Glasilo Keramične industrije Liboje-Celje OB LETOŠNJEM 8 MARCU Bes mnogo je bilo hudega in grenkega v preteklosti in mnogo prizadevanj, da bi se tudi ženske osvobodile družbenega in družinskega jarma. _ . . . Gas teče nezadržno in življenje gre z velikimi ko raki naprej. In Idrugo stoletje je v z g od, o vini človeštva le kratko obdobje, komaj dve človeški živijenski.dobi - in vendar, kaj vse se je v dobrih 15o letih spremenilo. Železnice, veliki parniki, motorne ladje, brzojavi, telefoni, orjaške elektrarne, avtomobili, letala vseh mogočih vrst, .radio .aparati, televizorji, atomska energija, vse.to so najvidnejše pridobitve samo na tehničnem področju. Nič manjši, ali pa. celo večji je razvoj v življenju človeške družbe. Iz rasnih knjig pa tudi iz pripovedovanja starih ljudi vemo,.da je bil delovni človek tako zatiran, da je moral hoditi .celo na. tlako, dajati desetino in podobno, FraV posebno pa je bila zatirana naša žena. Nikakih možnosti ni imela sa šolanje ali sploh za izobraževanje, ker je pač misel, da.j e.že na manj vredna, takratna oblast tako uzakonila, da jo^je kot. manj vredno smatral tudi njen najbližnji, to je moz, ker je tudi on mislil, da mora tako biti, Vedno večji razvoj industrije^je pripeljal do.nag-nosti, da so v industriji zaposli tudi žena, S tem ga si.je že pridobila delček samostojnosti. Medtem ko je bila prej brezpravna in podrejena možu, brez pravic do izobrazbe, lastnega poklica in javnih služb, jo sedaj vidimo, kako dela kot enakopravna delavka v podjetju, kako se uveljavlja v vseh poklicih, rečnih in intelektualnih, se udejstvuje na področjih življenja in vedno vidneje zavzema tudi najvažnejša mesta v držovnih in mednarodnih predstavništvih. Zlas- ti sedaj ob pravniku borbenih, žena - 8,marcu se moramo spomniti te velike spremembe v družb e nem. položaju žene.. Pa ne . mislimo samo na sprememb o, ampak tudi na bo^ kako je do ^nje prišlo. V prvi vrsti je to plod hudih in.težkih -bojev. Ko je bil z revolucijami zrušen fevdalizem in je prešla oblast V- roke meščanstva« so se nesluteno spros mle velike prociuk-tivne sile.'meščanstvo je pod nujnostjo zaposlitve samo priklicalo svojega nasprotnika s podeželja, to je bil proletariat, razred ljudi, ki niso imeli ničesar, mi so bili brezpravni, izkoriščeni in zatirani in med njimi je bila tudi naša _ žena. Pridružila se je možu proletarcu in z njim bila organizirani boj za pravičnejšo družbeno uredite'V. Prav mnogo je doprinesla v času HOV, ko se je s pusno v roki uspe sne borila proti okupatorju ter za pravico darovala tudi svoje življenje . Nastala so razna boij ali manj močna ženska gibanja, ki so zahtevala pravico do popolne enakopravnosti z moškim. Toda šele naša oblast, ki je res ljudska oblast, je tudi to pravico uzakonila. , . 8.marec od leta 191o na pobudo Klare Zetkin praznujemo socialistke vsega sveta kot dan borbenih žena, a ne kot dan mater oziroma materinski dan. Zato je pra.v, da pregledamo svoje dosedanje delo in^si zastavimo.naloge za prihodnost. Razvoj naše socialistične demokracije je tako nagel, da je od dne do dne bolj potreb no sodelovanje _ slehernega delovnega človeka, prav posebno pa še žene, Na. komunalni ureditvi sloni vsa naša družbena skupnost, . od uspeha le-te je odvisno bi gostanje naše domovine. Tu čaka posebno ženo veliko delo, ki je že postalo nujnost za nidaInji obstanek v In še na neka j ne smemo me žene poz 'biti ob letošnjem 8,marcu Opozarjamo ves miroljubni svet na potrebo, da se ustvarijo pogoji mirne koeksistence med državami s različnimi družbenimi ureditvami.^ Kdo je. bolj.kot me .žene, ki nam je pri srcu prihodnost naših otrok, z interes iran v tem boju za mir, ki ga podpirajo vse napredne sile sveta. Vsem ženam posebno po še našim proizvajalkam is kr sds cč e st it am ob prazniku - 8. marec, Angela Eražnikhr 9 ZASEDANJE DELAVSKEGA SVETA Dne 11.2,1961. je sklepal Delavski svet o mnogih važnih vprašanjih, ki so kot pravimo živijenske ga pomena.za naše podjetje, Treba je bilo izbirati kaj.bomo preuredili, oz.katere nove stroje ali opremo bomo kupili letos in kaj bomo pustili za bodoče leto. Velike so potrebe - možnosti^pa so omejene. Zato se je bilo treba odločiti za najnujnejše, ostalo pa še odložiti na poznejši čas. Nekateri so.se zavzemali za nabavo tovornega avtomobila, drugi pa so jim zopet dokazovali, da lahko dobimo avtomobile v ^skrajne m. pri me ra od prevozništva, da pa nam vakum gnetilea, filter stiskalnice, generatorja, vozička za gmoto, dvigala , susilne. naprave itd, ne more posoditi nobeno sorodno podjetje. . Razprava po teh vprašanjih je bila toliko lažja, ker je dobi3. vsak član Delavskega sveta zelo lepo pismeno utemeljitev za nabavo nove opreme. Potrjen je bil tudi predlog razdelitve sklada sa kadre. Zopet enaka situacija, le 2,176.000 din imamo letos za- izobraževanje. Zelo koristno bi bilo, ce bi od s„1 naši mojstri, norm ir ci in drugi tovariši na razne t e c a 36 , ali pa na specializacije v druga podjetja, kar so tudi zapisali nekateri anketiranci v zadnji anketi, toda le malo od ten po treb in želja je bilo mogoče rešiti. V ta znesek so zajet 1 nekateri stroški vajencev, tečaji, ki bodo v podjetju od tistih za razne kvalifikacije , do predavanj .za elane De la v ske ga sveta. Nadalje so stroški za vse tečaje izven podjetja, ni so sorazmerno dragi. „ v. _ Delavski svet je tudi razpravljal o poročilu.privatnih voženj naših avtomobilov. Ugotovil je, da se na si cla ni kolektiva poslužujejo tovarniških prevoznih sredstev res_ le v najnujnejših primerih, saj je bilo mesečno tarih voženj samo za 25.000 din. Taka smer je v letošnjem letu se toliko bolj važna, ker ni sredstev za nakup novih avtomobilov, čeprav je bilo o tem precej govora. Inventura. Fb poročilu predsednika centralne inventurne komisije je Delavski svet podrobno razpravljal 0 vseh nepravilnostih. Razveseljivo je dejstvo, da so se^v.s-J-a dišču gotovih izdelkov zmanjšali primanjkljaji od prejšnjih let za 8 - krat. Na drugi strani pa je tudi ugotovil^ da se nekateri upravitelji, predvsem drobnega inventarja»_ se precu-o brigajo za skupno lastnino, To je tudi eden od vsroicov, da nekatere inventurne komisije svojega dela n is o. na pr n vi le do roka. Iz vsega tega so sledile še nape; k e komisij, n pa so b ile pravoč n s no odstranjene „ Franc, Oblak UPRAVNI ODBOR JE NA lo. H 11, SEJI RAZPRAVLJAL H SKLEPAL Na obeh. sejah je bila na prvem mestu razprava.o gospodarjenju v podjetju. Sicer pričakovane motnje v proiz vodnji v času stavljenja nove prodorne peči v pogon so se pojavile že v decembru. Da bi dosegli odgovarjajoco^tempera-turo v novi peči, smo bili prisiljeni ustaviti pec s^ev.3 žo 27 # 12, 196 o 5 s čemer je bila budi pr nlc g ič no zn ^1 j "u.u e im proizvodnja izdelkov v zadnji fazi za leto 1%o. Posledice tega so se občutile še v tem mesecu v vseh^oddelkih,.nadalje -vale pa so se v januarju letos. Najbolj občutne so bile v livarni in strugami, kjer so morali delavci na dopuste zaradi pomanjkanja prostora oziroma slabega susenja izdolsov, Odbor je mnenja, da izkoristimo vse obstoječe možnosti za proizvodnjo in loo% izkorišč nje vseh ostalih kapacitet, ' Trgovske potnike, ki so zaradi provizije na promet prišli večkrat do previsokih zaslužkov , jo sklenil^ odbor vključiti v EE komerciale, ki bo po veljavnem ključu za vse uslužbence določevala dohodke imenovanih, . Podjetje je v zelo kritičnem stanju glede strojne opreme. Kredita za rekonstrukcijo iz GIF-a ne moremo pričakovati. Zato jo potrebno iskati druge finančne vire za #rckonstrukcijo in nabavo opreme. Italijanska firma S I T.I je po svojem predstavniku že dala pristanek za kredit deviznih sredstev,vendar so potrebni detaj-lni razgovori, ogled opreme m podjetij, ki jih jo to podjetje za rekonstruiralo. B?o.v tako je potreben razgovor s tvrdko KOST, ki je pripravljena uvažati večjo količino naših izdelkov„ Odbor je odločil, da ta obisk^opravijo tov, Tilin-ger Franjo, ing,Kacjan Marjan in Kralj Milan. Podjetje želi zaenkrat nabaviti električno nad-loščilno peč" in viseči transporter. Druga, nabava strojne opreme bi bilo Mogoča iz Vzhodne Nemčije. Sredstva zn nabavo so že zasiguram. Ta nabava bi obsegala: ■/akuta g ne tile o za keramično gmoto, tri membranske črpalk.;, polavtornat za skodelice in eno ali dve sušilni omari,., Te vrste opreme je v Jugoslaviji zelo malo, zato je potreben predhoden ogled teh naprav tam kjer so v pogonu. Obenem si je potrebno ogledati podjetja z dekorativnim materialom /od la j; le , barve/. To bosta opravila tov,ing,Kacjan Marjan in Kralj Milan. V času humane akcije za podporo Alžirskim otrokom je UQ odobril znesek din 30*000.~ ep ZAKAJ TO IN NE DHUGO ? Na 9.rečnem zasedanju je delavski svet podjetja sprejel investicijski program in program potrošnje sklada skupne potrošnje za letošnje rleto. Po sprejetem investicijskem programu bo zgrajen nadzidek nad. zorilnico ter nabavljena rotacijska peč za taljenje lošča, urejena bo naprava za polnjenje bobnov ter nabavljeni vozički za dovoz surovin in odvoz gmote v oddelek proizvodnje gmote. Nabavljena bosta dva elektromotorja ter ventilator, transporter za nakladanje materiala, voz za odvoz odpadkov, dvigalo za samotni oddelek, ročno dvigalo', varilni aparat, varilna garnitura, jeklenka za vodik, ročni vrtalni stroj. 2 telefonska aparata, vakuum gnetilec, 3 membranske' Črpalke, polavtomat za skodelice, sušilna omara. Skupna vrednost teh investicij je 3o?557*763 din, K temu znesku moramo prišteti še 15,3.41,944 din‘anuitet za odplačilo najet:-h posojil in obveznosti do sklada skupne potrošnje v znesku lo,o86„o69 din. Kakšne so te obveznosti do sklada s kupne p ot r os nj e ? Anuitete od najetih posojil v prejšnjih letih za stanovanjsko izgradnjo 670.800 din, anuitete od najetih kreditov za izgradnjo obrata družbene pr a lir one 308,750 din, lastna -udeležbo pri gradnji 6 stanovanjskega bloka 5,256,500 din, lastna udeležba pri posojilu za dograditev obrata družbene prehrane 2,500,000 din, pomoč raznim organizacijam 4oo,ooo din, štipendije 444,coo cin, strokovna izobrazba 4oo,ooo din in tekoče potrebe lo6,269 din. Od kod bomo dobili ta sredstva? Amortizacija is leta 196o din 8,588.267.- " del za 9 mesecev 1961 14,5o8» 282, — Denarni sklad osnovnih sredstev ti 3,345.339.- N erazpore j ena sredstva :: ll,o86.069,- Krediti it 18,253.819.- Sprejem takšnega investicijskega programa je naletel v nekaterih ekonomskih enotah (predvsem v avtoparku) na precejšnjo kritiko, Osnovni motiv teh kritik je, češ niso vse samo osnovne proizvodne enote. Tudi mi smo potrebni in tudi za nas je že čas, da pridemo na vrsto z investicijami, saj so tudi.naša osnovna sredstva dotrajala in potrebna zamenjave. Res j3 to. Verjetno, da to drži za avtopark bolj kot za kateri koli drugi oddelek. Vendar sredstev je za enkrat toliko, kolikor je razporejenih. Vozila pa so draga in to celo zelo draga, Nečemu se je bilo treba odpovedati, Odpovedati pa se ni dalo tistim strojem, od katerih je odvisna proizvodnja cele tovorne, ali pa strojem, ki na,m zagotavljajo visok ekonomski učinek. Sicer pa poglejmo bolj podrobno, zakaj smo se odločili ravno za tak program kakršen je sprejet! - Nadzidek nad zorilnico z rotacijsko počjo za taljenje lošča in pripadajočo opremo. Vedno večja proizvodnja keramike zahteva vodno več. Stara ga že doslej ni mogla dati toliko, kot smo gr potrebovali. Zato smo bili prisiljeni že v lansko m letu uvoziti znatne količine lošča iz Zapadno Nemčije, Polog toga, da za uvoz potrebujemo devize, je uvoženi losč za loo,- din po kg dražji od domačega, Z nadzidkom bo rešeno tudi izredno pereče, vprašanje skladiščenja modelov za livarno in vsaj delno izboljšanje stanja skladišč za surovi-ne; S to investicijo bomo torej rešili ali vsaj delno rešili kar tri probleme. - Naprava za polnjenje bobnov in nabava vozičkov za dovoz surovin in odvoz gmote. Osnovo za ureditev naprave za polnjenje bobnov že imamo v "Dernag” dvigalu, katero je že dalje časa v podjetju. S to 'napravo in s nabavo vozičkov bo zamenjano ročno prenašanje surovin in^polnjenjo bobnov, Ta ureditev je izredno nujna, saj šibkejši delavca, po starem načinu dola tega dela ne morejo opravljati, - Montaža rezervnega generatorja in rekonstrukcija generatorske zgradbe. Z nabavo nove pred orne poči se je morala povečati tudi proizvodnja generatorskega plina in to do maksimalne zmogljivosti obstoječega generatorja. Polna obremenitev generatorja bo brez dvoma zahteval popravila. Da ne bi zaradi teh popravil prišlo do zastojev pri žganju, je nujno, da se montira rezervni generator, kateri je še v podjetju, Montaža rezervnega generatorja pa zahteva tudi rekonstrukcijo obstoječe zgradbe. - Nabava elektromotorja 11 0 in 2 KW tor zaganjača za motor predstavlja najnujnejšo zamenjavo v oddelim proizvodnje gmote, - Nabava ventilatorja lo, ooo Nra^/h z motorjem. Pri kurjenju vsake okrogle peči gre zrak črez 2,ooo.ooo toplotnih kalorij, katere lahko koristno uporabimo za sušenje izdelkov. Zato pa jo potreben ventilator, kateri bo potiskal topli zrak v oddelke, kjer ga potrebujemo. - Transporter za prekladanje materiala, Skrajni čas je, da prekladanje surovin vsaj delno mehaniziramo, S tem bomo dosegli boljše izkoriščanje vozil in to, da bodo prekladanje surovin lahko opravljali tudi šibkejši delavci. - sar Spsss; rešiti v prihodnjem letu, - Nabava dvigala za samotni oddelek. Sedanje ročno prenašanje samotne gmote in samotnih izdelkov po stopnicah ge izredno težavno in zato terja, da ga brez odlašanja e * - Nabava ročnega dvigala, Varilnega aparata, varilno garniture, jeklenke za kisik in ročnega vrtalnega stroja predstavlja le najnujnejšo* zamenjavo dotrajane opreme v strojni delavnici, - Konstrukcija sušilne naprave v strugami, povečanje proizvodnje v strugami je mogoče le, če se ur car susenje.Zi-gradnjo nove peči je toplote dovolj m mzpologo. Potrebno je le primerno urediti napravo, ki bo to toploto dovajala v strugamo, (Glej članek tov,Mežnarja v zadnji številki). - Plačilo načrtov in elaboratov za rekonstrukcijo tovarne, To je obveznost iz lanskega leta. Načrti in elaborati so priloženi kreditnim zahtevkom, kateri so vloženi pri Investicijski banki. - Nabava telefonskih aparatov. Izposoj eni telefonski aparati od PTT sc morajo v letošnjem letu odkupiti, - Nabava vakuum gnetilca za gmoto. Obstoječi vakuum gnctilec . predstavlja zarodi izrabljenosti stalno nevarnost za e za sto j celotne proizvodnje, Ta stroj je mogoče nabaviti le iz uvoza in je zato ta nevarnost še večja. - Nabava 3 membranskih črpalk,Se bolj ^izrabljeno kot vakuum gnctilec so membranske črpalke. Tudi te je potrebno nabaviti iz inozemstva. - Nabava polavtomata za skodelice s susilno omaro, Pri sedanjem načinu proizvodnjo skodelic nismo vec konkurenčni ostalim podjetjem, To stanje bo iz dneva v^dan bolj pereče,saj moramo ravno pri teh izdelkih resno računa ui tudi s precejšnjim uvozom. Delna rešitev tega problema je avtomatizacija te proizvodnje, S tem se bo obenem znatno povečala kapaciteta strugarne, saj se bodo stružnice, na katerih se danas izdelujejo ti izdelki, uporabile za proizvodnjo drugih izdelkov. Iz gornjega vidimo, da bo nabavljeno res le najnujnejše. Upajmo, da bomo uspeli z našim kredionim za 1 ev^om za rekonstrukcijo tovarne in z akcijo za sprostitev ^tare bi. kirnne amortizacije, katere imamo okrog 54,oooooo Upajmo, da bomo v teh naših naporih uspeli.in da bodo takrat prišli na vrsto tudi tisti oddelki, kateri so ob vej priliki izpadli. Pranjo Tilinger O DEHJ SINDIKALNE PODRUŽNICE ICer j e sindikat v našem, podjetju najbolj masovna organizacija, saj so v njem vključeni vsi člani našega kolektiva, je potrebno, da v našem listu večkrat oojavljamo poročila o delu naše podružnice in o delu odbora. . Sindikalni odbor stalno spremiaa razvoj našega . podjetja in daje predloge organom delavskega samoupravljanja, skrbi za kadrovska in socialna vprašanja v podjetju,.skrbi za izobraževanje, letne oddihe * družbeno prehrano, fizkulturno in kulturno — prosvetno dejavnost, ali krajše povedanoi skrbi za našega delovnega človeka, v , v . če bi analizirali delo nase podružnice^po zgoraj navedenih nalogah in dolžnostih moramo priznati, da smo pri teh osnovnih nalogah bili premalo aktivni, Vzros bi morda lahko iskali pri samem sestavu sindikalnega odbora. Kort glavni vzrok bi - bila preobremenitev nekaterih članov odbora. Da pa ne bi samo kritiziral, poglejmo delo sindikalnega odbora! . „ _ ^ . . . Izvršni odbor je imel do sedaj 13 rednih soj,.ki . so bile v prostem času, več posvetovanj z ostalimi organizacijami v podjetju in več sestankov po oddelkih. Ude le žili. smo se raznih sestankov tako občinskih kakor tudi okrajnih in republiških, „„ , Precej živahnih diskusij je bilo zaradi letnega oddiha ob morju. Na eni izmed zadnjih sej smo to tudi.uredi- li. Kupili smo 2 wekend hišici, in sicer eno iz.lastnih sredstev, eno pa je kupilo podjetje. ICer je v teh.hišicah le šest ležišč, smo najeli še tri ležišča od Počitniško skupnosti i Ljubljana - tiiška v Selcah. Razpravljali smo tudi o normah v odddelku livarne ter prišli do zaključka, do so norme nekako vskla.jene, da pa so še razne težave, ki se bodo dale rešiti z boljšo organi- z a cij o de la« , , v, Precej časa smo posvetili tudi tenu, da dobijo na si delavci toplo malico in upamo, da bo tudi to v najkrajšem času rešeno. Reševali smo tudi razno prošnje, predvsem za denarno pomoč. V ta namen smo izdali din 5o,ooo„ 0 delu same organizacije bi še lahko mnogo pisal. Sicer pa bo itak vsak član prejel pismeno letno poročilo sindikalne g-; odbora, v katerem bo podrobno opisano celotno delo organizacije oz,odbora. Na podlagi teh poročil se bo lahko vsak član pripravil na letni ohčni zbor, ki bo 11,marca t, 1, ob 16 uri v prostorih kina Svobode v Libojah. delu. Bodočemu odboru želim čim več uspeha pri njegovem Rudi Grum Tudi mi pričakujemo, da bo novi odbor večkrat poročal o svojem delu v naš mesečnik. Uredništvo 5o SINDIKAJNI ODBORI V EKONOMSKIH ENOTAH V vsem naš en družbenem upravljanju težimo za čiu širšo decentralizacijo oblasti. Omogočiti moramo slehernemu državljanu pravico soodločanja tam, kjer je in dela.. Enogo je bilo pisanega o široki decentralizaciji organov samoupravljanja po gospodarskih organizacijah. Tako bomo tudi pri nas v drugem polletju tega.leta izvrsi-i decentralizacijo Delavskega sveta, to se pravi, ds go bomo razširili z izvolitvijo obratnih delavskih svetov po ekonomskih enotah. Eci nas imamo 16 obračunskih m 11 samoupravnih ekonomskih enot. Računovodstvo bo za vsako obračunsko ekonomsko enoto posebej obračunavalo njen uspeh. Samoupravnih ekonomskih enot je samo 11 zaradi tega, ker smo se odločili, da v okviru samoupravljanja združimo posamezne m-: n j se ekonomske enote, v katerih bi zaradi majhnega števila delavcev ne bilo mogoče vpeljati samoupravnih organov. Tako so združene okrogle peči s samotnim oddelkom,^zunanja skupina z avtoparkom, modlarna z razvojno izobraževalnim oddelkom itd, Ker mislimo v drugem polletju preiti^na samoupravne organe po ekonomskih enotah, se je izvršni.odbor sindikalne podružnice našega podjetja na predlog višjih sindikalnih forumov odločil, da v času, ko volimo nov odbor sindikalne uodružnice, in to bo 11.marca t.l,, izvolimo tudi sindikalne odbora, ki bodo imeli svojega.predsednika.in tajnika, Na občnem zboru sindikalne podružnice bomo volili.izvršni odbor, za katerega bodo predlagali člani ekonomskih enot oz, sindikalni odbori po ekonomskih enotah svoje predstavnike. Izvršni odbor bo imel svojega predsednika, tajnika in blagajnika. Blagajnik izvršnega odbora bo opravljal blagajniške posle za vse ekonomske enote, Sindiknlni odbori v ekonomskih enotah bodo sami vodili in usmerjali politično, linijo v svojih enotah s tem, do bodo po svojih predstavnikih povezani in sodelovali z izvršnim odborom. Sindikalni odbori vseh ekonomskih enot bodo skupno predstavljali plenum, ki se bo sestajal po potrebi. S tem sem vas na kratko seznanil s.sindikalnimi odbori po ekonomskih enotah. Če pr komu ni kaj jasno v zvezi z gornjo obrazložitvijo, naj vpraša za pojasnilo pisca tega članka. R. Pontelič V POLITIČNI ŠOLI V jeseni 196o je pričela z rodnim poukom večerna. politična šola, ki bo trajala do začetka meseca maja. Pouk je dvakrat temensko in nudi slušateljem priložnost, da se seznanjajo z osnovnimi pojmi politične ekonomije, znanstvenega socializma, razvoja delavskega gibanja, ekonomike in družbene ureditve. Zanimanje v šoli, živahne.razprave in.dobri predavatelji dopolnjujejo medsebojno prijetno vzdušje, ki vlada v oddelicu, čeprav so žo slušatelji poprej opravili osemurno, službeno delo. Večine to ne noti, razen posameznih izjem,.ki jim je šol-' breme, namesto da bi bili veseli možnosti, Id. se « nudi niin v korist. ^ _ . „ . - . , • Fo poglejmo to stran medalje. Od 2o slušateljev je 14 olanov zelo rednih, ki praktično sp1oh_ne izostajajo, ali pa samo v redkih res najnujnejših primerih. _0d teh je b starejših članov, ki s svojim vzgledom opozarjajo, 0 ra . :p cd >N *H ’ S H (D a to a co . i m toto- Od j ,po lto ! e • O CD i Cd H | o r> to • -n 1 H ito oo ,' Ito Ito r ti" H d 00 00 C i—11—1 c d to- v ti to d Oti c - t-\i cd c D Cd 0 Ito 1 t O 00 j e 9 ! 3 1 1 j M C\J oti leto ito ia to- PO 'T -to.ro 0 toto r j 1 - o 0 o d-Od D ti) -1 to ... j— lto 'po d d to" H po cd "d" o o e C0 iti) (d toto to ! , Jij i ) i ' ji • i ,i® ti j> >tS3 CO CO 0) -P -P co ra cd o co o M h) ti A ; r H to O to O ON od c— 30 —1 Ito to OJ O- d tr—Cd oo r— cooo O dO c o o c to Lto ti to ti to — to, — Cd e e O to o o —\ H 30 Cd 0 oh e o • Cd Cd C ti) dO c 0 PO -Cd c o 0 00 o e- to le to 00 jU 00 |0 <- o t o : - 'C f ‘i , ti o . * c- H po o CO o H C\J O Ito to DMA ti-PO toto ti-Pd to- toto Ito C —1 1—1 -o to- I to-cd -o o e e OJ to- o o o o c O O V Cd OJ to- Cd D dO O ti) to PO to j p Lto iC ti> j co o ■ o |c D ti e H S J . ■ ti n co uro po ir\ f—1 c?d ro oj 00 o- vjO iH tono tooo PO o Ito to- o o OJ cd lto lto f* o CO Od to 00 ti) dO D-Od O t ti) lto ti) dO O Od Od co o 6 to to - to- ti) ito O ti) o e LT\C\J to- to- to • ito to LfN —1 1 D i i 1 • a ra 60 £& ti ra j A ra o- ox r—1 to to to m i—i rH 00 loto-OJ H rti o c- H H 1—1 1—1 Cd co cd po i—11—l Od Od to to i—1 i—1 to* Lto -to OJ to to 1 00 H" H H H H H cer- i i M ra 0 1 >n m j 0 cd CO 00 ! CO to" P0 CO LP\ i—i Cd PO Cd 1—1 O O to-toto- torti to " o o Cd Cd PO po » e ti) dO ti) o Lto 00 CO co !—! 1—1 to- O O ti) lto to- Od Od ti) to-PO CO C— lto 00 O to- to- Od * CO si- to 5 Lto to Od H ihHTO 1 m ‘ CO o 'H H H -rtirti — rti ra g 8 OD kO ' \n lt\ H- Ifh LTMTn LTNLOv 00 co CO Iti) lto Lto Lto lto to- toto- to- Cd Od — PO rstL P0 COL- X rY ra ti tio o iti> A ti i ti) to-, Cd C0 j OJ H Od O i—1 Cd CO C—CD i—11—1 o o lto" to-jcd cd j ItodO Od to i—1 OJ CO lto to i—1 OJ Cd O dO O to Cd Cd H H- H lto to A A 5j Ure f po času 4 i * OJ CO co COOd PO PO 1—1 1—1 CO to- čo vo o to -pto " ~ i Delavec - ka 1 to , os ti j ti Cd 1 Pi > i . H j M ra j >0 i—! ; *H O ti A ■ d co . A >CŠ1 > ra •p cd S j>o i‘H !A cd CQ cd cd ra) tJ ra H ti m ti ■H rti to Cd o>ra ^ B cd cd A A o ti ti cd o ti •H A ti 9 ra ti to ra ra i—i > cd M > a Cd ti ti ra cd cd > A H rti rti ra ra ti ti •H -H ti ti H rti ti cd cd A m o •to ti ra cd ! IS3 A j to ti jo Lto CO •o •H ti cd S a ti o ti cd ti A ra ti ra A •d a A ti_ i ra i ho 1 i ti o A >m ti •H M Oddelek i M ! to i to t to n A ! ° 1 |i S ii o !i % ■ >co i 1 A j $ g i N ! <4 i « < ! ^ 1 A 1! ^ ja i o H A ‘iti ! <3 !A >o A A A to >o >co 3 ! A j -=4 £ A < S B cn j c * | |n . slednje s INTERVJU Z NEKATERIMI ODDELKOVODJI O UVEDBI EKONOMSKIH ENOT Na zadnji seji uredniškega odbora smo sklenili, da povprašamo vodje ekonomskih enot, kaj mislijo o sami uvedbi teh.. Zastavili smo jim sledeča vprašanja: 1. Kaj mislite o sami uvedbi ekonomskih enot ? 2. Kako se vam zdi nagrajevanje po ekonomskih enotan. 3. Ali ste že naleteli na kakšne t e zave do sedaj : 4. Kaj pravijo delavci o ekonomskih enotah? Vodja strug ar ne tov. Polanc Ernest je povedal na- Z uvedbo ekonomskih enot je doseženo, kar se dostikrat po upravni liniji ni dalo doseči, m_ sicer to, da se~ zainteresira vsakega posameznika za rentabilnost, red., ci _ stočo, kvaliteto in kvantiteto, nadalje prihranek na materialu in vrsto drugih koristnih stvari za samo ekonomsko enoto kot tudi za podjetje v celoti. Eri tem načinu se bodo delavci počutili kot upravljavci v sami ekonomski enoti in boao lahko z raznimi predlogi vplivali na boljše pogoje ekonomske enote. Delo vodje ekonomske enote se spremeni v colno, uer bo moral še vestne je kot do sedaj nakazovati razne probleme, oziroma bo moral biti, če se lahko tako izrazim, nekakšen analitik svoje ekonomske enote. 0 zavednosti in pravilnem^ tolmačenju ekonomskih enot lahko rečem, da.so moji delavci to razumeli, kar se že v tem kratkem obdobju precej pozna. Saj smo zmanjšali že precej režijskih ur za posamezna dela kot so transport idr,, in sicer tako, da to delo.opravljaj o kolektivno z medsebojnim razumevanjem in včasih izkoristijo za to delo tudi svoj 3o~ minutni odmor, s tem pa^vu&i storilnost prav nič ne zaostaja. Nadalje razna manjša popravila opravljamo sedaj v sami ekonomski enoti, tako da nam nepotrebno iskati tujih uslug, s čimer si seveda tudi z manj samo ^ lastne stroške, Opaža se tudi precejšen prihranek na osnovni surovini, to je gmoti in tudi pri vsem pomožnem materialu. Glede nagrajevanja še ni mogoče reči ničesar posebnega, vendar po naših pokazateljih na prihranku in storilnosti lahko rečem, da bi se moral osebni dohodek delavcev znatno povečati proti dohodku v istem obdobju lanskega leta. Interno smo uvedli za vsakega posameznika nekakšno evidenco o porabi pomožnega materiale in izmečkov zaradi sla be kvalitete, kar bo precej vplivalo pri sami delitvi dohodka vsakega posameznika. Kar se tiče težav v naši ekonomski enoti.lahko rečem, da so v pomanjkanju prostora pri sušenju, ki pa je zaenkrat le prehodnega značaja in bo odpadlo ze v mesecu marcu t.1, Težave so tudi pri‘gmoti, ki je večkrat slabe kvalitete, to pa zaradi izrabljenega. Vakuum .gnetilca. Delavci se s samim načinom strinjajo, so pa po izjavah še negotovi, ker še pač ni točnih obračunov in ostalih pokazateljev. Mnenja pa sem, če bo duh kolektivnosti ostal še v bodoče takšen, kot je sedaj, se nadejamo, da bo naša ekonomska enota dosegla prav lepe uspehe tako, da bo z nami zadovoljno vodstvo podjetja, kar je pa najbolj vozno — delavci sami. Vodja prodornih peči tov,Mirnik. ivan nam. je povedal oziroma meni, da je uvedba ekonomskih enot pametna, vendar praviš Ne morem reči še ničesar pohvalnega, ker nam pač peči še ne dajo tistega, kar bi^lahko dale. Glede na-grs j c vonje. so "budi ne morem povedati niče sir $ ler pse m nobenih pozitivnih obračunov oziroma pokazateljev, Ko-r se tiče težav, je največja v.tem, ker se ljudje stalno menjujejo in kot že rečeno tudi peči. , Starejši delavci pravijo glede uvedbe ekonomskih enot, da je to zelo pameten način. To so tudi.ze dokazali z bolj zavestnim delom in se trudijo, da bi cim oolj povečali storilnost. Kar se tiče mladine, to . se pravi novih delavcev, jim je popolnoma vseeno. Glavno jim je, da o pravio o svojih osem ur, pa konec. Največje težave pri nas pa so o nedeljah in praznikih, ko primanjkuje ljudi Zato morajo tisti, ki že ob teh dneh pridejo na delo, lahko rečem, gara ti, da so popolnoma znojni. Seveda se to največ pozna.pri nepopolnem izkoriščanju peči, ker je pač vse v naglici narejeno. , ,, n Tov,Oblik Rozi vodja slikarne a e .dejala ; Sama. uvedba ekonomskih enot se mi zdi popolnoma pravilna, ker je pač s tem zainteresiran vsak_posamezen delavec, 'Kajti vsak tisti, ki se bo pri tem načinu držal pri delu na strani, bo to občutil na lastni mozi in sicer pri sami delitvi dohodka v ekonomski enoti. Glede nagrajevanja še zaenkrat ne mo em.reci ničesar, ker še. pač -ni nobenega, otipljivega obračuna in delavci dobivajo samo akontacije. Največ težav nam.dela nadloscj.lna peč, To se razume, saj je peč že stara.in je.od časa do časa potrebna popravil. Tako ne moremo realizirati vsega, mar naredimo. Nadalje so težave v sami slikar ni zaradi^ne pravilnega dotoka izdelkov za slikanje. Večkrat sc namreč zgodi, da dobimo v slikamo samo velite izdelke., drugič pa zopet samo drobne. Slednje vpliva največ na peč, ker ne moremo drobnarij toliko narediti, da bi zadostili pobrebam peci. Delavci se s s •"'mo uvedbo ekonomskih eno u v glavnem strinjajo, pač pa so še negotovi glede nagrajevanja. . Zelo jih tudi skrbi precejšen lom že slikanih izdelkov pri . peči. Najbolj vestni so sklenili, da bodo pritiskali na.man3 delavne, ker se zavedajo, da bi ti drugače živeli na njihov račun, _ ^ Vodja samotnega oddelka tov,Godler Rudi pa o e de- 3 1 o Uvedba samih ekonomskih enot je zadovoljiva in se mi zdi popolnoma pravilna. v „ . Glede nagrajevanja se bo pokazalo šele .pozne;) e , ko bo steklo vse tako, kot je treba. Mnenja.sem tudi in^upam, . da bodo delavci zadovoljni, nasploh pa tisti, mi so ze sedaj pokazali večji elan dela, oziroma večje uspehe,.Imamo.pa mea nami tudi take, Id se zanašajo na. račun bolj^pndnih m da-1 ovnih. Delavci pravijo, da je ta način slabsi, to pa zato, ker še niso dovolj poučeni o samih ekonomskih enotah. Delno pa tudi zaradi tega, ker še niso plačani po ekonomskih eno-*tž v V naslednji številki Keramika bomo objavili še mnenja drugih vodij ekonomskih enot. Lado Koštornaj ŠTEVILO DISCIPLINSKIH KAZNI SE JE V PRIMERJAVI Z LETOM 1959 PRETEKLO LETO OBČUTNO ZNIzALO Leto Ukor Opomin Denarna kazen Odpust Skupno kazni 1959 1960 125 17 91 75 3 1 250 95 V letu 1959 je bilo res nekaj več kazni zaradi :IF£eiSSi:3?ESE;HiS.- teklem letu lahko kljub temu zadovoljni, čeprav bi lahko bilo stanje še veliko boljše, v ^ Namen disciplinske kazni na splosno^ni kaznovanje zaradi kazni, temveč kaznovanje zaradi neupoštevanja.nekaterih splošnih norm discipline, ki^se obvezno pojavljajo v proizvodnem procesu. Kot najbolj očiten primer, ki povzroče, tudi najvišje število kazni, so neopravičeni izostanki, z Zakonom o delovnih razmerjih in tudi z našim Pravilnikom o delovnih razmerjih je predvideno na j bij zaradi neopravičenih izostankov. Tako se določa praviloma _ za tri neopravičene izostanke v enem koledarskem letu disciplinska kazen odpusta iz podjetja. Ce postavimo vprašanje, zakaj je predvidena za ta _ prekršek relativno huda kazen mo ramo ugotoviti, dn je tudi prekršek precej teze k, cc s časno upoštevamo proizvodni proces in njegove pourebe po neprekinjeni proizvodnji. Ne razpravljajmo ve lir ’ ampak si predstavljajmo podjetje, kjer bi vsakdo piisel^ a dar bi se"mu ljubilo in bi tudi počenjal, kar se mu zanoče, Tu bi rad omenil še primer disciplinskega prekrška, ki je po teži in posledicah neodgovornega dejanja bil naj-težji. To je pretašek de lovcev n- generatorju, ki po svojem značaju ni samo disciplinski prekršek, ampak zc teznivo de-jan je. Tako dejanje zasluži najhujso kazen m mjvecjo grajo celotnega kolektiv- , ker je poleg materialne škode, ki bi lahko nastala, bilo kršeno tudi osnovno načelo varnosti. Dne 1*1.1.1961 so tovariši, zaposleni na generatorju, in sicer M„F, in P,M. ter delno tudi J. na lastno pobudo in pobudo G,S, , ki ta dan ni bil v službi in je splo, neopravičeno prišel v podjetje, nabrali denar za vino. Tako so prinesli iz bližnje gostilne dva litra _vina m ^..sneje še enkrat dva, S tem se je začelo popivanje na generatorju, ki je pozneje povzročilo celo vrsto kaznivih dajanj, iied drugim tudi pretep in kot posledica tega so zbezali vsi z generatorja, razen tov. P.M, , ki je pod vplivom alkohola razgrajal tor povzročil tudi večjo m-tonalno škodo. Vazno p- je predvsem to, da je ostal generator brez vsakega na -zorstva in bi lahko prišlo tudi do hujših posledic. Vsekakor pa je tako dejanje najhujsa kršitev delovne discipline brez vsakega čuta odgovornosti in bi lahko povzročilo hujšo posledice. Disciplinsko sodisce^je pri izrekanju kazni upoštevalo tudi olajševalne okoliščine m izreklo samo na jvišjo denarno kazen, čeprav bi lahko upravičen izreklo tudi kazen odpusta .--iz podjetja in tudi po.crcnilo postopek pri rodnem sodišču zaradi kaznivega dejanja ogrožanj a varnosti in zanemarjenja službene dolžnosti, ki bi lahko imelo s, vnanje ki se ga moramo skupno lotiti m ISvike^kol&i- možno merq. Vsak posameznik je kot c Vn ste vi ln g<~ ° s va dolžan upoštevati osnovne norme discipline v proizvodnem procesu, P. J. PORAST BOLNIŠKIH DOHJSTOV Kot je vsem znano, smo uvedli z novim letom nagrajevanje po ekonomskih enotah, To pisem zaradi tega, fSo boSlški dopusti znatno vplivali na vsako ekonomsko enoto. Če se vprašamo, kaj jo ekonomska ^notg> imb vor, da je vsaka ekonomska enota obrat za sobe z L.stn obračunom, kar bo seved.a vplivalo tudi na osebne dohodke vsake ekonomske enote. Upam, da ekonomska enota ne bo tr pelo človeka, ki bo izkoriščal socialno zavarovanj in v breme vseh ostalih. Zatorej apeliram na vse elane kolek tiva, da v svojih ekonomskih enotah tate_ judi gra3-j 5^ . P' to no bi pomagalo, je jasno, da taksen_človek n . -D iskati v ekonomski enoti in da bodo vsi ostali, ki en tr dijo za večjo storilnost, gledali, da se taksnega ulomka znebijo. Torej je treba kolektivno po ekonomskih ~ dati, da se zmanjšajo nesreče pri delu ter da bolniško puste koristijo samo ljudje, ki so stvarno bolni, no po tudi tisti, ki so jih do sedaj koristili ne za zdravj ®£!?znaimo pa za druge stvari doma. Da3mo si roko na srce in Poznajo, da je tokih med nami bilo kar preceo m da 3 j f ' Zaradi tega je treba postaviti odločne ukrepe, in uo 1 da uQ takih čimproj znebimo. Kajti samo z odločnimi ^cpi bomo lahko dosegli to, kar smo si za #ietosnge Uto postavili in samo s taksnimi ukrepi bomo koristili sebi v zvišanju z j 1jenskega standarda,_koristili družbi in pripomogli k hi D ši izgraditvi 'socializma, „ Zatorej apeliram še enkrat m vse elane kolekti a. bodite zavedni člani današnje družbe in tudi družba no bo poz<.,bi a Qj_ p,n poglejmo, kakšno je stanje bolniških dopustov v mesecu januarju 1961.leta! Oddelek Število ljudi Skupne ure Januar bol. ure % Strugama Livarna Samotni oddelek Prodorne peci Slikama Razvrščev Inica Zunanja skupina Sklad.gotovih izdelkov Vajenci Pakirnica Gmota Okrogle peči Uslužbenci 76 14.592 1.388 9.5 36 6,912 885 12. 8 19 3, 648 52o 14.2 95 18.24o 1.652 9.1 31 5.952 1,340 22.5 11 2,112 28o 13.2 lo 1.92o 552 28.7 13 2.496 32 1.2 43 8,256 .88 1 5 960 96 lo 19 3,648 272 7.4 21 4. 032 748 18.5 64 12.288 632 5.1* Lado Koštoeaj PONESREČILI SO SE Oblak Matilda ic pri vstopu v avtobus obstala m stopnicah, tako, da so ji vrata avtobusa pri zapiranju stisnila nogo in jo laže -poškodovala. Podlesnik Marjan: na poti v službo se je ponsorečeni palj-1 2 dvokolesom, in sicer brez luči. Zaradi tega na vidci, da je n. cesti večji kamen, v katerega je z^del s kolesom, pri tem padel in si tako poškodoval levo ramo. Pripomniti pa je treba, da ja prejšnji dan bil nekoliko vinjen. Cizej Marija s Ponvi sre č enka galke), pri tem ji je gi laže poškodoval. je čistila keramično izdelke (pote-zletel v oko keramičen drobec in ji Potočnik Irena jo pri zlaganju opeke, katero pa ni pravilno zložila, bil" tako neprotidnp, da ji je opeka padla na nogo m ji lažje poškodovala palec desne noge. Turnšek Cilka: Ponesrečenim je stala tik ob.tiru, po.katerem prevažajo vozičke, naložene s samotnimi kapicami v trenutku, ko jo premikač premik'1 vozičke mimo ponesrecenre. Ker^ je pa ponesrečenka v teni trenutku dvignila eno nogo, mislec si z njo drgniti drugo, je ob udarcu^vozicka v njo.podla m pri padcu udarila z levo roko po vroči samotni napiči ter dobila lažje poškodbe oz.opekline na njej, Anto.linc Karel: Pri prenosu samotnih kapic iz samotno ga v oddelka k predornim pečem se je ponesrečeni spotaknil ob samotno kapico, odnosno kapice, ki so bile naložene na prehodu k stari prodorni peči. Ker je ponesrečeni noši1 zadaj, prednji pa ga o tem ni opozoril, je padel in .si poškodoval prst na desni roki. Pri vseh teh nesreč- h je razvidno, ds je^do njih prišlo večinoma z-radi neprevidnosti samih ponesrečenih. Zatorej apeliramo na vse Člane kolektiva, posebno pa na vodj.e ekonomskih enot, da posvetijo temu problemu malo vec pa zn j e, ker je to le v zgubo vsaki ekonomski enoti, v kateri ponesrečenec dela. Lado Košt ornaj 6o VESTI O NAŠIH DELAVCIH ( Poročilo personalnega oddelka od 2o. I do 21.2,1961.) Sprejeti v delovno razmerje: 1.Obrez Jože 2,Buče j Anton 5.Grm Franc 4,Super Franc 5. Kozovinc Viktor 6. Je len St nislav 7. Narbeger Vili 23.1,1961. 26.1 1961 1.2.1961 2.2.1961 13.2.1961 13.2.1961 21.2.1961 R-zrešeni delovnega razmerja: 1, Kot ar Št e van 2, Mirnik Franc 3, Potočnik Idrija 4, Vočko Anton 5, Bobovnik Ivan 6, Kolar Štefan 7, Hojnik Henrik 8, Prevolnik Neža 25.1.1961 31.1.1961 31.1.1961 31.1.1961 31.1.1961 2.2.1961 19.12,1960 20.2.1961 K prem,pri pred.peci K prem,pri pred.peci K ključ-viličar K pr o m. pri pred, peci NK transport NK prem,pri pred,peči K ključavničar K šofer K samoter K slikar VK mizar - vodja oddelki K prem.pri prod.peči K klepar K kurjač okr.peci K livar keramiko NOVO O SOCIALNEM ZAVAROVANJU pn dnevnem redu zasedanja Zvezne ljudske skupščine, ki ia slclitnio zn 28.februar 1961, so tudi nekatere spremembe v Zakonu o socialnem zavarovanju vrsta dajatev Socialno zavarovance delimo glede na vrsue aajavev na dve večji skupini, in sicer: 1, kratkoročne dajatve 2, dolgoročne dajatve V prvo skupino prištevamo predvsem zdravstveno zavarovanje in otroške dodatke, v drugo pa pokojninsko ininvalidsko zavarovanje, čeprav slednje nama™ Q gorečnih dajatev in je vezano tudi 310'??ovnnia Namen tega sestavka sicer ni razprava 0 ^hn^Znkonu I" social-in organiz-ciji, ampak predvidene spremembe v Zakonu o social Žen zav“rovnniu ki zanimojo nas vse, vendar sem zaradi laS- jega razumevanja omenil_načelno delitev socialnega zaVaro- Vanja na dve večji skupini. 7nlrftr.. n Ecedno začnemo govoriti o spremembah^v Zakonu o socialnem zavarovanju, naj omenim še, da se pripravlja tudi vazna reorganizacija službe socialnega zavarovanga. Z razvojem delavskega samoupravljanja m m sploh družbenega upr^v ljanjo se je pokazala potreba po večji decentraliz-ciji do sedanjih oblik Okrajnih zavodov za socialno zavarovanje in ustanovitvi komunalnih zavodov za socialno zavarovanje, bodo lahko bolj elastično opravljali svojo funkcijo« sc bodo približali življenju komune m zavarovansem ter njihovim neposrednim interesom. T ko lahko FiSctodeoo toti v^oMtol Žalec ustanovitev Komun-lnego zavoda za socialno zavar v na . ki bo samostojno opravljal službo socialnegc ^ „ P v svojem območju, Zaradi potreb pO vls3eQln^J ^okoininskeS kadru, se ne bo decentralizirala samo služba .pokoonins.ceg z^v^rov^ni'1 ki bo verjetno ohranila dosedanjo obliro. 'P Sed.:j pa preidemo k predvidenim spremembam v zakonu o socialnem zavarovanju, ki bodo zajele ; 1, pokojninsko in invalidsko zavarovanje 2, otroške dodatke 3, zdravstveno zavarovanje V ookojninskea zavarovanju se bodo verjetno povečali prejemki upokojencev ter s tem P* ^g^iduis ih^d-.aktivnih zavarovancev, od katerih po s e dan o ih preapi^ih o stop.,jo 2-^3 ot^|jrih dodatkih se tudi predvidevajo gotove spremembe, katere pa še niso dokončno oblikovane, * 2 nas in vse aktivne zavarovance pa bodo najbolo interesantne spremembe v Zakonu o zdravstvenem zavarovancu, ker bodo predvidoma gospodarske organizacije morale plc.cevati hrnnarinoza čas zdravljenja do 3o dni. Po so podjetja izplačevala hranarino samo za prvih?5 zara-zdrovljenja ter je predvidena sprememba povzročila p c. ■ ^ di tega precej razprav. To pomeni z^podjetjaj dru i s ra p- za posamezne ekonomske enote povečan finančni ^d.tek, k se nrisnevki za socialno zavarovanje verjetno ne bodo bistvene spremenili in ostanejo na. isti stopnji kot do sedaj. Dejansko pfbo ?ako pove Čanje ^števila bolniških dni za teter a plačuje nadomestilo podjetje, stimulativno vplivalo na njihove ekonomske enote, do zniza. j o število delovnih dn eub ličnih zaradi bolezenskih dopustov. ve pogledamo za ne n j let nazaj poročila o delovnih dneh izgubljen^ zaradi bolezenskih dopustov lahko ugotovimo, da se je njihovo stavilo pr e cej povečalo in smo na primer ravno v našem fdjetpu v letu 196o izgubili skupno 13.4o3 delovnih dni, ali izraženo v pro. centih;' 7.34%. Zato je pred nami vazna naloga.zmanjšati stavilo bolczcnskili dopustov, s tem pa nikakor ni mišljeno, da bi morali preiti *v drugo skrajnost in onemogočati človeku,