ,Ne-duhovnik*. Oglejte si dobro svoje liste, oglejte si dobro lastno počenjanje, bodisi na cesti, v krčmi ali kje drugod«., pa postavite v svoj članek mesto besede .liberalci*, recimo no! .klerikalci*, pa imate zopet dokaz svoje verodostojnosti.
.Zgodovina bo znala povedati, kaj so bili ti »liberalni* (l P) sčuvarji med Slovenci 1 Navedeni bodo tudi vzroki, zakaj so Slovence — tako mal narod — obkrožene od 3 sovražnih sosedov, razcepili, (Mol ali ne morda ravno pristni .rimski klerikalen*), ko so poprej složno postopali in so dobili, če ne drugega, vsaj nitje srednje šole v materinem jeziku." Vpraiamo! Kje pa so te šole? Morda v Gorici ? V Tributi ali celo na Lokvah?
Da, da! Zgodovina bo govorila našim potomcem, kdo je bil kriv nazadovanju našega .milega* nam naroda Slovencev, ali tistikrat se tudi izve, da so bili krivi temu edinole .oni*, ki so .nase dobro ljudstvo4 poneumnjevalt z raznimi lepimi besedami (.Le trpite tukaj, saj zaradi tega bo tim vede veselje vam pripravljeno v nebesih, kamor ne pridejo oni, ki so tukaj srečni itd.*) da so bili krivi temu edinole rimski .klerikalci!«
Ad S.) nimamo kaj odgovoriti, ampak polijemo cel odstavek nazaj ,neduhovniku«, naj ga nekoliko primerja s svojo stranko, ali ni popolnoma tam na pravem mestu!?
Ad 3 a.) ,Na Trnovem se je ustanovilo pevsko društvo .Orel*! ti pevci se produci-rajo v bližnjih vaseh ob času kakega shoda od krčme do krčme*. Gospod .neduhovnik !* Imate prav! Kaj pa delajo ob takih prilikah klerikalci? No tu imate posla dovolj se ozirati na svoje klerikalce, kateri so se ob sklepu sv. misjona na Lokvah m. 1. menda za .odpustek* prav pošteno nakneftrali! Kaj ne da? Boljše je, da se po krčmah pretepava, kakor da bi se pri kozarcu vina pelo nedolžne pesmi?
Vsak po svoje l Sicer pa, kako pravi nemški pesnik, kateremu seveda .Li-ksi* Lokvarski pesnik in .slučajno* tudi skladatelj (upamo, da nam v prihodnjem »Prismojencu* priobči tudi .napev") bode gotovo oporekal ? A! da I ,Wo man singt, da Iass dich ruhig nieder, denn bSse Menschen haben keine Liederl*
Ad 3 b.) .Liberalci pravijo, da so dobri
patrijotje! Bene! Ali je  to patrijotično, da j Sčuvarji razcepijo narod v dve stranki?« G. .neduhovnik«? Kdo je razcepil narod?
Nadalje:   .Liberalcem*  ne gre za do-brobitje domovine, ampak za njihov interes. Dokaz imamo na Kranjskem,  kjer se slov. I .liberalci" jedinijo z Nemci in glasujejo proti j svojim rojakom: je to patrijotizem ?¦               j
G. .neduhovnik" 1 .Warum m die Ferce schweifen, das .Gute* liegt so nah!* Zakaj se je pa klerikalna stranka na Goriškem zvezala z Lahi, ne samo to, ampak tako rekoč izdala vse Slovence Lahom v milost in nemilost? Zakaj ste se vi vezal pri zadnjih obč. volitvah kot .Slovenec«, samo da bi zmagal, — kar vaš oče vedno govori, da vam tiče gospodarstvo, in tudi sam ste to govoril, ni davno še od tega v nekej krčmi na Trnovem (že veste, kje!), da edinole vi ste poklican za to, da gospodarite, ker vi imate .visoke* šole, a drugi znajo k ve-čemu, koliko je 4 -f 5 ali pa še manj — zakaj ste se vi vezal z Lahf, Nesel itd? Ali je to patrijotizem ?!
Ad 3 c.) .Oni pravijo, da skrbijo za kmeta, da mu oči odpirajo. — Bene! Kje so dokazi? Mar podučavajo oni kmete, naj zasadijo svoje goljičave s sadjem (?)1* itd. D j, gospod .neduhovnik* ! Povejte no! Koliko ste vi pripomogli za pogozdenje naših golf-čav in zasajanje sadnega drevj* (ne sadja?) Le pridite si ogledat vrtove naše pa našo .gmajno*, pa seštejte drevesa nasajena v zadnjih 15 letih, če se upate, potem pa vprašajte: .Kdo je to napravil? Morda klerikalci?" Sicer pa vsi vaši nauki so bolj potrebni na Lokvah, zato jih mi odklanjamo.
Kdo podpira steber .liberalizma?* G. .neduhovnik*! Vi ste netočen in ste se celo izdali, da niti .Domoljuba* po domače .Lumpa* ne berete! Saj je še sam škofBo-naventura .Svetemu očetu" pravil, da so liberalci razen drugih .advokat je, profesorji, učitelji in — bogatini*. Vi pa pravite: na pol učeni, na pol bogati in propalice(?)* G. .neduhovnik*! Vse te, katere ste vi navedli, vam drage volje prepuščamo, ker jih ne potrebujemo za vzdrževanje naše .trdnjave*.
Vaš poziv na Trnovce, naj posujejo svojo trdnjavo na .liberalne* ščuvarje, bi se znal morda še vresniciti, aH le s to .va-rijanto", da bode kamenje s trdnjave letelo edinole na .klerikalne" SCuvarje, ki nimajo v naši občini niti pravice, da se tukaj nahajajo, še manj pa, da tukaj .ščuvajo" I Capito ?
S tem končamo! Na vse nadaljno kle-vetanje v vaših listih  se mi ne bodemo več oglašali, ampak se bodemo držali izreka: .Pustite pse naj lajajo!
Stranka prava. Kožbana, dne l/HI. 1904.  —   Kar je pisal neki č. gospod v .resnicoljubnem*, klerikalnem listu   .Gorica"   od dne 20. feb. št. 15.   pod   dopisom  iz Brd radi pretepa pod
Borttom, presega res vse meje. Kako mora trditi, da je nastal tepež radi bral. in pev. društva, katere pravi, da je priredilo dne 7. feb. t. I. veselico s plesom. Ste-li mogoče videli vspored drnšt. veselice, g. dopisnik, koji se je tudi točno izvršil ? Nadalje blagovolite pogledati ie enkrat vabilo, katero mislim da vam je bilo poslano, potem paC iz* previdite, da ni bila samo veselica s plesom, ampak po končani veselici je bik prosta zabava s splesero. Sploh ncumljivo mi je, zakaj je nekaterim gospodom naše društvo trn v peti. Najbrte se boje, da se našemu ljudstva oči odprejo.
Vrnimo se k pretepa. Kar pile glede onega, ki je t noči od 16. na 17. feb. umrl, glede onega, ki so mu mo prerezali kito na vratn, in o dragem, ki so ma skoraj nos odrezali, da bi ga kmalu s kruhom za cmok pojedel, je z eno besedo povedano grešna, nesramna l»i. V 17. IL istega lista je prijavljena sicer mala poprava, ali tudi ta neresnična. Celo oni, kojega je g. dopisnik ze mrtvega imenoval, ima le malo rano, kajti že čez par dni) po pretepa se je vrnil iz bolnišnice. Kar se pa tiče drugih dveh, sem na lastne oci videl, da sti rani neznatni, ne pa tako nevarni, kakor pravi. Radoveden sem, kje jemlje ta Človek te nesramne lazi.
Če vat kje Crevelj žuli, pomagajte si drugače, a kožbansko občino in društvo pustite na miru!
WWNNNp    1w    • wM»^nP    iWi» WWwi
Osebne vesti. — Svetnikom višje deželne sodnije v Trstu je imenovan g. Iran Okretic, sedaj službujoč pri generalni prokuraturi na Dunaju. Imenovanje je eztra statum.
- Ravnateljem moškega učiteljišča v Kopru je imenovan g. Vikt. Bezek, profesor na tukajšnjem ženskem učiteljišču.
Pogreb vpok. naducitelja g. Iv. Križ-mana v Dornbergu je bil veličasten. Udeležba zlasti od strani učiteljstva ogromna, O pogrebu smo dobili obširnejši dopis, kateri priobčimo prihodnjič.
Odbor učiteljskega društva g* goriški okraj javlja vsemu ueiteljstvu, da se dne 3. t. m. v Gorici nameravano zborovanje ni vršilo vsled pogreba blagopokojnega tovariša Ignacija Križraana si,, vpokojenega naducitelja v Dornbergu. Zborovanje pa bode z istim in še pomnoženim vsporedot*:-. jeden Četrtek aprila, kar se naznani pravočasno.
Razglas. — Daje se na obče znanje, da se je ua podlagi izida zadnjih dopolnil nih volitev in imenovanj glede komisij za osebarino, postavljenih za posamezne ceniIne okraje, sestavil imenik članov in njih namestnikov ter da se ta imenik javno prijavi od 10. marca 1904. dalje skozi 14 dnij na tukajšnji c. kr. davčni administraciji, odnosno na c. kr. okrajnih glavarstvih, c. kr. davkarijah in občinskih uradih dotiCnih cenilnih okrajev. C. kr. finančno ravnateljstvo.
.Knajpovee". — Izšla je druga številka tega lista. Vsebina je jako mnogovrstna, zanimiva, času primerna, n. pr.: Spomladni katarji, Negovanje zdravja spomladi, Spomladanske škodljive cvetlice, Hripa itd.
Naročniki se pridno oglašajo iz vseh slovenskih dežel in iz vseh slojev naroda.— Opozarjamo na to tiste naše trgovce in obrtnike, ki imajo na prodaj blago za najširše ljudske mase.
Sokolove razglednice v prospea vsesokobkega Izleta v Ljubljano meseca julija t. 1. je založil Goriški .Sokol". Namen teh razglednic je pripomoči udeležnikom do ceneje vožnje, ker hoče naš Sokol nastopiti v čim večjem številu ter se udeležiti tudi tekmovalnih vaj. Razglednice so krasno delo in v tOT različnih skupinah ter stane 100 koraadoT samo 6 kron. Gg. trgovci na deželi imajo najlepšo priliko prevzeti te razglednice v razprodajo ter s- tem pripomoči dobri stvari. N iročila razglednic sprejema Ivan M e 1 j a v e c v .Goriški Tiskarni* A. Gabršček. Naročnino' je pošiljati naprej.
Za veterane. — Državna zveza veteranov je v svojem letošnjem »koledarju* pa-trijotov priobčila pesem, ki ».lice Boga na pomoč proti .divjaškemu Slovenstvu". — To je nečuveno žaljenje Slovanov ! V naših deželah bi sploh ne mogla ek-sistirati veteranska društva, ako bi ne bilo slovanskih veteranov. Kljubu temu se drzne Zveza žaliti tako Slovane. Eiini pravi odgovor je: obrniti hrbet takim ljudem. Slovenci imamo tisoč drugih potreb, veteranskih društev pa ne potrebujemo prav nič.
Lov na naročnike in podpornike. — Moderni misijonarji. — .Primorski List" je v velikih škripcih. Zato pa od novega leta sem ne piše skoro nič drugega na uvodnem mestu nego priporočanje .dobrih" časnikov. V zadnji številki smo zopet čitali take vrste članek: Povej mi, s kom hodiš, ki ni nič drugega nego lov ua naročnike in podpornike. Dolgočasen je cel člmek, zato pa je tiikano toliko stavkov razprto, da bi vsaj malce navdušili občinstvo, kateremu pride slučajno v roke .Primorski listič*. V članku se razlaga na dolgo in široko, kako dobro in zaslužno je, ako kdo kaj žrtvuje za .katoliško* časopisje. Toliko da ne reče član« kar, da dobi vsak, kdor kaj žrtvuje za .Pr. list", 300 dnij odpustkov!
Najlepše v celem članku je pa tam, kjer pravi člankar, da vsi, kateri žrtvujejo svoje moči za dobro časopisje, so v nekem pomenu misijonarji. To je klic po sotrudnikih. .Prim. list" je zapuščen revež, zato ktiče po sotrudnikih, po misijonarjih! Misijonarji so bili včasih taki duhovniki, ki so hodili čez morje v tuje dežele preobračat divje narode, nd, sedaj naj se pojavijo moderni misijonarji, posvečeni žurnalisti! .k rim. list" jih kliče na pomoč, in kdor hoče p 3-stati misijonar, temu nt treba več v daljno Afriko in Ameriko, ta potrebuje le biti priden žurnalist pri   ,Prim. listu", pa je  mi«
vsem tem dokazom ne ukloni in ne preneha pretiti Franciji ?«
»Vojvoda je zaljubljen kakor tepec,c odvrne Ri-chelieu z globoko britkostjo; »jednako starim paladi-nom je pričel ta boj samo zato, da bi dobil vsaj pogled od svoje krasotice. če bode vedel, da more stati ta vojna damo njegovih mislij, kakor jo imenuje, čast in morebiti tudi prostost, vam jamčim, da odneha.«    j
»In če hi vstrajal kljub temu?« pravi milady s trdovratnostjo, ki je kazala, da hoče izvedeti ves obseg svoje naloge.
»če bi vstrajal,« pravi kardinal... »to ni mogoče.«
»To je mogoče,« pravi miladv.
»če bi vstrajal...« Njegova Eminenca preneha in prične vnovič: »če bi vstrajal, no, v tem slučaju pričakujem jednega onih dogodkov, ki predrugačijo obličja držav.«
»če bi mi izvolila Vaša Eminenca navesti nekaj takih dogodhov iz zgodovine,« pravi miladv, »bi morebiti delila vaše zaupanje v bodočnost.«
»Prav, naj bode,« pravi Richelieu; »ko je leta 1610. kralj Henrik, slavnega spomina, iz podobnega nagiba, kakor vodi vojvodo, opustošil Flandrijo in Italijo, da bi zadal Avstriji dvojen udarec, nd, ali se ni tedaj pripetilo nekaj, kar je rešilo Avstrijo? Zakaj bi kralj Francije ne mogel imeti iste sreče kakor nemški cesar?«
»Vaša Eminenca meni umor v rue de la Fer-ronnerie ?«
»Tako je,« pravi kardinal.
»Ali se Vaša Eminenca ne boji, da kazen, ki je zadela Ravaillaca, prestraši vsakega, ki bi ga le za trenotek prešinila misel, posnemati ga ?<
»V vseh Časih in v vseh deželah, zlasti še v deželah, kjer so razviti verski prepiri, je dobiti fana-
tike, ki si ne želijo nič boljšega, nego postati muce-1 niki. Ah, ravno se spominjam, da puritanci besnijo! nad vojvodo BuckinghamsMm in da ga njihovi svečeniki nazivajo antikrista.«
»In?« vpraša milady.                                                  j
»In treba mi je torej,« nadaljuje kardinal z ravnodušnim obrazom, »treba mi je najti na primer žen-; sko, lepo, mlado, za to pripravno žensko, ki se ima j sama maščevati nad vojvodo. Take ženske ne bode pretežko dobiti. Vojvoda je mnogo ljubil, in če je sejal z obljubami večne zvestobe mnogo ljubezni, je sejal s svojo večno nezvestobo tudi mnogo sovraštva.«
»Gotovo je mogoče najti tako žensko,« pravi miladv hladno.
»Glejte torej, ženska, kakoršna je stisnila nož v roke Jacquesa Glementsa ali Ravailtaca, bi rešila Francijo.«
»Dar toda bila bi tudi sokriva umora.e
»Ali se je kdaj izvedelo za sokrivce Ravaillaca ali Jacquesa Glementsa ?•
»Ne, kajti morda so stali previsoko, da bi se jih drznil kdo iskati tam, kjer so bili: zavoljo vsakega poljubnega človeka bi ne zažgali justične palače, monseigneur.«
»Vi torej menite, da justična palača ni pogorela slučajno?« vpraša kardinal z izrazom, kakor bi govoril o najnepomembnejši stvari.
»Jaz, monseigneur,« odvrne miladv, »ne menim nič in ne mislim nič, ampak navajam samo dejstvo, to je vse; toda toliko rečem: če bi se imenovala jaz go-spica de Montpensier ali kraljica Marija Medici, bi se čuvala manj, nego se moram, ko se zovem čisto pri-prosto lady Olarick.«
»To je res,« reče Richelieu, »in kaj bi torej zahtevali?«
»Zahtevala bi povelje, ki bi že naprej odobravalo vse, kar moram storiti po svojem mnenju v blagor Francije.«
»Toda prej je treba najti Žensko, kakor sem jo opisal, in ki bi se imela maščevati nad vojvodo.«
»Ta je najdena,« pravi miladv.
»Potem je treba najti fanatika, ki bi služil za orožje božje pravičnosti.«
»Ta se dobi.«
»Pravt« pravi kardinal, »potem bode primerno, zahtevati povelje, kakor ste rekli.«               *
»Vaša Eminenca ima prav,« pravi miladv, »injaz nimam prav, ko hočem videti v povelju, s katerim ste me počastili, kaj drugega nego to, kar je res, to se pravi, da obvestim. Njegovo Milost od strani Vaše Eminence o tem, da veste, kako se je preoblekel vojvoda, da se mu je posrečilo, približati se kraljici na plesu, ki ga je priredila gospa connčtable; da imate dokaze glede sestanka, ki ga je dovolila kraljica nekemu italijanskemu astrologu, ki ni bil nihče drugi nego vojvoda Buckinghamski; da ste naročili glede dogodkov v Amiensu jednega najduhovitejših romanov z načrtom vrta, v katerem se je vršil dogodek, in s slikami glavnih igralcev, ki so imeli pri tem uloge; da je Montaigu v Bastilji in da ga more natezalnik prisiliti do tega, da izpove stvari, katerih se spominja, in celo stvari, katere je že pozabil; da imate v rokah pismo, ki ste je našli v stanovanju Njegove Milosti in M ne izpostavlja nevarnosti samo one, katera ga je pisala, ampak tudi ono, v katere imenu ga je pisala. Če vstraja kljub vsemu temu, imam po izvršenem naročilu samo še prositi Boga, naj napravi čudež in reši Francijo. Tako se glasi naročilo, monseigneur, ni res, in drugega nimam ničesar storiti?« (Dalje pride.)
sijonar! FajmoSter Piesničar na Lokvah n. p:r. je že tak misijonar!
Povej mi, s kom hodiš.... klice »Prim. list". Nd, mi Ze vemo, s kom hodijo tisti, ti stojijc za farovškimi listi. Tisti hodijo z lažjo in lumparijo po sveta, imajo Boga na jeziku, kadar delajo zločine, so brezznačajni elementi ia sposobni za vse. Take elemente vzgajajo, in takim elementom se jasno pozna, s kom hodijo! Punktum.
Kje bo štelo laško vsenftlltšee ? — Lahi pravijo, da se nikakor ni odločeno, da pride laSko vseučilišče v Rovered, marveč se imenuje poleg  Rovereda Se vedno T/idjgfik
V  ministerslvu omahujejo med tema dvema krajema. Toliko pa bi bilo gotovo, da vPri-morje absolutno nikamor ne postavijo laškega vseučilišča. Lahi p* se postavljajo v svojih glasilih vedno se na stališče: Ali Trst ali niči
»Slovenija", znano akademiflno društvo na Dunaju, je obhajala svojo 35-letnrco s koncertom, katerega popis jriobcujemo med dopisi. Dopisu smo dali prostora, ker se omejuje le na koncert. KakSno mnenje imamo o »»Sloveniji*, smo že imeli priliko povedati.
V  dopisu že je nas presenetilo, da ni med društvi navedena .Sava', društvo svobodomiselnih dijakov na Dunaju 1 .Slov. Nar.* pa nam je po, as ni 1 to, Cel, da so stali na tem stališču, da v takem slučaju treba povabiti tudi klerikalno »Danico«. — To dejstvo govori jasno. Tu vmes, med »Savo* in »Danico* torej tiči »Slovenija*! Kakšne nazore zastopa nal list, je znano. Zategadel pa je tudi umevno, da se n« moremo ogrevati za druStvo s takim stališčem. Cinciti sem in tje, hoteli stati nad strankami, to ni nič. Ali na desno ali na levo, ali v boj za neodvisnost našega naroda izpod jarma tujcev in kleri-kalizma, ali pa v rimsko mlaCnost in nežna-Cajnost. Srednje poti ni! Edno ali drugo. Žalostno bi bilo, Ce bi vsled »Slovenijine* politike imel dobiček — klerikalizem! V »Slov. Nar.* pa se fiitamo o tej 35-letnici med drugim to-le:
»Le krepki značaji, neomahljivi boriici utegnejo klerikalizniu iztrgati žrtev, po kateri hrepeni. In v teh časih je »Slovenija* pozabila na svojo nalogo, zavrgla je prapor svobode, ki je toliko let zmagovito plapolal na njo, zavrgla je ideale, kojih bi se naj oprijela z vso močjo svoje častitljive tradicije. Vsprejeli so sedanji »Slovenijani* one nazore, ki karaklerizujejo mlačno Štajersko politiko, proti kateri proteslujejo že tudi v Stajerju odlični in dobri rodoljubi. — Na umetni način hočejo premostiti velikanski prepad, ki loči narodno samostojnost in rimsko hlapčevstvo, ne da bi mislili na to, da jih klerikalizem nepripravljene počasi, ampak sigurno zagrne pod svojim črnim plaščem, pod katerim mora ugasniti vsak samostojni čut. Postala je središče Štajerskih politikov, mestc da bi bila ostala središče slovenske mladine, hrepeneče po svobodi in napredku I Zašli so v velikansko zmoto, da pod praporom svobodomiselnih idej ni mogoč razvitek in da zahteva »realna* politika njihova, da stoje nad strankami, bolje, da udrihajo po napredni kranjski stranki. Zaprli so oči, da ne vidijo nevarnosti, ki preti od klerikalne strani slovenskemu narodu, odprli so srce naukom brezvestnežev, ki prtdigujejo slogo, slogo, ki bi zagotovila za bodočnost farovžem kruto nadvlado nad slovenskim ljudstvom. Neka rezanica: malo narodnosti, malo pozitivnega delovanja, malo radikalizma, prav malo napredka, to so njihovi politični nazori in nedosledni so dovolj, da se s takim orožjem bojujejo proti stranki kranjske inteligence. Smejali se bodo sami sebi, ko vstopijo v resno življenje, na bojno torišče in spoznajo klerikalno laž in hinavstvo. Vendar pa je neodpustno, da v teh časih propagirajo svoje zmedene ideje, saj je Šibkim značajem kaj lahek skok iz sedanje »Slovenije* v »Danico*. In naj vočigled razmeram na naSih gimnazijah, kjer se konse-kventno dijaki umetno odtujejo od naprednih idej, »Slovenijani* Se nekaj let propo-vedujejo o »pozitivnem* delovanju in udrihajo čez ,liber«lcc", priSedSim ne bode težko izbirati med obema društvoma. Petdesetletnico pa bodo odhajali pod protektoratom Šuktje-tovim, ako bode takrat Se klerikalec Zašli so namreč že precej daleč. Ob priliki praznovanja svoje petintridesetletnice so bili že tako tankovestni v političnem oziru, da niso na svojo slavnost povabili »Save*, društva svobodomiselnih dijakov na Dunaju, ker bi bili morali po svojem mnenju v tem slučaju povabiti tudi klerikalno »Danico*. Sapienti sat!«
Lot na denar. — Po Gorici se govori mnogo, kako so se bile spravile posvečene roke na denar nekega starega duhovnika. Mislili so, da že umrje, zato pa so se baje celo polastili že nekaj njegovega denarja. Ali mož je bil okreval, seveda v veliko nevoljo onih, ki hrepenijo po zlatu in srebru ter po bankovcih. Sedaj se bije boj za oni denar. Skrb
w^?m^W}®*jL9Lj* ..MiuimrV m
celo tako daleč, da mu ne privoščijo niti zdravniške pomoči tolikrat, kolikorkrat bi ho-tef. Se menda bojijo, da bi ne bili preveliki zdravniški troSki — da ne bi ostalo premalo. _ Obrtna razstava v Gorici, katero, smo že na kratko omenjali, je res vredna, da si jo ogleda vsak, kdor se zanima za povzdigo obrti ter kdor ljubi lepo udobno domovanje. Tu vidiS mobilije različnih slogov, slolice, okna, sobne oprave, akvarele, ogledala, najrazličnejše dekoracije, sobice za igro, za Študij, za konverzacijo, budoar za gospe, vaze, najrazličnejše predmete v zlatu itd. service za kavo, itd. Tvrdke z Dunaja ki so razstavile razne svoje reči, kakor tudi muzej, lepih umetnostij in drugi zaslužijo polno hvalo. Sploh pa se ne da take reči popisati tako točno, da bi imel čitatelj jasno sliko pred očmi. To treba videti. Zategadel pa tudi pohaja občinstvo razstavo dan na dan v lepem Številu. Do 2, t. m. je bilo obiskovalcev 5473.
Razstava ostane odprta Se do 20. t. m.
Ponarejenih bankovcev za 360.000 K ¦aplenlll. — V kraju Rivoli Bianchi pri | Vidmu so zaplenili 19-letnemu Davidu Pieo iz Bordana 360.000 K v 18.000 ponarejenih bankovcih po 20 K. Tako poročajo laski listi. V laskih listih zadnjih časov smo čitali že parkrat, da se nahaja izdelovnlnica bankovcev v bližnji Italiji. Sedaj pridejo menda na sled vsem »ftbrikantom*.
Samomor. — V četrtek dopoludne se je vstrelil v svojem stanovanju v ulici Croce St. 6. Ivan Triletv, gradbeni risar pri vodstvu del za bohinjsko železnico v Gorici. Zjutraj ga je vzbudila po 8. uri njegova gospodinja gospa Spary ter mu prinesla kave, Rekel je, da ne vstane Se, marveč da Se poleži. Na to je sla kmalu po deseti uri krčmarica Ana KruSCek, žena krčmarja v imenovani hiši, pospravljat v sobo, kjer stanuje neki zidar, delavec pri tvrdki Sard-Lenassi. Nemalo se je začudila, ko jo zagledala v postelji kaplje krvi, in sicer svežo kri. Premišljuje, kaj bi to pomenilo, kar jej kane kri na roko. Pogleda v strop, pa vidi, da so iz razpokline, dolge kakih 30 cm, padale kaplje krvi na posteljo. Hitro skoči v prvo nadstropje, na kar gresta krčmarica in gospodinja Spary v sobo Trilelvjevo, ki je bila nad ono zidarjevo. Tu pa sta videli, kaj se je zgodilo. Triletj je ležal na postelji iz-tegnen, ves v krvi. Poklicali so hitro policijo. Prišla sta nemudoma oficijal Šamanek in straž, nadzornik Janežic ter poklicala zdravnika dr Brecelj-a, ki je konstatiral smrt. Triletv se je ustrelil v usta. Strela ni čul nikdo. Triletv je rojen 1871. v Badenu pri Dunaju. Trpel je na venerični bolezni, katero je smatral neozdravljivo. Bil je dlje časa tudi v tukajšnji bolnišnici usmiljenih bratov. Pustil je pismo na gospodinjo, proseč jo, naj mu ne zameri, ter jo prosil, naj brzo-javi njegovo smrt materi in neki gospodični na Dunaju. Popoludne so prepeljali truplo v mrtvašnico na tukajšnjem pokopališču. Vse, kar je imel, je policija zapečatila, odposlala pa tudi željeni brzojavki na Dunaj. Trilelvja so bili pred kratkim odpustili iz službe.
Deželno pomočno društvo rndecega križa nam je priposlalo svoje nemško pisano računsko izve3tje za leto 1903. Premoženja izkazuje v gotovini, v hranilnih knjižnicah in v inventarju skupno K 45233*28. Članov je 306, med njimi okoli 100 slovenskih.
Zdravstvena odredba. — Tukajšnji magistrat je izdal okrožnico zdravnikom, hotelirjem, gostilničarjem in drugim stanova-njedajalcem, da morajo naznaniti nemudoma, ako bi kdo zbolel za kozami, ter ako bi tudi le sumili, da ima kdo to bolezen. To pa radi tega, ker se je konstatovala ta bolezen pri nekem železniškem delavcu, kakor smo že poročali.
Iepred sodnlje. — Na zatožni klopi je aedel 22 letni Iv. Maraž iz St. Andreža, obtožen težke telesne poškodbe. Prišlo je bilo do pretepa v gostilni. Jos. Tabaja so preganjali trije do doma. Ta je klical na pomoč očeta. Oče Ivan Tabaj je vstal ter hitel na pomoč. Ko je prišel, so drugi bežali, Maraž pa da ga je vrgel" na tla ter težko poškodoval z nekim železom na glavi. Obtoženec je
tajil, da je on storil to. Sodnija mu je pri- I sodila   3   mesece težke ječe  s  postom na mesec.
Avgust Rožič, rojen 1. 1885. v Loč- I niku, je bil s svojim bratom in s svojo ljubico v gostilni. Brat Ivan ga je silil domov, ko je videl, da je vinjen. To preganjanje se mu je zdelo razžaljivo, zato je vzel svoj nož ter ranil brata v trebuh nevarno." Obtoženec-je popolnoma priznaval svoje dejanje. Sodnija mu je prisodila 5 mesecev težke ječe s postom vsak mesec.
Padel po stopnicah. — G. Franc Kosmina, sodn. pisarniški uradnik v Gorici,' prideljen začasno okr. sodnij« v Kobaridu, je šel po stopnicah v svoje stanovanje. Ker je hodil po snegu, se mu je nabral na čevlje, in ko je prišel vrh stopnic, mu je spodrsnilo. Zlomil si je desno nogo v kolenu ter se poškodoval na glavi. Pripeljali so ga v bolnišnico v Gorico.
Aretovalt ao t Trstu 45 letnega Ivana Manfreda s Tolminskega, bivšega občinskega tajnika v Dekanih v Istri. Leta 1897. je bil izginil, ko si je prilastil več denarja. Zbežal je bil na Reko, ali od tam ga niso mogli dobiti. Te dni pa je zapustil Reko, ko je napravil tudi tam nekaj sleparij, ter prišel v Trst, kjer pa ga je prijela policija,
Požari. — V Brumi v hiši St. 87. je pripravljala Biažonova žena posteljo. Pri tem je zadela ob petrolejko na stolu, vsled česar je začela goreti postelja in druge reči. K sreči so kmalu pogasili. Škode je nad 800 K.
Isti dan je naredil ogenj Jos. Miklusu Škode nad 30 K, Zgorela mu je postelja.
Dne 26. febr. je bil nastal ogenj v Gorkičevi hiši v Dol. Vrtojbi. Njegov starejši sin se je učil. Pri tem se je prevrnila sve-tiljka. Zgorelo je raznih rečij za 50 K.
Pretepla sta 20-letni Spangher Franc in 18-letni Fort. Peteani izvožčika Avg. Frankoviča iz Podturna, ko se je vračal domov ter jima očital kalenje miru v prejšnji noči, tako hudo, da je moral z razbitim nosnim ogrodjem v bolnišnico.
Na cesti poginil konj. — Val. Lovi-SCek s Kanalskega je Sol z vozom po poti za gradom. Kar se je vstavil konj ter padel na tla in poginil. Ko so ga preiskali, se je pokazalo, da je žival trpela na močni koliki.
Drobil. — LajoS Restas je prodajal po Gorici bosanske preproge. Ker pa jih jo ponujal okoli tudi v nedeljo, ga je prijela policija, .čeS, da ne spoštuje nedeljskega počitka, — Biciklist neki Jos. Zupane je podrl na Verdijevem tekalisču na tla neko deklico. Padel je tudi on. K sreči nI bilo slabih posledic. — V Ločniku je zabodel Viktor Tri-bu on Avg. JunčiCa v hrbet, da je moral v tukajšnjo bolnišnico. Prej so se baje sporekli v gostilni. — Ivan Pavlic, doma pri Kamniku, se je hotel odtegniti vojaškemu naboru. Prijeli so ga v Gorici ter poslali nazaj na Kranjske.
Plinov motor na prodaj. — Naša tiskarna je dobila iz Anglije plinov motor 4 konjskih sil. Ker se je pa pokazalo, da je prešibek za tri tiskarske stroje in električno razsvečavo vkup, zato ga zamenimo za motor 5Vi konjskih sil. Kdor bi rabil naš motor, ga dobi za razmerno nizko ceno. Motor je krasen ter dosega po obsegu in težini komaj polovica nemških izdelkov.
Odprti lekarni. Jutri popoludne bosta odprti v  Gorici lekarni Cristofoletti-Kurner.
Listnica. — Med krtačnirai odtiski za današnjo Številko »Soče* sem videl dopis iz Gorice v odgovor Antoniju Klobasi. — Jaz že precej dolgo časa niti ne čitam več klobasarij v »Gorici*. Zato tudi iz mojega peresa ni nikakega odgovora več. Kar sem imel jaz stvarnega povedati, sem pač povedali To omenjam radi tega, ker bi se utegnila najti kaka brumna duša, ki bi prisodila dopis meni. Dopis je iz druge roke iz Gorice. — A. G—k.
Kaj je gospodinji nernanof — Da rabi vsaka v svojem gospodinjstvu, in če je isto Se tako majhno, v jednem letu veliko pralnega mila in da bi ako bi kupovala edino le priznano najboljše milo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, koristila bi s tem ogromno ne le imenovani družbi marveč vsemu slovenskemu narodu 1
Dostikrat se nudi priložnost, da se išče in priporoča pri ranjenju dobro obvezo. Pri tem najbolj pravilno in skušeno sredstvo, katero vsled svojega antiseptičnega, hladečega in bolečino olajsujočeg^ učinka zabranjuje vnetja in poprej zaceli r&r^, je v celi monarhiji dobro znano prasko domače mazilo iz lekarne B. Fragner, c. kr. dvorni založnik v Pragi. Ker se to mazilo tudi pri večletni shranitvi ne spremeni ali izgubi svojega učinka, naj bode isto za nepričakovane slučaje v vsaki družini vedno pripravljeno.                 2
Razgled po svetu«
Zadnje Testi, — Iz današnjih poročil se da posneti, da Rusi prodirajo v Korejo, —-O Japoncih govorijo zopet, da pred Port-Arturjem so njihove zgube le neznatne, velike pa ruske, Najbrže je narobe res! Finlnndski senat je dovolil milijon mar1 sa vojno. Car je zahvalil senat.
Ogrska abomlca poslanoor. — V seji poslanske zbornice 2. t. m. je vlada predložila več zakonskih načrtov, med kate-
rimi je nekaj takih* ki obsegajo važae koncesije Madjarom. Tak je načrt o ustanovitvi ogrskega dvornomaršalskega sodišča v PeSti. Razen članov cesarske hiše, spadajo pod to sodišče rodovine Coburg Liechtenstein, Wurt-teniberg, Modena, Braganza, Bourbon in še nekateti druge eksteritbrijalne rodovine. Doslej je bilo za vse te pristojr dunajsko dvornomaršalsko sodišče. Drug tak načrt se tiče ustanovnih mest na kadetnih šolah. Doslej je bilo teh mest 210, odslej jih bo 1073. Tretji načrt meri na to, da se razširi veljava madjarskega jezika v ljudskih šolah — v svrho hitrejše madjarizacije nemadjarskih narodnosti. V seji se je tudi vnela velika razprava o tem, zakaj se je zadnji ogrski mi-nisterskisvet TrSil~na: Dunaju,
Izobraževalno, labavnolu podporno druStvo »Zvezda* na Dunaj« vabi k zabavnemu večeru, ki bode v nedeljo 6. sušca 1904. v dvorani »Zum Regensburgerhof".' Na vsporedu je med drugim tudi predavanje stotnika Kavčiča o Vegi.
Razstava slovenskih slikarje? na Dunaju. — Opozarjamo na razstavo slovenskega umetniškega društva »Sava* v galeriji Miethke na Dunaju, I. Dorothoergasse 11, ki je ob delavnikih od 10.—5, ure, ob nedeljah od 10.—1, odprta.
Akad. društvo »Slovenija* na' Dunaja priredi v torek, 8. susca, VI. redni občni zbor. Lokal: restavracija »Matonv*. I. Auerspergstrasse 6. Začetek ob l/,9, uri zvečer.
DruStvo »Vesna* priredi svoj i, redni občni zbor drevi v restavraciji Richter, Du> naj 111. Rennweg 1. Dnevni red: 1. Citnnjo zapisnika zadnjega obč. zb, 2. Odborovo poročilo, 3. Por. preglednikov. 4, Por. odsekov. 5. Volitve. 6. Slučajnosti.
Zopet veliko poneverjanje t nemlkl posojilnici. — Da imajo Štajerski Nemci, ki so se tako zgražali nad Kosmom, tudi svoje Drozde, pokazalo se je v posojilnici v St. Rupertu ob Rabi. Načelnik in blagajnik te posojilnice je bil župan Mihael Woi«s, po poklicu črevljar. V teku let je pobral ves denar v znesku 68.000 K iz blagajne, za denar pa je zalagal ničvredne menice, ki jih je sam podpisoval, Da bi imel več kredita, začel je izdelovati lini in presti ttao. To mu je dalo naslov »tovarnar*. Slep r je bi! tudi svetnik graSke trgovinske in črtne zbornice.
Napredek Bolgarov. — Mala bolgarska kneževina se je oslobodila turškega jarma še le pred dobrimi 25 leti. Pod turško vlado je bilo tam le malo Sol. A sedaj se lahko trdi, da je Bolgarija, izlasti, kar se tiče ženske naobrazbe prekosila celo napredneje narode v Evropi. Zdaj ima Bolgarija že gimnazije in realne gimnazije za ženske. Te poslednje zamorejo polagati tudi zrelostne izpite ter se potem vpisati na vseučilišču v Sofiji. Letos je vpisanih na tem vseučilišču 86 ženskih, največ na zgodovinsko jezikoslovni fakulteti za izobrazbo profesorjev in učiteljev. Kadar so ženske napravi1* na vseučilišču izpit za profesorja, zamorejo dobiti državno službo kakor profesorice in učiteljice ter so v tej javni službi povsem enake možkim uradnikom.
Samomor nuue. — Sestra znanega generala Baratierija, ki je živela kot nuna v nekem milanskem samostanu, se je usmrtila.
Najstarejši človek. — V sirotnišnici v Novem BrunSviku (Severna Amerika) je umrl 132letni Noa Raby, najstarejši znani človek na svetu. V sirotišnici je preživel pol stoletja.
Tuberkuloza na Ogrskem. — Razen v Rusiji ni nikjer toliko jetičnih ljudij kot na Ogrskem. Po statistiki smrtnih slučajev je na Ogrskem do 500.000 jetičnih bolnikov. Samo v Budimpešti je med umrlimi vsako leto okoli 20% jetičnih.
Razne vesti. — Kakor poročajo, pride mtnunski kralj začetkom aprila v Opatijo. — V Puli so stopili v štrajk tamkajšnji iz-voščeki, in to redi nesporazumljenja s politično oblastjo, kje imajo stati njihovi vozovi, — V Trstu štrajkajo težaki v trgovini s kožami, ker gospodarji niti odgovora niso dali na njihovo spomenico. — Na otoku Havaj v Velikem Oceanu imajo novega višjega postnega ravnatelja, ki se piSe David Kapha-kohoakimokevesnah. Dolg priimek! — V Trstu se je obesil na stranišču kavarne Mi-ramare uradnik mestne plinarne Viktor Ber« nardi, baje radi vedenja žene. — V vodnjak je skočila v Trstu žena Jos. Pieruttija, in sicer v poporodni vročnici. Rodila je pred kratkim četrtega otroka, ki je pa umrl. Na to si je vzela življenje.
Dvor Japonskega cesarja t Tokia je obdan z velikanskim zidovjem in globokimi jarki. Toda tega dvora si ne smemo predstavljati kakor kako evropejsko palačo, temue je to cela vrsta pritličnih, samosvojih lesenih hiš*c, katerih vsaka ima svoj vrtie in svojo verando. Stene in stopi so bogato prevlečeni s svilo in zlatimi okraski domaČe umetnosti. V hišice je naveden^ tudi električna razsvetljava, ki se pa ne prižiga, ker se boje ognja. Iz tega vzroka tudi ni peci, temne le zračna kurjava. — 7 Japonski ne gradijo kamenitih visokih hiš radi velikih potresov, ki se na ondotnih otokih pogosto pojavljajo.
Tunel ped morjem med Evropo In Afriko. — Pred nekaj leti se je mnogo govorilo in pisalo o tunelu, ki naj bi se zgradil pod kanalom ,L* Manche' med Francosko in Angležko od mesta Calais da Dover«, Sedaj se cita v novinah, da misli neka francoska družba napraviti podmorski tunel v Gibraltarski ožini ter tako zvezali špansko mesto Tarifo in afrikanako Tanger. Ta podmorski tunel bi bil dolg 41 kilometrov in po njem bi se speljala železnica. Vsaki kilometer tunel« bi stal poprek 3 milijone K.
Senzačna poročila raznih londonskih listov o neki »bitki« pri Pjčngjangu se redu- j cirajo na to, da so Japonci sto milj od Pj6a- j gjanga streljali na patruljo kozakov in dva j kozaka ranili. Iz tega brezpomembnega do- j godka so Japonci napravili .zmago". Japonci delajo v Pjongpngu močne utrdbe in pospe- -Sujejo kar mogoče zgradbo železnice iz Seuta j , v Pj6ngjang. — ,DaiIy Telegraph" poroča: j | Japonski in ruski konjeniki so se spoprijeli j blizu PjOngjanga. Rusi so bili poraženi in so j se morali umakniti.   »DaiJjr Chronicle' po- *
Vojna med Rusi in Japonci.
Japonci so napadli v ponedeljek, kakor smo povedali že v zadnji številki, zopet Port-Ariur. O tem se poroča: Japonska mornarica je Štela 15 vojnih ladij. Japonci so baje sprva poslali pred Por! Artur samo nekaj torpedovk z namenom, da bi rusko brodovje izvabili iz luke. To se jim je baje posrečilo, ker so ruske križarke ,Novik% »Askold« in »Bajan* odplule iz pristraniSča in jele japonske torpedovke loviti. V istem trenotku so se približale japonske vojne ladje, ki so v zasedi čakale na ugodno priliko, da bi posegle v boj. Razvila se je huda borba in ruske križarke so baje bile vsled velikih poškodb prisiljene, umakniti se v pristanišče. Londonski „Daity Telegraph" trdi, da se »Askold" potaplja, da se je pogreznila ena ruska torpedom in da je tudi križarka »Novik* močno poškodovana. Takisto je tudi hudo poškodovan »Retvizan*. Po dveurnem hudem boju se je baje japonska flota v najlepšem redu umaknila izpred Port Arturja, dočim so Rusi odšli v Golobji zaliv. — To poročilo pa je glede na vire zelo neverjetno in ga je treba sprejeti z največjo reservo. Na kopnem.
Iz Liaojana se brzojavlja, da je močan kozaški polk vdrl že 235 km daleč v Korejo in naletel tam na Japonce. Razvila se je bitka, v kateri so bili Japonci popolnoma poraženi in so se morali umaknili. General Linjevič je nato poslal kozakom na pomoč močan pehotni oddelek z artilerijo, ki se je ustavil v severni Koreji in se utrdil. Takisto se javlja iz Harbina preko Pariza, da je neki kozaški polk trčil v severni Koreji na polk japonskega konjeništva in ga pognal v beg. Rusi so Japoncem vplenili mnogo konj. — h Liaotanga se poroča, da so Japonci iz neznanega vzroka ustavili svoje vojne operacije v Koreji. Japonci so zasedli Ihivjan in utrjujejo sedaj mestno obzidje. V bližini Ihiv-jana pa že tudi stoje ruski vojaški oddelki. Kitajci so svoje vojaštvo povečali v Lianhu. 1000 Kitajcev se nahaja pod poveljstvom generala Juanšikaja v Junpinsu, 1500 pa pod generalom Ma pri Vindžu. Tudi v pokrajini Čili pošiljajo Kitajci nove vojaške oddelke.
roča, da se je ta boj zgodil v nedeljo do-
rUUtt,      U»     3C     JC    M    UUJ    *LUUU    »    »«»«,)"    ****       I
poludne ob 9 uri, I0O varjev od P.ongjanga. ; Streljalo se je le malo; dva kozaka sta bila ; ranjena.   Rusi so se umaknili.   —  Iz Port . Artura se poroča, da sta se 30 milj od Cifir < potopili dve japonski torpedovki. V Cifu sta prišli  ena japonska križarka in ena torpe-dovka iskat mornarje, ki so se morda reSili. — Iz generalnega Štaba se čuje, da Rusija ne misli na ofenzivo.   Zagotoviti se hoče za vse vse slučaje, predno pride do odločilne bitke.   —   Admiral Aleksejev  je izdal novo proklamacijo na Kitajce, naj podpirajo Ruse proti Japoncem.
*
Baski seljak m vojne svrhe.
Pred nekaj dnevi je prišel pred poltav-skega guvernerja kneza Urusova stari seljak Gregorij Karbuk ter mu izročil 1000 rabljev rekoč: »Ker sem star in ne znam pisati, ne morem služiti" carju bačuski, zato pa dobre volje dajem v vojne svrhe 1000 rabljev in prosim, da odpoSljete to svoto v blagajno carjevo. Dal Bog, da bi bil ta moj mali prinos za izgled našim sobratom in podanikom carja bačuSke. Gospod Bog in kraljica nebeSka naj mu pomagi.ta premagati sovražnika, kateri je motil mir v naši državi".
O novem napadu na Port - Artur se poroča Se: Zjutraj ob 6. uri dne 1. sušcaae je posrečilo japonskemu brodovju, katero se je približalo Port Arturju, izvabiti ruske ladje na morje izven strelne daljave trdnjav-skih baterij. Ruske križarke so vdrle za japonskimi torpedovkami in tako'zašle v nastavljeno jim past, ker so jih od dveh strani napadle japonske vojne ladje. Vnel se je ljut boj. Na ruski strani ste bili dve ladji močno, ena pa nezn&tno poškodovana. Japonci pa so trpeli še večje izgube. Bi ; javka javlja, da so Rusi potopili t i i japonske ladje. Japonci pa so razen tega Se deloma vsled svoje krivde izgubili Se nadaljni dve ladji. Dve japonski ladji sta se namreč hoteli istočasno vsaka od svoje strani zaleteli v neko rusko križarko. To so pa Umi zaznali in dotična križark- se je jadrno umaknila, česar pa japonski ladji zaradi goste megle niste opazili. Meneč, da je Se ruska križarka vedno na prejšnjem mestu, zagnali ste se druga ob drugo, da ste bile obe hudo poškodovani in da ste se najbrže potopili. NaglaSa se, da je bil pri napada ob 6. uri zjutraj tak mrak in tako gosta megla, da ladje niti signalov niso mogle razločevati.
General Flug javlja, da so ruske patrulje, prišle do 12 vrst južno Pjdngjanga. Dne 29, m. m. zjutraj so se približali mestu. Poročnik Lončakov je s tremi kozaki napadel sedem japonskih oficirjev, ki so pa zbežali v mesto, kjer je nastalo veliko razburjenje. Japonski strelci so z zidov in utrdb streljali na rusko patruljo. Ta se je približala mestu na 700 I korakov. Videla je, da je okrog mesta mnogo
novih utrdb. Vojaštva je v mestu kakih lOOO mož. — Reuterjev biro javlja, da so Rusi zasedli Andžu in Jengtsijeng. Guverner je zbežal. Rusi so se polastili uradnih papirjev. V Andžu je 40 Rusov, v Autungu 1000. Rusi se koncentrirajo pri Liaojangu. Japonci so mnenja, da Se ni pričakovati večje bitke in da je sploh ne bo na jugu reke Jalu. — Iz Vladivostoka se poroča, da so Japonci pri Sjndjinu izkrcali 2000 mož, ki marSirajo na Macerhaue. — ,Loc. Anz." javlja, da so Japonci v ruskem zalivu tik Vladivostoka izkrcali večji oddelek vojaštva. —
Zahvala.
Najiskreneje so zahvaljujemo za izkazano sočutje povodom bolezni in smrti našega preljubega soproga oziroma očeta
Ignacija Križman,
vmirovljenega nad uči tel j a in   posestnika,
preč. domači in sosedni duhovščini, preč. g. dež. poslancu Blaziju Grču, veleč. g. cesarskemu svetniku Fran Vodopivc-u in c. kr. okr. Sol. nadzorniku Fran Finžger-ju, veleuč. g. dr. Ferd. Rojicu, veleč, g. Ant. Jacobi-ju, preblag. g. županu in starešinstvu, slav. dež. in okr. učit. društvu za poklonjene vence j veleč. g. nadučitelju Franc Bajt-u za nadgrobnico, cenjenim pevcem za žalostinke, vsem milim gg. tovarišem in gg. tovarišicam, ter vsem p. n. sorodnikom, prijateljem in znancem iz domače, kakor iz sosednih občin. Bog plati!
Žalujoči ostali.
j     Vsaka rodbina
j                  Daj bi v svoj prid rabila I«
I
Kathreinerjevo
Kneippovo sladr.o kavo
kot prime* vsakdanji kavni pijači.
Edina slovenska kleparska delavnica
: v Gorici :
Karol Čufer
ulica Sv. Antona št 1.
Se toplo priporoča slav. občinstva v mestu in na de- j želi za izdelovanje vseh kleparskih izdelkov, kakor cevij za vodo, zlobe za poslopja, kuhinjska ' priprave Itd. Prevzame tudi I vsako popravo po zmernih cenah.  Zagotavlja  točno   po- !
strežbo in poSteno delo.
Izdeluje tudi zlate napise
x» trgovin«*.
Surova svila iz lika fc?> i $:
43 25 blago za popolno obleko. Franko in carine prosto na dom. Bogata vzorna zbirka z obratno poŠto. Tovarna svile Henneherg v Carino.                            5
Na prodaj
majhna  hiša
Via Goldoni št 3 (tik Korza Fr. J.)
fct se M-fnpiiiHii-NltHV-
Dostavna na dom in razpošilja po leleznioi na vsa kraje avstro - ogerake monarhije t sodih od 56 litrov naprej, Na zahtevo pošilja tudi uioroe.
<!•¦• Mmmrmm. Pastraiha paitaaa, ,.„,
pit ;; iž |g ;; 88 H ti Ml
M M
Gorica # Gorica
Hčtel
jI zlatem jelenu"
v trgovskem središču nasproti nadškofijski palači. — Sobe za prenočišča po zmernih cenah. — Velik jedilni salon, poleg stekleni salon s teraso. — V poletnem času prijeten vrt z verando. — Sobe za klube, društva, za sklenjene družbe. — Izborna kuhinja. Domača in ptuja vina. Izvirno pilzensko «prazdroj» - pivo.
Pfaff-ovi šivalni stroji
¦Nr*" so najbolj!, ""^fli
To sliši kupec sicer o vsakem izdelku in od vsakega agenta, ki navadno niti ne ve kaj je šivalni stroj, in Se ne ve kako se upe\je nit v Šivalni stroj, tem manj kako isti Siva, toda mi smo po naSi več kot 10-letni poskuSnjt raznih tovarniških strojev se prepričali, da so res PfaMovI Šivalni stroji najbolj trpežni, ter se uverili da se ne dela z nobenim drugim strojem tako natančno kot s Pfaffovlm,
Ffaffovi Šivalni stroji Drtti°.po 1(Welnl dobl še vedno ffaffovi Šivalni stroji J^fSSS? M doraačo rab0 in
Vfaffflvi ihialni tfpfiii so posebno pripravni za nmetno vezenje r milili tunini  ali Ujl   (recamirenje) ler se poučuje brezplačno.
f tatovi iivaiBi stroji ELU "io^*1 V8ako tovarao"
Nikar naj se ne zamudi pred nakupom ogledati Pfaffova Šivalna stroje.
lalogi ffainrih šivalnih in drugih stroje? t Borici via luniGlpio štev. l
SAUNIG & DEKLEVA.
lopravljalntea Šivalnih s*rojev, dvokoles Nunska ultca 14
Trj>oV5ko-obrtqa re^troVarja zadruga
z neomejenim jamstvom v Goriol.
Hranil«« vlog« obrestuje po 4',%,       večje stalne, naložene najmanj na jedno
leto, po h%. — Sprejema hranilne-knjižice dragih zavodov brez izgube
obresti. — Rentni davek plačuje zadruga sama. P«M|Ha daje na poroštvo ali zastavo na  5-letno  odplačevanje v tedenskih ali
mesečnih obrokih,     proti vknjižbi varščine tudi na 10-letno odplačevanj Zaaraiallii vplačujejo za vsak delež po 1 krono na teden, t j. 260 kron v ^etih
letih. Po zaključku petlerja znaia vrednost deleža 300 kron.
Stanje 31. avgusta 1903:
Datail: a) podpisani.........K 1,210.300* ~
b) vplačani   .'.-.-......»    405.188 —
Daaa paaajlla..........> t,631.164*—
Vlsga................» 1,*03.*38--
brliklh, dalmatinskih in tatarskih vinogradov.
pristna bala In orna vina z vipavskih, furlanskih,
Anton Pečenko
Vrtna oi-ca 8 - GORICA - Via Oiardino 8
„Škrat".
Jedini slovenski humoristicno-satirični tednik, ki prinaša izključno originalne slike. Lastni cinkografični zavod.
Izhaja v Trstu vsako soboto. — Naročnina za vse leto 6 K, za Vi leta 3 K. Posamezne številke se prodajajo po 10 stotink. Zahtevajte brezplačne številke na ogled.
Po tovarniških cenah
razprodam radi pozne zimske sezone vse zaostalo zimsko blago kakor:
Za dama:                                                 Za gospoda s
Krasne okraske za obleke,        ¦                   Raznovrstno belo in barvano
"^•ta^sjaje-^ada^                                  perilo najbolje vrste, jopice -.......
za bluse, pajčolane, pasove,      <                   za hribolazce, kolesarje, veslarje;
predpasnike, rokavice, nogavice,                    zadnje novosti ovratnic,
.   dežnike, solnčnike, bluze, čevlje,                    ovratnikov, zapestnic, nogavic,
vse potrebščine za obleke, kakor:                  rokavic, hlacnikov, čepic,
podloge, sukanec, svilo, gumbe,                     čevljev, dežnikov itd. ^  vezenja, zaponke itd.    -
Opozarja
prečastite dame, na svojo veliko zalogo obče priznano najboljih modercfiv vsake cene, Za vsakega najbolje naložen denar posebno pa z ozirom na vedno dvigajoče se cene vsega volnenega in bornbazastega blaga.
J. Zornik   Gorica, Gosposka ulica štev. 7.
Kerševani & Cuk
v Gorici ? ulici Riva Castello štev. 4 (konec RaJte^.)
Priporočata slavn. občinstvu iz mesta -in  z dežele
svojo mehanično delavnico, zalogo šivalnih strojav In dvobolas Iz tovarna „Puch" far drugih sistemov.
Sprejemava vsako popravo in rekonstru-iranje bodisi šivalnih strojev, dvokolcs pušk in samokresov.
Vsako popravo« Šivalni stroj ali dvokolo jamčiva.       :-------------------                  ;
Z ozirom na najino dolgoletno skušnjo, zagotavljava, da so izdelki najine zaloge najbolje vrste in trpežni, ter izvršujeva vsako popravo bodisi šivalnih strojev ali dvokoles točno in dovršeno.
Pogojujeva tudi dvokolesa.
»Goriška Tiskarna" A. Gabršček
v Gorici
=   priporoča sledeče zvezke-------
TALIJE;
I. zvezek: Prt puičavnik«. Veseloigra v cnern dejanju. — (4 možke, 3 ženske oseb«.) II,    «     : Bratranec, Burka v enem dejanju. — (2 ntožki, 3 ženske osebe.)
III.     «     : Starinarlca. Veseloigra  v enem de-
janju. — (3 možke, 4 ženske osebe.)
IV.     «     : Medved snubao. Veseloigra v enem de-
janju. — (3 inožke, 1 ženska oseba.) V.    «     : Doktor Hribir. Veseloigra v enem dejanju. — (5 možkih, 3 ženske osebe.)
VI.      «     : Dobrodošli! Kdaj pojdefe domu? Veseloi
igra v enem dejanju. — (2 mo/.ki 2 ženski osebi.)
VII.     «    : Putifarka. Burka v enem dejanju. —
(3 možke, 2 ženski osebi.)
VIII.    «    : Čitalnica pri branjevki.. Burka v enem
dejanju. — (2 možki, 5 ženskih oseb.)
IX.zvezek: Idealna tašča. Veseloigra v enem dejanju. — (t možka, 3 ženske osebe.) X. « : Eno uro doktor. Burka v enem dejanju. — (6 možkih, 3 ženske osebe.)
XI.    «     : Dve talčl. Veseloigra v enem dejanju
—  (4 možke, 3 ženske osebe.) XII.    «     : Mesalitia. Veseloigra v enem dejanju.
—  (3 možke, 3 ženske osebe.)
Vsak posamezen zvezek stane 40 vin., po poŠti S 'in. več.
Gostilna
„pri Žagarju"
tik nove postaje na Blanfii, toči vedno naravna domača bela
in Orna vina.
j         Kuhinja je preskrbljena vedno z
j gorkimi in mrzlimi jedili. Cene zmerne. Priporoča  »e  svojim rojakom iz
mesta in z dežele za obilen obisk.
Zahtevajte
moj iluHlrovuiii cenik i ve6 kakor 500 podobami od ur, zlitih, srebrnih In muzlkallfinlh predmetov, katerega pošilja zastonj in poitnlne prtitt
Hanns Konrad,
tvorniea   ur   in   eksporlna   hiia !»••« it. 248.   — (Češko).
Ravnokar so izšli zemljevidi
Rusko-Japonsketja bojišča
v zalogi tiskarne
J. Blasnika nasl. v LJubljani.
Gena 20 Vin. za komad, po polti 26. vin.
Bobivnjo se v tiskarni ter vseh knjigarnah.
Knjigovodja
srednje starosti, izufien trgovec, zmožen slovenščine in nemščine v besedi in pisavi, želi premeniti svojo dosedanjo službo bodisi z jednako aH kot kores-pondenl, magaziner ali potovalee. Pre-
j vzame tudi fllijalko pri .gradnji železnice.
, Ponudbe naj se blagovolijo pošiljati na:
j     M. H. 17 Gorica post. resi.
„Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim jamstvom,
Načelstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako:
Hranilne vlog« se obrestujejo po 4V,%. Stalne vloge cd 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po 5%. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Posojila s na vknjižbe po 5!t%, na varščino ali zastavo 6#, na menice 6%, s %% uradnino. Glavni deleži koncem leta 5\<t%
Stanje 81. dec. 1902. (v kronah): Članov 1853 z deleži K = 129.026. — Hranilne vioge 1,479.006-70. —Posojila 1,448,030" 10 — Vrednost biS 142.643 (v resnici so vredne veC). — Reservni zalog 68,050.90.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Telefon št. 79.
Izvolite piti okusni kranjski
»Brinovec".
NaroČite ga pri
F. Cvek-u - Kamnik
(Kranjsko).
Sprejme so solidnega zastopnika iS« |              (v Gorici) ata Goriško.
- Anton Krušič =
trgovoc In krojaški mojstor
v Gorici, ulica Gius. Verdi št 33.
naznanja slavn. olrftastvu, da je dobil
ravnokar svete angleško In avstrijsko
blago raznih vrst v veliki izberi za
bližajočo spomladno sezono.
Izdelek iz lastnega blaga jamčim.
Izvežban knjigovodja
= išče =
2  uri   dela   na   dan   (knjigovodstvo, dopisovanje,   prestavljanje itd.)
Ponudbe pod „A"
uprava „Sočew'
Dve hiši na prodaj
na Solkanski cesti (od mitnice do Solkana) blizu bodoče že-leznične post&je in arsenala. Hiši ste dve- in trinadstropne s kletjo in obsežnim dvoriščem, vrtom in Mevi. — Ponudbe na naše upravništyo.
'4999^^9*99999999
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kom* binacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in amrt % zmanjfiujočiml se vplačili.
Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende.
vzajemno zavarovalna banka v Pragrl
Rezervat fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodalne la kapitallje: 78,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
s vMMtkasI •Io*»»ake-e«red'e© upravo.
Vo» pojasnil* daje i
Generalni zastop v LJubljani, čegar pisarne so v lastnej bančnej hiši
Gospodskih ulicah štev. lsa.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih: cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne!
podpore v narodne in občnokoristne
namene.
Izvrsten okus dobi kava, ako ; j ji primešate
VTDROVEŽrTNE »¦ KAVE. *
Poskusite! Poštna 5 kg pošiljka 4 K 50 h franco. ! Vydrova tovarna žitne kave Praga VIII.
Gorica  -s**-   Gorica
Klimatično zdravššče.
Hotel Siidbahn
na Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrta. — Hotel prvega reda. — V hotelu in dependanci nad 70 sob in salonov. — Lastna električna razsvečava. — Električni avtomobil-omnibus k vsem brzovlakom in po potrebi. — Velik park pretežno z eksotiškim rastlinstvom. — Mirna, krasna lega, nič prahu, kakor nalašč za one, ki hočejo prijetno in mirno preživeti nekaj časa v Gorici. — Izborna kuhinja in klet. — V hotelu je obsežna knjižnica.
Aromatična esenca (Mercantonio)
Spiritozna tekočina« izdelana iz destilacije aromatiCnih alpskih zeljiSc. 3o dolgem raziskavanju je dokazano, da se islo vspegno in gotovo vporablja irl bljavanju In ogadnosll, posebno v času nosečnosti, pri ©>•-resnem trganju, glavobolu, živčnih In histarlčnih bolaznlh far >bvaruje prad kolaro.
Lekarna G. B. Pontoni
ppPrl dveh zamorcih"  —  Gorica,  RaštslJ.
Cigoj & Nemec
voiolrica z vini
v Gorici, Passagglo Edllng it. 5,
Vi« Munlcipio 1 In 6.
Priporočata svojo zalogo izbor-nih tonih in belih Tin iz najboljših isterskih, vipavskih in briških kletij. -
Proiajata m! 56 I. »prej.
Božjast.
Kdor trpi na božjasii, krčih iu drugih nervoznih  | holeznih, naj zahteva knjiiieo o teh boleznih.  Dobiva m zastonj in franko v 8ehwanBea-Apoteke, Frank« futa.lt
Doslej je izšlo v zalogi »Goriške tiskarne fl. Gabršček"
vflorid ? knjig „0enca slovanskih pouestij"
8 ¦
I. knjiga: 1. Figura. - 2. Iz križarskih bojev
na Poljskem. — 3, Slepcovodja. — 4. Slika iz gladnih let. — 5. SlovaSke uličice, — 8. Ada. 7. Očenaš. — 8. Sovražnik. — Cena........K 1 —
II.  kajlia; 1. Mati in sin. — 2. Vsakdanji
dogodki. — 3. Ded Liben. — 4. Sanjarije In resničnost — 5. Na brodu. — 6. Zlatija, vojaška nevesta. — 7. Žywila ali mod domovinske ljubezni. — 8. črnogorski stotnik. — 9. Odrtnik. — 10. O HUjakih. - Cena ....KI'-
III. knjiga: 1. »Prokloti ste...!« - 2. »Kadar
pridem z vojne!«— 4. Pomladni mraz«.
— 8. Slike. — 6. »Narodne pripovedke«. Cena .............K 1-20
IV.  knjiga: 1. Kusfnja. — 2. Prve *ože. -
8. Hala igra. — 4. Stara pestunja. —
5. Maščeval se je. — 6 Jetnikov! otroci. Cena                        .......K 1-20
V.  knjiga: 1. Lux in tenebris lucet. — 2.
Moč ljubezni. — 3. Že zopet. — 4. Glasovi iz groba. — 5. Noč v gozdu.
6.   Izdajalec. — 7. Gozd Šumi. — 8. Dva bazarja. — Cena.....K 1'20
VI.  knjiga: t Črtice z ogljem. — 2. Ta tretja.
— 3. Poroka po pomoti. — Cena K 1-20
VII.  knjiga: 1. Bolnik. — 2. Dež. — 3. Svetla prikazen. — 4. Pripovedka o ošabnem Ageju. — 5. Stari oče Zahar. — 6. Go-rolomov. — 7. Strašna osveta. — 8. DvaBina. — 9. Zakaj? — Cena K 1*20
»Venec slov. povestijc prinaša prevode iz ruščine, poljščine, česčine, slovaačine in srbohrvaščine. — Izhaja v nedoločenih, rokih.
Kdor naroči po poSH, naj pridenc 10 ofn. za poštnino.
«mp»   Pošilja se jedino po povzetju ali naprej poslanim noskom,  -t*oj
na zahteoanje pošiljamo črnih naše knjižeune zaloge.
Tsctiinkelnov
KAVINZDROB
(postavno zavarovan)
====== priznano =====
najbofja kavina primes
n dobiva S3.ITIQ pri Je<"nem
izdelovatelju
Tschinkel
v LJubljani
In   pri  njegovih   zastopstvih.
tNajvečje naj sta reje parobrodno
društvo -na
svetu.
Yv)<$lmeriko as^sin
Njega
parobrodje
obsega
-— velikanskih parni kov.
dnevih
V^_^/direkrnajiajhitrejšaprekomorska vožnja z brzoparniki
iz Hamburga vNoviYorkai[ pa v flalifax.
Brezplačna vsaKovrstna pojasnila daje od visoke vlade potrjeni zastopnik
fIainliwrg-^JTiioiTRa HriFe
Fi\ Seuniff v Lj tibljcini
L     Dunaiska~ce5fašfv31 poleg-velike menice afišranoe.j
V\arol PraščiH,
pekovski mojster in   sladčičar v Gorici na Koritu št. 8.
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birraance, torte i. t. d.
Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidn. postrežbo po jako zmernih cenah.
Mizarska zadruga
v Goriel - Solkanu
'. '' .     vpisana zadruga z omejenim jamstvom      ....."-.......;
tovarna g strojeviiim obratom na parno in vodno silo
naznanja, da izdeluje
najrazličnejša pohištva
vseh slogov
zzz ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela.                 =
Podružnica v Trstu Via di Plasza vecchia f. Zastop sivo v Spljetu ter Orlfentu.
Cene zmerne, delo lično in solidno.
LMIMEIT. CAPSICICOMPDS.
It Rhshttrjmt likam« v Pr«|l pripoznano kot Izvrstno bol nblaznjoee mazilo; za ceno 80 h, kron 140 in f kroni se dobi po vsehlekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domače zdravili* sredstvo vedno le v orlf. etekle-nicnh z naio zaičitno znamko s ..SIDROM'* namreč, iz RICHTERJEVE lekarne in vzame kot originalni izdelek le tako steklenico, ki je previden« s to zaMitno znamko.
RJcklerJeva lekarni „pri zlate* levi"
1PR4GI. Elizabethffasse it.&P3
Dobi ¦« t Irtarnf                [L T
,Prl Mm*' Mirt lutur, Tifalt.     [\L
Jos. Leuz,
|       trgovec z deželnimi pridelki ;y Ljubljani, Reseljnova cesta,
kupuje in prodaja,  vsakovrstne   de«
; želne pridelke,  kakor jedilno  talinlo,
I semenski ČebuIJdek  najlepše
1 vrsto,    semenski   ovef,    vsakovrstni
krompir (za  seme   vnejida,   zgodnji
rožen, beli   amerikanec)  tudi na  cele
] vagone.  — Nadalje  prodam   4 pure
p »t o f, 1 in % leti stare.
Ranjenja
vsake vrste naj, se skrbno varuje pred vsako nesnago, ker vsleil te vsaka majlma ranilev lahko nastane velika, težko ozdravljiva rana. Že 40 let je odkar se imenuje  mučilno  mazilo, domača mazilo priznano   kot zanesljivo obvezno sredstvo.   To  mazilo   varuje  rane, "olajšuje vnetja in bolečine, hladi in pospešuje celenje in zdravljenje.
HHJT-   Razpošilja se Vsak dan.
Proti naprej poslanem znesku K 3*16 se pošilja 4/1 Skalljic ali K 3:{(j 6/2 šk., ali K 460 8/i Sk., »li K 4'% 9/2 šk. franko na vse postaje avstro-agersko monarhije. — Vsi deli omota imajo postavno deponirano varstveno znamko.
Glavna zaloga
B. Fragner. e. kr. dvorni založnik, lekarna „Pri imen orlu"
Praga, Mala sfrana, na voglu Spornarova ulico č. 203.
Zaloga r lekarnah Avstro-Ogerske. — T Gorici v lekarnah  Crlstofoletti, Glinblch, Pontoni in Gironcdi.                                                                                                               --2
Veliki požar!
zamore se lahko in naglo pogasiti samo s
Za bolne na želodcu!
Vsakemu, kateri si je pokvaril želodec, bodisi da se je prebladit ali prenapolnil želodce, jedel slabo napravljena, neprebavljiva, pregorka ali premrzla jedila, ali sploh neredno živel, tako da trpi na goračicl, zolodčnom krcu, tlišanju želodca, talkam prenavljanju | ali zaslišanju, bodi priporočeno  dobro in izvrstno  domače zdravilo,   katero je že mnogo let v rabi.   Fo zdravilo je
Hubert Ullrich-ovo zeliščno vino.
Ulrich-ovo zeliščno vino je napravljeno iz pristnega vina in izvrstnih zdrave&b zelišč", krepi in oživlja želodec, ozdravi vse želodečne  bolezni in pospešuje obnovljenje sveže krvi.
Ako se rabi zeliščno vino pravočasno, se vse želodčne bolezni skoraj takoj ozdravijo. Ne sme se toraj obotavljati in se mora že pri glavobolu, rlpanftt, doravlcl (zgaaa), aapanjanju, bljuvanju takoj rabiti. Večkrat izginejo vse te boleznjj, ako človek parkrat pije omenjeno zeliščno vino.
Ako se človeku zapeka in ne more na potrebo, čuti nekako toanoao, klanja (madron), arino utripanja, brazsonost, kakor tudi zasodanja krvi v jetrih, vranici in vratni« (hemoroidi). Zeliščno vino ozdravi vse to hitro, odpravi neprebavljivost in odstrani iz želodca in črev vse nepotrebne in neranljive snovi.
Medlost, bledost, pomanjkanje krvi in nhlotet SS^T^^^S^t \
krvi in bolnih jeter.   Ako se nima apetita oslabi,  a glavobol in noči prebite brez spanja uplivajo tako nanj, da začne  hirati.   Zeliščno  vino pomaga zopet, okrepivii  iivotno moč.  ! ZeliJčno vino pospešuje apetit, prebavo in reditvo, pospefi delovanje krvi, pomiri razdražene  , živce in obudi voaoljo de življenja-  Vse to dokazujejo mno^e zahvale in pripoznanja.
Zeliščno  vino  se  dobi v steklenicah po  gld. 1-50 in 2- -   v lekarnah v Gorici, Kor-minu, Ajelu, Čamplungu, Gradežu, Romansu, Fiumičelu,  Gradišču ob Soči,  Ronkab,  Ogleju, Tržiču, Kanalu, Vidmu, Palmanovi, Tolminu, Idriji,  Ajdovščini, Sežani,  Vipavi,  Portogruaru, I Trstu itd. kakor tudi po vseh lekarnah avslro-ogerske monarhije in bližnjih deželah. Lekarna j G. Cristofoletti v Gorici pošilja tri in več steklenic zeliščnega vina po originalnih  cenah po vsi Avstriji.
H9f   Opominja se na različne ponaredbe! ^9fU
Zahteva naj se izrecno                                                           I
_______Hubert Ullrich-ovo zeliščno vino.
Smekalovimi = = brizgalnicami
nove sestave, koje od desne in leve strani vodo vlečejo in mečejo.   V  vsakem  položaju  .    . delujoče kretanje brizgalnice  Ik j nepotrebno!                Al
R. A. Smekal H
Ooje zeliščno vino ni nikaka skrivnost, ono  obstoji iz: Malaga vina 450,0, vinskega i špirita 100,0, glicerine 100,0, radečega vina 240,0, soka jerebikovih jagod 150,0, črešnjevega soka mane 30,0, kopreca, janeža, helenine korenike,   amerikanske Lorenike,   korenike svišča in kolmeža 10,0. Vse te dele naj se zmešal                                                                                  I
Zagreb,
skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnie, cevi, pasov, sekiric, sekalk in gospodarskih strojev.
i i 129 odlikovanj i l
Anton Potatzky v Corici.
Ha sredi Raitelja ?.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupoval šče nlrnherskega In drobnega blaga ter tkanin, preja In nitij.
POTREBŠČINE
za pisaraice, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za šivalne stt^je. POTREBŠJINE
za krojaia in Čevljarje.
Sretinjice. — Kožni venci. -— Masne knjižice.
tišna obuvala za vse letne čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kremarje, krosnjarje, prodajalce pejmiho s in trgih ter na deželi.   3    35 -S