• 15. JULIJ - DAN SOLIDARNOSTI
Jutri bodo v velenjski občini, povsod tam, kjer imajo proste sobote, delali in enodnevni zaslužek namenili kot pomoč za odpravo posledic potresa na Kozjanskem. V drugih delovnih organizacijah, ki jutri normalno delajo, pa bodo delali tisto soboto, ki je za njih prost delovni dan. Na nedavnem širšem posvetu v Velenju so menili, daje Kozjansko potrebno solidarnostne pomoči. Zato v občini Velenje ne bo zaposlenega, ki ne bi enodnevni zaslužek prispeval za pomoč prizadetim krajem na Kozjanskem.
Skoda, ki jo je prizadel potres v krajih na Kozjanskem, je precej večja kot je izgledalo na prvi pogled. Dokončno sicer še ni ocenjena, ker ekipe še vedno pregledujejo poškodovana poslopja. Vendar strokovnjaki menijo, da znaša okrog 40 do 50 milijard starih dinarjev. Čeprav bo jutri 13. julija solidarnostna akcija po vsej Sloveniji, to ne bo zadostovalo, da bi zbrali potrebni denar za" odpravo posledic potresa. Kozjansko je potrebno širše družbene solidar-
nostne pomoči. Ko smo se mudili na Kozjanskem, so nam družbenopolitični delavci povedali, da je zadnja leta zlasti kmetijstvo že začelo oživljati. Zdaj pa je potres prizadel mnoge napredne kmetije in bi z delno oziroma nezadostno pomočjo kmete na Kozjanskem spravili nazaj na staro pot.
Iz Kozjanskega smo dobili naslednje podatke o že ugotovljenih poškodovanih objektih. V šmarski občini so do začetka tega tedna našteli 1800 poškodovanih stanovanjskih hiš, 19 šol, 71 družbenih stanovanjskih in gospodarskih poslopij, štiri zdravstvene domove in še nekaj sto drugih manjših objektov. Od 3400 čistih kmetijskih gospodarstev, kolikor jih je v tej občini, je potres prizadel kar 1730. Naj zapišemo še to, daje med temi 1111 takšnih, ki so doslej bile deležne mnogih olajšav — davčnih in starostnega socialnega zavarovanja. Vendar te številke še niso dokončne, ker popisa zaradi raztrešenosti kmetij še niso končali.
Nič boljša podoba ni v šentjurski občini. Tu so našteli 539 poškodovanih zasebnih hiš. Od teh je 42 močno poškodovanih, 204 temeljito razrahljanih, druge stavbe pa imajo podrte dimnike, odkrite strehe, večje razpoke in drugo.
Najtežje bodo na Kozjanskem rešili šolanje otrok. Do jeseni bodo morah sezidati šolske učilnice za 2 tisoč šoloobveznih otrok, drugače se mladi ne bodo mogli šolati. Potres je namreč poškodoval mnoge osnovne šole, dve pa sta popolnoma uničeni.
Razen tega so poškodovani še gasilski domovi, prosvetne dvorane, mnoge občinske stavbe in tudi nekaj cerkva
Podoba prizadetega Kozjanskega je resnično tragična. Na prvi pogled človek sicer ne dobi videza velikega razdejanja, ker stavbe še stojijo. Ko pa si ogleda njihovo notranjost in vidi razrahljane stene, podrte stro-pove in velike razpoke, pa spozna, da je Kozjansko potres dobro stresel. Zahrbtno je potres
razrahljal predvsem stare hiše od temeljev do slemen. Zraven teh več desetletnih domovanj Kozjancev so zdaj postavili šotore in zasilne prostore. Ljudje se v razmajane domove ne upajo. To pa je le začasna rešitev čez poletje. Do jeseni bo potrebno ljudi spraviti pod topli krov.
Denar, ki ga bodo jutri mnogi delovni ljudje ustvarili z dodatnim delom in ga namenili za odpravo posledic potresa na Kozjanskem, bo solidarnostni prispevek. V velenjski občini je solidarnostna akcija stekla že poprej. Naši občani čutijo dolžnost, da je potrebno , prizadetim Kozjancem čimprej pomagati. Poleg akcije, ki je zaživela v delovnih kolektivih, pa bodo v občini Velenje začeli solidarnostno pomoč še upokojenci. Tudi ti nameravajo del svoje pokojnine nameniti za pomoč prizadetim ljudem. Izosta-ti pa ne bi smeli obrtniki, kmetje in ljudje v svobodnih dejavnostih. Kozjansko resnično rabi naše pomoči!
V GOSTINSKEM PODJETJU PAKA
Podelili nagrade i
V velenjskem gostinskem podjetju Paka so že uveljavili navado, da zadnja leta podelijo spominske nagrade tistim članom kolektiva, ki so v tej delovni organizaciji nepretrgoma zaposleni deset let. To storijo vsako leto okrog 8. julija zaradi tega, ker so na ta dan leta 1961 odprli vrata hotelske hiše v Velenju.
Ob desetletnici so izročili spominska darila 24. delavcem, leto kasneje trem, lani štirim, letos pa je bilo te časti deležnih pet zaposlenih. To so Minka Brodnar. Frančiška Ferme, Ignac Kranc, Marica Martin-seK m Zofka Urisek. Jubilantom je na svečanem zasedanju delavskega sveta nagrade podelila predsednica Zofka Seme. Med drugim je povedala, da je jubilejne nagrade dobilo doslej že 36 delavcev oziroma 30 odstotkov vseh zaposlenih.
Na svečanem zasedanju, kije bilo v torek 9. julija, so bili tudi predsednik skupščine občine Velenje Nestl Žgank, p edsednik IS Franjo Kljun, politični sekretar Vomi*eia občine konference ZK F>-anj- Kon>n in elavni tainik '"eljeke t"ris*ične zveze
prof. Zoran Vudler. Ta je delovni organizaciji GP Paka izročil odličja, ki so jih njihove ekipe dosegle v tekmovanju pogrinjkov in kulinaričnih izdelkov na nedavnem turističnem in gostinskem zboru v Celju. Gostin-
ci iz Pake so takrat osvojili kar 8 medalj, in sicer 2 zlati za pogrinjka, 1 srebrno in 1 zlato za kulinarična izdelka, 1 srebrno in 1 bronasto za propagandne edicije ter za ikebane 1 srebrno in 1 bronasto.
V GABERKAH
i TEMELJNI KAMENI
Krajevne organizacije in krajevna skupnost Družmirje-Gaberke vabijo vse prebivalce velenjske občine na slovesno položitev temeljnega kamna za novi dom družbenopolitičnih organizacij v nedeljo ob 15. uri. S pričetkom gradnje tega doma bodo krajani Gaberk in Družmirja začeli uresničevati srednjeročni razvojni program do leta 1980.
Po otvoritvi gradnje novega doma v Gaberkah, s katerim bodo pridobili tudi prostor za trgovino, bo krajši kulturni program, ki ga bodo pripravili mladinci Gaberk in Družmirja.
Naš feljton „Vojna po končani vojni" so bralci z zadovoljstvom sprejeli. Mnogi so nam čestitali pri izboru. Zlasti zadovoljni pa so bili zaradi tega, ker so v feljtonu našli dogodke iz naših bližnjih krajev - Topolšice, Mislinjske in Koroške.
Novo zanimivo branje
Zdaj pa se feljton konča. V redakciji smo že pripravili novega, po našem menju tudi zanimivega, ki ga bomo začeli objavljati že v naslednji številki.
V novem feljtonu „Lovci ponarejevalcev in atentatorjev" se bomo preselili nekoliko dlje, v Združene države Amerike in se srečali z ljudmi, ki varujejo predsednika in njegove goste. Tudi našega predsednika tovariša Tita so novembra 1971, ko je bil na uradnem obisku v ZDA, varovali ljudje iz ameriške Tajne službe.
Kdo je lahko agent Tajne službe? Zakaj je tako dolgo trajalo, da so Američani naposled . ..čeli bolje varovati svoje predsednike? Ali je atentat na predsednika ZDA mogoče zanesljivo preprečiti? To je le nekaj zanimivosti o katerih boste lahko podrobno brali v našem novem feljtonu „Lovci ponarejevalcev in atentatorjev".
Velenjčani za Kozjansko
Na nedavni drugi seji CK ZKS je bil sprejet program dela C ZKS in njegovih organov, ki nakazuje tiste naloge, ki jih potrebno pospešeno uresničevati, da bodo načela ustave sklepi kongresov ZK postali praksa. Z uresničitvijo teh ilog bo ZK še bolj strnila svoje vrste, še tesneje se bo pove-da z delavskim razredom, hkrati pa bo tako utrdila svoj položaj in položaj delovnega človeka, ki ga bo vzpodbujala k dno bolj uspešnemu delu.
Sprejeti program CK ZKS odlikuje izredna določnost za vsa pod-čja družbeno-ekonomskega življenja. Program na primer ugotavlja, procesi v integriranju gospodarstva ne dajejo povsod želenih rezul-tov. Mnogokje so ostali le pri formalnih rešitvah, oziroma se proce-m združevanja upirajo nosilci skupinsko-lastninskih in celo povsem »tkovidnih lokalističnih interesov. CK ZKS se zato upravičeno izema za učinkovit nastop komunistov, ki morajo zagotoviti cšno usmeritev v oblikovanju dolgoročnih razvojnih programov po-neznih panog in dejavnosti v Sloveniji, da bodo le-ti temeljili na rvezovatnih usmeritvah organizacij združenega dela. CK ZKS se zavzema tudi za oblikovanje osnov dolgoročnega razvo-Jugoslavije ter srednjeročnega programa Slovenije. O pomenu pia-ranja, ki mora temeljiti na interesih delovnih ljudi v KS in TOZD, ired kratkimi razpravljali tudi na seji predsedstva RK SZDL.
potem, ko program dela CK ZKS našteva vrsto določnih nalog na čju gospodarskih dejavnosti, se ustavi tudi pri oblikovanju žbenoekonomskih odnosov v krajevni skupnosti. Komunisti bodo organizaciij SZDL zastavili politično akcijo, ki bo tako v statutih : v določnem delovanju krajevnih skupnostih zagotovila uveljavlja-neposrednega in samoupravnega odločanja o vseh interesih in nih zadevah v kar najširšem krogu delovnih ljudi in občanov, ejavnost komunistov bo močno prisotna tudi pri ustanavljanju noupravnih interesnih skupnostih za njihovo dokončno organi-inje. Največjo pozornost pa bodo namenili komunisti v letošnjem u funkcioniranju novega skupščinskega sistema, ki mora utrditi lejeta delegatska razmerja.
Seveda je to samo del obveznosti, ki si jih nalaga v svojem delovni programu CK ZKS. Pri tem pa velja poudariti, da zastavljenega bodo mogli uresničiti samo komunisti v svoji organizaciji, marveč bodo morali za zastavljene cilje boriti v enotni fronti socialističnih - v SZDL, sindikatih, ustanovah, krajevnih skupnostih, temeljnih >an izacijah združenega dela itd. Program dela CK ZKS tudi ne meni oženja delovne fronte in motijo se tisti,, ki menijo, da bo dej za uspešnost akcije odgovorna samo Zveza komunistov. Njena govornost izvira iz položaja, ki ga ima v družbi, odgovornosti za >ešno izvedbo nalog, ki so v bistvu zapis volje in hotenj delovnega nreka, pa niso razrešeni tudi družbeni dejavniki, ki uresničujejo in najujejo socialistično samoupravljanje.
MILAN MEDEN
nama
ELEBLAGOVNICA
Velenje
obvešča potrošnike, da od 6. VII. 1974 dalje
1974 leto X. št. 26 (235)	cena 2 din
Glavni in odgovorni urednik Ljuban Naraks
posluje po naslednjem spremenjenem obratovalnem času:
-	od ponedeljka do petka: od 7.30 do 15. ure
-	ob sobotah:
Šod 7.30 do 15. ure Restavracija je odprta vse dni v tednu tako kot doslej, razen nedelje in praznikov, ko ne bo več obratovala.
Letošnji praznik velenjskih rudarjev je bil še posebej slovesen, saj je kolektiv REK hkrati praznoval tudi 20-ob-letnico obstoja temeljne organizacije združenega dela elektrarna. Po dopoldanski osrednji proslavi na kotalka-lišču so se člani kolektiva REK in drugi občani zbrali že na tradicionalnem rudarskem pikniku za gradom. Le-tega pa prav gotovo ne bodo tako kmalu pozabili, saj je namreč vodstvo REK povabilo na grad znani sovjetski ansambel Modre kitare, ki je izredno navdušil številne gledalce.
TUNIZIJSKI PREMIER OBISKAL JUGOSLAVIJO - Na
povabilo predsednika zveznega izvršnega sveta Djemala Bije-diča je obiskal našo državo tunizijski premier Hedi Nuira. S svojim gostiteljem Djemalom Bijedičem se je pogovaijal o dvostranskem sodelovanju, še zlasti na področju gospodarstva ter o mednarodnem položaju. Tunizijski premier je obiskal tudi Slovenijo, sprejel pa ga je tudi predsednik Tito.
JAKŠA PETRIČ NOVI JUGOSLOVANSKI VELEPOSLANIK V ZN - Novi jugoslovanski veleposlanik v združenih narodih Jakša Petrič je pred nedavnim odpotoval v Nevv York in izročil poverilnice generalnemu sekretaiju ZN Kurtu VValdheimu. Med krajšim prijateljskim pogovorom je generalni sekretar izrekel priznanje Jugoslaviji za nenehno podporo svetovni organizaciji in predsedniku Titu za njegov boj za nadaljno uveljavitev združenih narodov in njihove vloge v reševanju najvažnejših svetovnih vprašanj.
■
ifr&im
DOBRA NAMERA - SLAB REZULTAT - S tem nevsakdanjim plovečim vozilom je 16 Nizozemcev nameravalo prevoziti oziroma prepluti kanal Le Manche. S šestnajstsedež-nim kolesom so krenili na pot v Caleu v okviru akcije UNI-CEF za pomoč otrokom nerazvitih državah. Po enoumem v rtenju pedal, so se morali hrabri junaki vrniti zaradi močnega vetra in vodnega toka.
ZADNjE DNI PO SVETU...
• PREDSEDNIK TITO V ROMUNIJI
Predsednik SFRJ in ZKJ Josip Broz Tito, ki se je ko-mgi dobro vrnil z zelo uspeš-negaprvega uradnega obiska v Zvezni republiki Nemčiji, se ta teden mudi na prijateljskem in uradnem obisku v sosednji Romuniji. Po izredno prisrčnem sprejemu na letališču v Bukarešti in prvih pogovorih na romunskem glavnem mestu, je gostitelj našega predsednika, romunski predsednik Nicolae Ceausescu, popeljal svojega gosta in njegove spremljevalce v znano črnomorsko letovišče Neptun, kjer so se razgovori nadaljevali.
Ta trenutek še ni znan končni rezultat obiska, toda nobenega dvoma ni, da bo ugoden in v skladu s tradicionalno dobrimi odnosi med dvema sosednima državama. Čeprav imata Romunija in Jugoslavija različen mednarodni položaj, ena je neuvrščena, druga pa članica bloka, imata vendarle v vrsti vprašanj ista ali zelo podobna stališča. To je prišlo do izraza tudi topot, ko so v uvodnih razgovorih razprav-
ljali o sedanjem mednarodnem položaju.
Državnika sta se strinjala, da položaj na Bližnjem vzhodu kljub premirju in opravljenem razmiku bojujočih se sil še daleč ni dokončno in pravično urejen. Pri tem sta posebej opozorila na pravice palestinskega ljudstva.
Kar zadeva Evropo in še posebej delo evropske konference o varnosti in sodelovanju je bilo v prvi rundi razgovorov rečeno, da bi kazalo premakniti sicer uspešno začete, a te dni kar nekaj otrple razgovore čimprej z mrtve točke.
Pri tem sta ponovila že znana stališča obeh strani, da je mogoče varnost in sodelovanje v Evropi zagotoviti le ob upoštevanju naslednjih temeljnih načel: spoštovanju suverenosti in ozemeljske nedotakljivosti, nevme-šavanju v notranje zadeve drugih, enakopravnosti, spoštovanju posebnosti razvoja sleherne dežele:
Dvostranski odnosi med obema državama so več kot dobri in dokazov za to ne manjka — pri čemer je eden izmed njih že po svojih zunanjih razsežnostih izjemen.
Mišljen je kajpak sistem hidroelektrarne Djerdap, ki sta ga obe deželi skupaj zgradili na Donavi, sedaj pa že razmišljajo o novi skupni hidroelekrarni.
Dokazov za dobro sodelovanje in pristne ter prijateljske odnose pa je mogoče najti tudi drugje. Denimo: blagovna menjava (čeprav še zdaleč niso izrabljene vse možnosti), industrijsko (kooperacija in specializacija) sodelovanje in podobno. Vsekakor bodo osrednje teme razgovorov tudi vprašanja, kako to dobro sodelovanje še razširiti, saj možnosti za to objektivno so.
• NA TRDIH TLEH
Obisk predsednika ZDA Richarda Nixona v Moskvi je potrdil tisto, kar se je v zadnjem času kazalo kot vse očitneje: da so namreč odnosi med obema državama razmeroma dobri, da si obe strani želita te odnose še izboljšati, da pa tega v tem trenutku objektivno nista zmožni ker sta trčili ob prevelike ovire.
Te ovire so predvsem naslednje: oboroževanje in razorožitev, kjer se nikakor ne
uspeta sporazumeti za bistvene in globlje prodore na področju kompromisnega sporazumevanja .... ter gospodarsko sodelovanje, ki je po začetnih obetih zapadlo v nekakšno slepo ulico. To se je v marsičem zgodilo zaradi odnosa ameriškega kongresa, ki kljub priporočilom Nixonove vlade ni pripravljen dati Sovjetski zvezi potrebne trgovinske olajšave.
Državnika sta podpisala štiri sporazume, ki sami po sebi niso nekoristni, so pa daleč od tistih, ki so jih v nekaterih krogih pred sestankom pričakovali.
Eno k drugemu: srečanje v Moskvi je spustilo odnose med dvema supersilama na trda tla realnosti. Izkazalo se je, da zgolj z dobro voljo ni mogoče prek nekaterih ovir, če ta dobra volja trči ob prehude pregraje. To velja za domače in tuje.
A kljub temu je mogoče reči, da je to še vedno bolje, kot pa obdobje, ki smo mu bili priče pred tem.
Sporazumevanje in sodelovanje terja, če naj bo zares pristno in veliko, tudi precejšnje žrtve. Teh žrtev (odstopanj od stališč) dva velika za zdaj bodisi nista sposobna, ali pa voljna, storiti in tudi to je eno jzmed spoznanj po srečanju, ki ga lahko ocenimo kot dobrodošlega in koristnega,.nikakor pa ne senzacionalno izjemnega.
PRAZNOVANJE - Po vsej Sloveniji smo z mnogimi slovesnostmi in drugimi prigodnimi manifestacijami, na katerih so se zbrali tisoči in tisoči delovnih ljudi, proslavili praznik 4. julij -dan vstaje. Tako so bile proslave v Semiču, v vasi Cmeče pri Dravogradu, v Poljanah pri Jesenicah, na Gorah nad Hrastnikom, na Urhu pri Ljubljani, v Celju in drugje. Velika zborovanja ob dnevu vstaje so bila tudi v drugih republikah, med drugim tudi v legendarni Sutjeski.
LETALA - JAT bo povečal svojo floto še za 4 letala tipa boeing-727. Dobavljena bodo do srede prihodnjega leta. Prvi dve letali tega tipa sta že vključeni v promet na naših domačiji in inozemskih progah. Za nakup>prvih dveh letal so porabili približno 300 milijonov dinarjev. V letalih tega tipa je prostora za 189 pot-niicov.
oscilira, je treba zagotoviti, da bi v času majhne porabe plin hranili za dneve, ko bi ga sicer lahko primanjkovalo.
STANOVANJA - Po zgledu Ljubljane so se tudi v Beogradu odločili, da bodo organizirali akcijo za preureditev neizkoriščenih podstrešij v stanovanja. Pričakujejo, da bodo tako z minimalnimi sredstvi dali streho okrog 2000 beograjskim družinam. Strokovne službe Beograda tudi predlagajo, naj bi sredstva za adaptiranje podstrešij zagotovili iz solidarnostnega sklada, ki bi potem tudi razpolagal s temi stanovanji.

.IN DOMOVIN
jevič in lepa partizanka Le Thi Viet starša šestih Jugoslovanov vietnamskega lika. Vsi skupaj so zdaj prispeli v Jugoslavijo.
ZAKLADI - Vse tako kaže, da bodo pristojni organi v Dalmaciji letos veliko bolj zavarovali arheološke zaklade v Jadranskem morju. Predvsem bodo za-stražili tiste lokacije, kjer ležijo potopljene galeje, amfore, glinasta posoda in drugi dragoceni predmeti. V poseben zemljevid
elektrarn, koksarn, železarn, kemičnih tovarn in podjetij za proizvodnjo gradbenega materiala, se bo namesto črnih oblakov valil - čisti dim. Tako bodo iz zraka skoraj v celoti izginili strupeni plini. Zvezni sekretariat za kmetijstvo bo namreč te dni potrdil pogodbo o poslovno-tehničnem sodelovanju in odkupu licence za proizvodnjo naprav za zaščito pred onesnaženjem zraka. Pogodbo sklepata ameriška firma Policon in podjetje Djuro Djakovič iz Slavonskega Broda. Po pogodbi bo imelo naše podjetje tudi izključno pravico prodaje teh zelo iskanih naprav v Sovjetski zvezi, na Poljskem, v ČSSR, Romuniji, DR Nemčiji, Bolgariji, Siriji, Libiji in Egiptu.
ZAVAROVALNICA SAVA
POSLOVNA ENOTA CELJE
EKSPOZITURA ZASTOPSTVA
VELENJE
SLOV. KONJICE I ŠENTJUR
ROGAŠKA SLATINA
PLIN - Izkoriščena naftna polja pri Lendavi bodo verjetno porabili za shrambo plina, ki bi ga iz Sovjetske zveze uvažali za potrebe slovenskega gospodarstva. Strokovnjaki prav zdaj raziskujejo možnosti, da bi plin pod visokim pritiskom vskladi-ščili v bivših naftnih poljih in ga tam shranili. Po načrtih bi v prihodnjih dveh letih zgradili omrežje magistralnih plinovodov za preskrbo in-_ dustrije in mest. Ker pa prodaja plina v široki potrošnji
POVRATEK - V Jugoslavijo se je vrnil te dni Ivan Matijevič, ki je potoval iz Jugoslavije do Jugoslavije prek Nemčije, Južnega in Severnega Vietnama, polnih 32 let in 3 mesece. Kot 20-letnik je spomladi 1942 odšel j iz vasi Prizno pri Karlobagu na ' delo v Nemčijo, da bi se izognil pozivu v hrvaške domobrance. Leta 1945 je stopil v tujsko legijo in se kaj kmalu kot član francoskega ekspedicijskega korpusa znašel v Indokini. Vojna je še divjala v tej daljni azijski deželi, ko je legionar spoznal ujeto vietnamsko partizanko, ji pomagal, da je zbežala in se skupaj z njo umaknil k osvobodilnim silam. Danes sta Ivan Mati-
so zarisali takšne kraje in zagotovili varstvo pred podvodnimi gusarji. Takšnih lokacij je na Jadranu nekaj sto. Pričakovati je tudi tesnejše sodelovanje s pristojnimi organi v Čmi gori iu Sloveniji. Praksa je namreč pokazala, da je mogoče edinole s skupnimi akcijami zavarovati bogastvo neprecenljive vrednosti, ki ga v svojih globinah skriva naše morje.
OKOLJE - Iz dimnikor- največjih jugoslovanskih termo-
RAZVOJ - Svoj sedanji zaostanek v razvoju v primerjavi Italijo bo Jugoslavija zmanjšala do leta 1985, trdi neka študija, ki so jo izdelali v okviru projekta za razvoj Jugoslavije do leta 1985. Po tej študiji je imela Jugoslavija leta 1970 družbeni proizvod na prebivalca takšen, kot Italija, ČSSR in DR Nemčija leta 1955. Toda leta 1985 bo imela Jugoslavija že takšen družbeni proizvod, kot ga bodo te države imele leta 1975. Jugoslavija bo tudi kot skupna ekonomska enota v mednarodni areni pomenila več kakor danes. Celotna letna vrednost jugoslovanskega proizvoda je bila leta 1970 približno 20 milijard dolarjev. Okrog leta 1955 so imele ZDA 85-krat večji proizvod kot Jugoslavija, zdaj je za okrog 50-krat večji, leta 1985 pa bo samo še 35-krat večji.
Gradimo garaže- pozabljamo na otroke?
Čeprav so v Velenju že štirje vrtci — Mojci, Kekcu in Najdi-hojci se je lani pridružil še gorenjski vrtec, je še vedno precej mater oziroma otrok, ki ob vpisu ostanejo praznih rok.
Ravnateljica vzgojnovarstvenega zavoda Velenje Majda Gaber-šek je: povedala, da so letos sprejeli na novo 180 otrok, več kot sedemdeset mater pa se je moralo vrniti domov z veliko negotovostjo, kje bo otrok, medtem ko bosta z možem v službi. Žal, nimajo vse starih mam niti sosed, pa tudi ne tako urejene službe, da bi svojega sina ali hčerkico čuvala z možem izmenoma. Otroci teh mater so za veliko prikrajšani. Največ za znanje, ki si ga pridobijo njihovi vrstniki ob strokovnem vodstvu vzgojiteljic.
V pogovoru z ravnateljico smo tudi zvedeli, da je v vsakem
oddelku že sedaj 20 odstotkov več otrok kot p~ določa republiški normativ. V vseh štirih vrtcih je sedaj skupaj 680 otrok ali nekaj več kot 30 odstotkov. V samem Velenju je namreč od prvega do sedmega leta približno 2000 otrok, Če upoštevamo samo tiste matere, ki so letos prišle zaman na vpis in tiste ki na dan vpisa v zavod sploh niso prišle, ker so spoznale, da nimajo nobenih možnosti, potem bi v Velenju že letos potrebovali nov vrtec. Vse pogosteje pa je slišati tudi pripombe, da je treba v varstvo zajeti tudi otroke mater, ki so doma pa tudi kmečke otroke.
Možnosti za vpis bodo v prihodnjem letu še manjše, ker so letos sprejeli veliko mlajših, otrok, ki potem avtomatično osta-

nejo v zavodu do začetka šole. Zato lahko pričakujemo, da bo prihodnje leto naval za vpis še večji in da bodo starši mori čakali na vrsto še veliko prej kot letos, ko so prvi prišli že okro tretje ure "zjutraj. Zavedati se moramo tudi, da bo v jeseni v» ljivih več sto stanovanj, nihče pa za te nove prebivalce ni predvi del tudi prostorov za organizirano varstvo otrok. Tako i čudno, da je vse bolj pogosto slišati pripombe mater, M skupaj z bloki gradimo marsikje tudi garaže, pozabljamo pat otroke. Kam z njimi, ko sta starša na delu? Kam z njimi tf prostem času?
Če bi ob načrtovanju novega stanovanjskega kompleksa t menili poseben prostor za varstvo otrok - podobno kot je i nebotičniku - verjetno problem varstva ne bi bil tako občuta kot je danes. V prihodnje bo treba razmišljati še o tem, da bi o blokih gradili tudi miniaturna otroška igrišča, kjer bi se lahki igrali otroci ob prostem času tudi brez neprestanega nadzorstn staršev. Centralno igrišče ob kopališču je za mnoge preveč oi daljeno, zelenic ne smejo uničevati, na cestah pa prtek promet.

NAŠ
POSLOVNO POROČILO SKLADA ZA NEGOSPODARSKE INVESTICIJE ZA LETO 1973
Sklad za negospodarske investicije Skupščine občine Velenje je ustanovljen z odlokom Skupščine občine Velenje, sprejetim na. občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti 24. aprila 1970. Statut sklada je sprejel upravni odbor sklada na svoji seji dne 16. ila 1970. Sklad je pravna oseba in za svoje obveznosti jamči z mi svojimi sredstvi.
Sredstva sklada iz prispevkov delovnih organizacij so namenjena financiranje ali sofinanciranje gradnje šolskih objektov, objektov Dškega varstva, objektov kulture in telesne kulture in drugih ektov skupnega pomena za občino.
)ohodki in izdatki sklada se razporejajo s finančnim načrtom, ja sprejema upravni odbor sklada za vsako poslovno leto. Sred-1 sklada, ki se v poslovnem letu ne porabijo, se prenesejo v lednje leto.
/ letu 1973 je sklad za negospodarske investicije dosegel sledeče lodke in izdatke:
LAD ZA NEGOSPODARSKE INVESTICIJE IZ SREDSTEV LOVNIH ORGANIZACIJ ZA LETO 1973:
Plan	Realizirano
IV
OHODKI:
prenos sredstev iz preteklih let sredstva za ZD družb, dogovor 1973 družb, dogovor 1972 iotacija TEŠ - za kulturni dom odškodnina RLV za kulturni dom kredit vrtec soudeležba sodišča vijeni garancijski pologi ibresti od oročenih sredstev terjatev RSC terjatve KOČ vračilo vezanih sredstev credit šola Šoštanj
3,593,433,19 4,500.000,00 11,357.000,00 1,043.000.00 1,000.000,00 4,000.000,00 1,200.000,00 4,000.000,00 105.132,00 600.000,00 300.000,00 1,600.000,00 4,212.903,00 2.738,00
UPAJ:
37,511,468,19 19,532.530,04
iilfcii
ZDATKI:
Terjatve 1972 Bančni stroški in obresti Anuitete Zdravstveni dom Jtroško igrišče Velenje Grancijski pologi Vrtec Z2 Tehnična šola Testa Zavodnje Kulturni dom Šoštanj Testa Bevče Posebna šola Velenje Sol a Topolšiica Sodišče Velicnje Tržnica Velenje Stanovanja za učitelje OD in potni stroški Cesta Rečica - Podgora festa Skorno - Penk Telovadnica Šoštanj Razne dotacije |l % za informiranje Cesta Arnače — Ložnica Vlečnica Velenje Vlečnica Zavodnje IATKI SKUPAJ l
1,232.903,00 1,500.000,00 11,383,565,19 4,500.000,00 300.000,00 1,150.000,00 2,600.000,00 3,400.000,00 400.000,00 3,400.000,00 100.000,00 500.000,00 100.000,00 4,000.000,00 900.000,00 45.000,00 50.000,00 200.000,00 300,000,00 50.000,00 100.000,00 100.000,00 500.000,00 200.000,00
37,011.468,19
1,216,638,10 1.078,588,45 4.837.321,20
230.000,00 1.596.216,80 5.876,775,00 326.058,05
100
072 042
020 061
173 0,82
235.596,30 2,36
1,143.550,00 44.369,35 40.523,90
358.100,00 250.000,00 57.109,05 100.000,00
200.000,00 200:000,00 17,790.846,20
1,27 0,99 0,81
119 500 057 100
100
048
[DO
500.000,00 1,741.683,84 348
DBVEZNOSTI SKLADA 31. 12. 1973:
ačilo situacij za vrtec Z2 (Vegrad, ERA Velenje	1,045.907,10
ssta Zavodnje (Cestno podj. Celje)	46.110.65
ržnica (Projektivni biro Velenje)	11.750,00
otacija po sklepu (cesta.Skorno-Penk)	50.000,00 Iravstveni dom (skladu za urejanje in oddajanje
avbenih zemljišč)	400.000,00
PAJ:	1,553.767,75
:upščina občine Velenje je na svoji seji, dne 19. aprila 1974 sprejela slednji
PROGRAM
iada za negospodarske investicije iz sredstev prispevka go-mdarskih organizacij za leto 1974.
'inančni načrt sklada za negospodarske investicije iz sredstev pri-levka gospodarskih organizacij za leto 1974 obsega:
.DOHODKI:
"prenos sredstev iz preteklih let	1 741 683 84
prispevki GO (terjatev 1973 in obvez. 74)	19,025.000^00
.soudeležba sodišča	3,500.000,00
.prodaja pokrite tržnice	2,400.000,00
garancijski pologi	651.868,20
^vračilo toplovod	217 575 00
Skupaj dohodki:	27,536^127^04
•	IZDATKI:
•	obveznost iz leta 1973 dom družbeno političnih organizacij s kinodvorano sodišče
IV. osnovna šola - (sofinansiranje) mladinski dom RSC - sofinansiranje i anuiteta - odplačilo
!stroški sklada: obresti, bančni stroški, provizije, nadzori obveščanje
dotacija za popravilo po tehničnem prevzemu: ■ cesta Skorno-Penk smučarski klub cesta Graška gora ostalo
Skupaj izdatki:
1,553,767,75
3,000.000,00 6,000.000,00 8,000.000,00 6,000.000,00 2,358.707,00
98.652.29 165.000,00
50.000,00 60.000,00 150.000,00 100.000,00 27,536.127,04
IV.	KREDITI:
1.	stanje 1. 1. 1973
2.	črpanje v letu 1973
3.	Interkalarne obresti 1973 odplačane v letu 1973
STANJE KREDITA 31. 12. 1973
V.	GARANCIJSKI POLOGI:
1.	garancijski polog za tržnico
2.	vrtec-garanc. polog SKUPAJ:
V. TERJATVE.
7,556.504,05 101,775,95
4,837.321,20-
2,823.696,80
230.000,00 421.868,20 651.868,20
3,593,433,19 100
10,314.922,95 091 970.017,25 093
105.132,00 100 231.607,05 039
4,212,902,85 104.515,95
Terjatve sklada predstavljajo neplačani del prispevka po podpisanem sporazumu. Družbeni dogovor 1973 kaže, daje bilo za leto 1973 podpisanih samoupravnih sporazumov za prispevek v sklad NI	12,488.771,16 din
plačanih do 31. 12. 1973 za	10,314.922,95 din
neplačano na dan 31. 12. 1973	2,173.848,21 din
Med največjimi dolžniki prispevka v sklad NI je Elektrarna Šoštanj, ki zaradi negativnega dohodka po ZR 1972 ni mogla vkal-kulirati odgovarjajoči del prispevka in ga potem seveda tudi ne plačati. Iz enakega razloga tudi ostale organizacije združenega dela niso poravnale svojih obveznosti. Pri vsem tem velja pripomniti, riaj OZD pri delitvi dohodka po zaključnem računu vkalkulirajo prispevek v sklad NI v višini po podpisanem samoupravnem sporazumu kot obveznost in jo potem tudi realizirajo. Prispevki, ki so utrjeni s podpisanim sporazumom predstavljajo dohodek sklada in služijo kot osnova planiranje investicij. Vsako poznejše odstopanje ima za posledico nerealnost plana.
Prizadevanje služb bo šlo v smeri, da se ti prispevki izteijajo.
Neplačane obveznosti prispevka po družbenem dogovoru 1972 smo odpisali, ker ne bodo poravnane.
SKLAD ZA NEGOSPODARSKE INVESTICIJE IZ SREDSTEV SAMOPRISPEVKA 1973:
NAZIV	Plan I. DOHODKI:
1.	prenos sredstev i? preteklih let 1,554.298,15
2.	samoprispevek	6,500.000,00
3.	vrjeni garancijski pologi	275.439,00
4.	vrnjena oročena sredstva	2,889.787,00
5.	ostalo
SKUPAJ:	11,219.524,15
II.	IZDATKI:
1.	Terjatev 1972	1,000.000,00
2.	kulturni dom Šoštanj	3,600.000,00
3.	tržnica Velenje	1,100.000,00
4.	cesta Zavodnje	600.000,00
5.	posebna šola Velenje	600.000,00
6.	stroški SDK, odplačila kredita	4.254.524,15
7.	1 % za obveščanje	65.000,00
8.	Krajevna skupnost Topolšica
SKUPAJ: '	11,219.524,15 SALDO
III.	OBVEZNOSTI SKLADA 31.	12. 1973:
1.	RŠC za otroško igrišče
2.	KS Šoštanj (sofinanciranje kulturnega doma) SKUPAJ:
IV.	KREDITI:
1.	stanje kredita 1. 1. 1973
2.	interkalarne obresti 1973
3.	odplačano 1973
Stanje kredita 31. 12. 1973
Realizirano
1.554.298,15	100
7,697.165,25	118
275.439,45	100
2,889.787,40	100
1.725,95	
12,418.416,20	111
994.610,05	099
500.000,00	014
1,325.560,00	120
700.000,00	127
5.264.934,05	124
65.000,00	100
100.000,00	
8,950.104,10	080
3,468.312,10	
189.504,30 1,500.000,00 1,689.504,30
10,737.307,10 1.531,55 4,878.393,65 5,860.445,10
Podatki o direktnih dohodkih obeh skladov kažejo, da so le-ti doseženi v planirani višini:
- družbeni dogovor in samoprispevek
~Plan	19,000.000,00
-realizacija	18,982.105,45
-	% realizac.	99 9 Realizirani pa niso tisti dohodki, ki bi jih podjetja prispevala za določene
investicije:	'
-	dotacija TEŠ za kulturni dom	1,000.000,00 /'- odškodnina RLV za kulturni dom Šoštanj	4^000.000,00
-	sredstva za zdravstveni dom	4,500.000^00
-	soudeležba sodišča	4,000.000 00
-	prispevek KOC	1^600:000,00
-	kredit za vrtec, ki se kljub intervenciji v Skupnosti otroškega varstva v Ljubljani ni uspel
dobiti	1,200.000,00
SKUPAJ:	16,300.000,00
Ker smo se morali pri investicijah prilagoditi realiziranim dohodkom, so nastale v izdatkih precejšnje spremembe:
-	za zdravstveni dom je bil investitor sam Savinjsko šaleš. zdrav. dom.
-	Krajevna skupnost Šoštanj, kije investitor kulturnega doma Šoštanj, zbira vsa dodatna sredstva iz naslova odškodnine. V izdatkih sklada je le prispevek 2,000.000,00, kije planiran po referendumu.
-	Sodišče se še ni pričelo graditi, zato se ponovno planira v letu 1974.
-	Nerealizirani kredit za vrtec Z2 se je moral nadomestiti z lastnimi sredstvi sklada.
-	TIS bi morala prispevati za izgradnjo tehnične šole 2,000.000,00 din. Zaradi zamrznitve dohodkov TIS ni morala realizirati omenjenega dogovora. S posebnim sklepom je sklad kril nastali izpad pri sredstvih.
-	Zaradi pomanjkanja projektov in sredstev ni prišlo do izgradnje posebne šole Velenje, adaptacije šole Topolšica in modernizacije ceste Rečica-Podgora in ceste Arnače-Ložnica.
-	KS Zavodnje je bila odobrena po sklepu dotacija za vlečnico v Zavodnji. Vse te spremembe v izdatkih so imele za posledico določene premike v
posameznih postavkah, in sicer s tem, da se je za večje izdatke investicij zmanjšalo odplačilo kredita, nerealizirane investicije pa se je ponovno planiralo v letu 1974, kot tudi dokončno odplačilo kredita, katerega stanje na dan 31. 12.1974 znaša -	8,684.141,80 din.
V nadaljevanju poročila je tabela, ki prikazuje vse dosedanje dohodka obeh skladov za negospodarske investicije, to je od leta 1970 - 1973 kot tudi izdatke sklada v primerjavi s plana po referendumu.
Podatki o dohodkih kažejo, da bodo sredstva višja, kot se je s planom predvidevalo. Ob upoštevanju, daje do leta 1973 že realiziranih dohodkov -
49,864,065,50
in da se bo z referendumom do maja 1975, ter podaljšanjem družbenega dogovora do konca 1974 zbralo nadaljnjih -	31,000.000,00
bodo dohodki sklada v vseh letih dosegli višino	80,864.065,50 din.
S temi sredstvi se bodo kljub veliki podražitvi v celoti realiziralo predvidene investicije po referendumu; ter zgradili še nekateri dodatni objekti.
DOHODKI IN IZDATKI SKLADA ZA NEGOSPODARSKE INVESTICIJE OD LETA 1970 - 1973
NAZIV
Plan po refe- Realizirano Indeks rendumu 1971-1973 izvršit.
I. DOHODKI:
1.	Prispevek občanov
2.	Prispevek OZD
3.	Udeležb. TIS + otr. var., Prispevki KS, obresti
4.	Krediti
18.481.290,00 20.504.213,05 111 23.100.000,00 28.288.243,50 124
2.883.000,00
1.071.608,95 037 8.684.141,80
SKUPAJ razpoložlj. sred:	44.464.290,00 58.548.207,30 132
II. IZDATKI:
A. OBJEKTI ŠOLSTVA, OTROŠKEGA VARSTVA IN KULTURE
1. Izgradnja III. os. š. +
vrtec	8.700.000,00
2.	Iz gradnja šole Ravne	400.000,00
3.	Izgradnja otroš. igrišča	200.000,00
4.	Adaptacija poseb. šole	1.100.000,00
5.	Izgradnja ot. igrišča
v Šoštanju	120.000,00
6.	Dozidava OS Biba Roeck Š.	600.000,00
7.Dozidava	OŠ Šmartno/Paki	1.600.000,00
8.	Izgradnja telovadnice Š.	1.000.000,00
9.	Sofinas.-kultur. dom Šošt.	2.000.000,00 10. Ureditev knjižnice Vel.	300.000,00 1 1. Adaptac. doma v Šmartnem/P. 100.000,00
12.	Adaptac. osa š. Topolšica	100.000,00
13.	Dozidava pros. doma Topol.	100.000,00
14.	Gradnja stanovanj: za učit.	300.000^00
15.	Javno stranišče Šoštanj	100.000,00
16.	Upravna zgrad.
sodišče + mil.	2.500.000,00
17.	Avtobus, postaja Velenje	700.000,00
18.	Bazen Šoštanj - ogrevanje	150.000,00
19.	Kopal, bazen Velenje	2.100.000'00
20.	Gardarobe za šport. Vel.	300.000^00
21.	Gasilni dom Velenje	900-000,'00
22.	Vlečnica Velenje, Zavodnje	200.000^00
23.	Zaklonišče	1.500.000^00
24.	Tržnica Velenje	400.000,00
25.	Graditev ZD Velenje	400.000,00
26.	Otroški vrtec 22
27.	Tehnična šola
28.	Kolektor
9.731.842,65 608.635,30 88.177,15
* 114.060,15 2.384.254,95 4.088.191,35 250.000,00 500.000,00 3.620.975,60 100.000,00
100.000,00 176.096,75
112
152 044 plan 74
095 397 256 025
025 plan 7' 1207 100
100 059
300.000,00 57.897,75 2.909.960,45 325.000,00 2.291.003,10 463.092,00 428.605,00 2.469.110,00
3.454.091,90 7.476.775,00
A. SKUPAJ:
7.000.000,00 33.470.000,00 41.937.769,10
B. MODERNIZACIJA CEST:
1.	Cesta!
2.	Cesta |
3.	Cesta 1
4.	Cesta 1
5.	Cesta I
6.	Cesta 1
7.	Cesta i
8.	Cesta 1
9.	Cesta;
10.	Cesta!
11.	Cesta!
12.	Cesta 1
13.	Cesta j
14.	Cesta !
1 Ravne
1 pokopališče Podkraj 1 Plešivec - G. gora i Paški Kozjak 1 Metleče Bele vode 1 Lokovica 1 Šalek-Bevče 1 Rečica-Ppdgora i Zavodnje
1 Družmirje-Gaberke 1 Podkraj
1 Arnače-Ložnica 1 Arnače-Podkraj 1 Skorno-Penk
700.000,00 50.000,00 500.000,00 250.000,00 900.000,00 500.000,00 450.000,00 200.000,00 1.900.000,00 600.000,00 200.000,00 500.000,00 150.000,00 500.000,00
911.914,25 111.357,45 515.376,55 377.504,95 1.028.857,45 589.293,35 359.244,70
1.810.143,70 754.805,30 -275.119,30
558.100,00
plan 74 043 039 139 108 255 231 029 617
obveza 74
126
'130 223 103 151 114 118 080
plan 74 095 126 138 plan 74 plan 74 112
B.	SKUPAJ:
C.	STROŠKI SKLADA:
1. Obresti, načrti, osebni dohodki, ostalo, razne dotacije
C. SKUPAJ:
IZDATKI SKUPAJ A+B+C
Neizkoriščena sredstva: Od tega
-	saldo na žiro računu -
-	garancijski pologi
7.400.000,00 7.291.717,00 099
3.594.290,00 3.456.857,06	096
3.594.290,00 3.456.857,06	096
44.464.290,00 52.686.343,16	119
5.861.864,14
5.209.995,94 651.868,20
Pri ocenjevanju vrednosti že zgrajenih objektov in v primerjavi z današnjimi cenami se vidi pravilno vodena politika upravnega odbora sklada, ki je z najetjem kredita pospešil gradnjo posameznih objektov.
Prihranek ni samo na času ampak predvsem pri pocenitvi objektov, ki je mnogo višja (20 - 30 %) kot znašajo stroški najetega kredita.
Kredit, katerega stanje na dan 31. 12. 1973 znaša - 8,684.141,80 din bo v celoti odplačan z rednimi dohodki obeh skladov.
Iz podanega poročila je razvidno, da smo v preteklem obdobju z združenimi močmi in s solidarnostjo vseh občanov in OZD uspešno reševali probleme družbenega standarda. Vsega še vedno nismo rešili
Pred nami je na najširši osnovi prediskutiran in sprejet razvojni program občine do leta 1980. V njem so nakazane konkretne potrebe po nadaljnji gradnji družbenega standarda.
Pri ocenjevanju vrednosti teh objektov pridemo do zaključka, da lahko ta program realiziramo na enak način kot smo ga dosedaj, oziroma bi delavni ljudje v TOZD morali združevati v skladu za negospodarske investicije sredstva po enakih kriterijih kot do sedaj.
Skupščina občine Velenje je na svoji seji, dne 19. aprila 1974 sprejela naslednji
PROGRAM
sklada za negospodarske investicije Skupščine občine Velenje iz sredstev krajevnega samoprispevka za leto 1974.
1 '	L
Finančni načrt sklada za negospodarske investicije iz sredstev krajevnega samoprispevka za leto 1974 obsega:
A. DOHODKI:
1.	Prenos sredstev iz preteklih let	3,468.312,10
2.	samoprispevek	9,200.000,00
Dohodki skupaj:	12,668.312,10
B. IZDATKI:
1.	obveznost iz leta 1973
2.	posebna šola — sofinansiranje
3.	cesta Rečica - Podgora
4.	cesta Arnače — Ložnica
5.	cesta Zavodnje
6.	cesta Arnače — Podkraj
7.	Anuitete - odplačilo kredita
8.	Obresti - stroški SDK
9.	Mladinski klub
10.	1 % za obveščanje
11.	Telovadnica Šoštanj
12.	Šola Topolšica
Izdatki skupaj:
1.689.504,30 1,500.000,00 200.000,00 600.000,00 115.000,00 150.000,00 5,860.445,00 263.362,80 700.000,00 90.000,00 1,000.000,00 500.000,00
12,668.312,10
PRISPEVKI MLADIH BRALCEV »NAŠEGA ČASA«
NAŠA ANKETA
Na počitnice
Čeprav poletje noče pokazati pravega nasmejanega in vročega obraza, je vendarle prišel čas oddiha. Tudi za tiste, ki so deset dolgih mesecev sedeli pred zelenimi in črnimi šolskimi tablami. Vsakdanje skrbi, zvezki, knjige z zavihanimi ušesi in neoiljene barvice ter druga šolska ropotija bo odložena do jeseni. Vmes bodo počitnice, upajmo da sončne.
Mladi šolarji iz osnovne šole v Šentilju so ob koncu šolskega leta povedali vsak po eno zgodbo iz minulega šolskega leta.
šoli pa sem bila pazljiva. Drugače ne bi Šlo. Zdaj bom imela prijetne počitnice, ki jih bom delno preživela pri sorodnikih v Šoštanju in Mozirju.
Mojca Šuk
MOJCA ŠUK, tretji razred, Amače: Obiskovala sem tehnični krožek. Bilo je izredno zanimivo. Veliko jih je odnehalo. Tisti, ki se hočemo kaj naučiti pa smo ostali. Sem predsednica pionirskega odreda in imam dosti dela. Kljub vsemu sem odličnjakinja. Najraje imam matematiko. S starši bom med počitnicami odšla na morje. Prebrala bi rada veliko knjig.
Jožko Tajnšek
JOŽKO TAJNŠEK, drugi razred, Arnače: Že sedaj se veselim naslednjega šolskega leta, saj je v šoli kar prijetno. Premalo sem se učil, zato razreda nisem zaključil z odliko. Vendar nisem zadnji. Učitelj ni dovolil, da se ne bi nič učil. O, ja, drugo leto se bom moral potruditi. Iz novih knjig bo mogoče šlo laž-je?
Milojka Uranjek
MILOJKA VRANJEK, tretji razred, Ložnica: Do
šole imam tri kilometre. Če je vreme lepo je pot prijetna. Letos je bilo malo sončnih dni in zato težko čakam na toplejše. Doma imamo veliko dela zato bom med počitnicami pomagala. Če bo v gozdu kaj borovnic in gob bom že poskrbela, da bo pri mizi prijetnejše. Tudi knjig ne kaže čisto pozabiti. Četrti razred bo še težji.
Boža Potočnik
BOŽA POTOČNIK, prvi razred, Arnače: Razred sem izdelala z odliko. Dosti sem se morala učiti. Vedno sem naredila domače naloge, v
Stojan Jezernik
STOJAN JEZERNIK, tretji razred, Amače: Šolo imam pred nosom. Če se mudi, pretečem samo deset metrov prepovedanega šolskega vrta pa sem v razredu. Čeprav sem z veseljem hodil v šolo, se mi bo lenarjenje prileglo. Letos nisem bil odličen, drugo leto bi bil rad. Moram povedati, da letos nismo bili preveč tovariški razred. Želim, da bi bili vsi dobri in pridni in ne bi bilo potrebno tožarjenja ter da učiteljica ne bi pustila vseh živcev v razredu.
Tako so povedali v Šentilju, podobno pa bi verjetno tudi drugod. Bolj pridni bodo brez skrbi preživljali počitnice, drugi pa bodo morali poseči po knjigah. Nobenega učenca ne bo, da v jeseni ne bi hotel v šolo. Do takrat želimo vsem šolarjem prijetne počitnice.
JOŽE MIKLAVC
Velenje jutri
Razvoj mesta Velenje je zagotovljen vzporedno z rastjo industrije. V naši dolini sta se nedavno združila največja proizvajalca energije. Rudnik Velenje in Termoelektrarna Šoštanj. Že od nekdaj je bilo v interesu širše skupnosti, da se električna energija istočasno rešuje z energetskimi viri, v našem primeru z rudnikom. Razvoj Gorenja in ostalih zvrsti industrij, sekundarnih dejavnosti, kot so obrti, trgovine in turizem, se bodo vzporedno širile. V Velenju se za potrebe naraščanja prebivalstva gradijo in se bodo gradile nove šole in to osnovne, srednje in višje. Zaradi tega je skrb družbe tudi za naše najmlajše, katerim je treba zagotoviti predšolsko varstvo z izgraditvijo otroških ustanov.
Velenjski občinski program predvideva širitev samega mesta do 40000 prebivalcev. Zgraditi bo potrebno še mnogo stanovanj, okoli petsto na leto. Komunalno omrežje, ceste, kanalizacija, vodovod, daljinsko toplotno ogrevanje in zunanjo razsvetljavo bo potrebno dograjevati obenem z rastjo mesta. To pa še ni dovolj, potrebno je tudi, kar je v razvojnem načrtu predvideno, zgraditi ostale objekte za potrebe kulture in rekreacijo.
Samo naštevamo. To nam je potrebno, ta objekt bi bilo dobro zgraditi, ne vprašamo se pa, če bo po vseh teh gradnjah še kaj prostora za zelenice, parke in otroška igrišča. Upajmo, da projektanti tudi na zdravo okolje niso pozabili. Vemo, da so očetje ob sprejemanju dolgoročnega programa hoteli in želeli nam mladim vse najlepše, na nas mladih pa bo ostal še velik delež pri izpolnitvi tega plana razvoja in s tem v zvezi rasti našega mladega mesta Velenja.
Jolanda Mrzel 8. d razred Osn. šola Gustava Šiliha Velenje
Kaj bo leta 2000
Leta 1980 so ljudje še naprej nezasliš-no nadaljevali z onesnaževanjem okolja. Vedeli so'dobro, kaj se bo z njimi zgodilo, če se bo to nadaljevalo, vendar se kljub raznim ukrepom niso začeli pomembnejših akcij.
Leta 1985 pa so se zaradi vse hujše nevarnosti začeli veliki preobrati. Svet se je po zaslugi nekaterih ljudi združil v eno državo. Tako so izginile na svetu vse mogoče napetosti. Na skrbi ni bilo potrebno več imeti orožja, zato so porabili mnogo več denarja za druge reči. Zemljino površino so začeli bolj smoterno izkoriščati. Začeli so graditi stavbe, ki so stale na stebrih in je zaradi tega bil pod njimi prostor za polja, saj so ljudje potrebovali več hrane.
Do leta 1990 so bila vsa prejšnja mesta izbrisana iz zemljevidov. Vsi pogonski viri so bili na električni pogon. Letala in avtomobili so imeli akumulatorje iz katerih so napajali pogon. Če je bilo sončno, se je motor napajal s pomočjo sončnih celic. Avtomobili so drseli po zraku, da ne bi zaradi cest porabili preveč obdelo-v alnih površin. Električni tok so pridobivali iz atomskih elektrarn. Uran so vozili • z raketami s planeta Urana. Vse tovarne, ki so onesnaževale ozračje, so zgradili na Luni. Tovarna je bila pod zračno kupolo iz katere je bil speljan dimnik, ki je spuščal v vesolje strupene pline.
Sedaj smo v letu 2000. Lakota, bolezni in onesnaženje so za nami. Ni več vojn. Ljudje žive v slogi in enakopravno. Čeprav je človek izumil najnevarnejše orožje, ga ne uporablja proti samemu sebi. Z njim se brani le proti neznanim letečim predmetom, ki so začeli oblegati Zemljo.
Skratka, svet se je popolnoma spremenil.
Zoran Portič, osnovna šola Bratov Letonje
Uspeh človeka osrečuje, neuspeh pa potre
To se je zgodilo leta 1971. Hodila sem v peti razred. Tri dni pred otvoritvijo osnovne šole Mozirje mi je tovarišica povedala, da bom nastopala. Vsak dan sem imela po dve uri vaj. Naučiti sem se morala pesem in njeno melodijo ter veliko pripoved na pamet. In prišel je dan otvoritve. Pred šolo je bilo že mnogo gledalcev.
Pesem pa je pel z mano tudi fant. Še zadnjikrat sva zapela. Potem je on odšel k pevskemu zboru, ki je že bil na svojem mestu, jaz pa sem odšla s tovarišicami, da so me oblekle v narodno nošo. Obleka mi je bila zelo predolga in so mi jo krajšale. Bila sem zelo nestrpna, stati pri miru nisem mogla. Prestopala sem z noge na nogo. Tovarišice so me bodrile, da ne smem imeti takšne treme na odru, ker bi se lahko preveč prestrašila in bi se mi zataknilo. Kako je bilo lepo, če me je katera v tem trenutku pobožala po laseh in me pohvalila! Ko so mi obleko skrajšale, me lepo počesale, me tudi malo našmin-kale, sem odšla na oder. Usedla sem se zraven velike rože na stol in napeto poslušala. Strah me je tedaj že minil. Toda, ko sem zaslišala svoj priimek, me je oklenil trden obroč. Urno sem vstala, odložila knjigo na stol in stopila pred mikrofon. Srce mi je začelo tako močno biti, da sem se še bolj ustrašila. Prej bleda lica so sedaj kar žarela od rdečice. Stala sem za trenutek brez glasu in brez kakršnekoli kretnje. Tedaj sem zagledala tovarišičin prijazen in nasmejan obraz. Pogledala sem po poslušalcih, ki so nemo gledali vame in začela govoriti. V začetku čisto tiho in nazadnje tako glasno, da je odmeval glas v praznih stenah. Ko sem bila s pripovedovanjem gotova, mi je od-
leglo. Toda, ko je pristopil k meni fant ko sem zaslišala glas klavirja, me je zop stisnilo. Mislila sem: „Kaj, če ne bom z dela pravega tona? On bo začel peti, j pa bom zapela za njim ravno tako dni glas. Vsi se mi bodo smejali. Materi c bo tovarišica pokarala." In misel na m ter me je prevzela. Nisem videla ljudi, i sem slišala njegovega glasu, v mislih se videla materin nasmejan obraz.
In, ko sem nehala peti, mi je srce zop enakomerno udarjalo. Nisem se premi nila. Ostala sem na mestu. Tedaj sem i slišala tovarišičin glasv poln veselja sreče: „Bravo, Cvetka! Čudovito si nast pila!" Med ljudmi pa se je pojavil šum nato ploskanje in odobravanje, da sem bila odlično naučena in da sem bila n lepše zapela od te skupine. Stopila sen odra in stekla v razred. Usedla sem se stol in začela močno jokati. Nisem mq zdržati do konca proslave na odru. B sem neznansko srečna. V razred je stop tovarišica. Začudeno me je pogledala me vprašala, zakaj sem zbežala z odra zakaj jočem. Naslonila sem se nanjo zahlipala: „Tovarišica, oprostite! To nisem mogla zdržati dp konca! Prevz so me taka radost, sreča in veselje, sem morala oditi, sicer bi na odru nag zajokala!" Prijela me je za obraz, mei slonila na svoje prsi ter me nežno ! mati poljubila na čelo. Tako sem ganila, da ni mogla govoriti.
Spoznala sem, da je najlepše v živ nju, če ti nekdo iskreno privošči uspeli ti potem ploska in vzklika. Sreče, ki je ta trenutek preplavila, nisem mo zakriti. Bila sem srečna.
Cvetka Z
Osn. š. bratov Letonje Šmartno ob J
Če umre mamica
Svojo mamico sem imela zelo rada. Stanovali smo v stolpnici. Imela sem dva brata. Enemu je bilo ime Franci, drugemu pa Marjan. Nekega dne pa je mamica umrla. Ostali smo sami. Jaz sem bila stara komaj štiri leta, brata pa pet in šest. Oče je bil pijanec. Vsi smo bili žalostni. Nato smo mamico pokopali na velenjsko pokopališče. Otroci smo morali k drugim ljudem. Vsako leto grem na mamičin grob. Blagor tistim, ki imajo mamico.
Cvetela bo naša dolina
Z domačega praga sem se zazrla v dolino. V daljavi so se prižigale prve luči. To je Velenje, sodobno industrijsko mesto. Del mesta je zakrival siv oblak dima, ki se je neprestano kopičil nad mogočnimi hladilniki šoštanjske termoelektrarne. Nad mestom pa je ležala tanka preproga megle. Pravijo, daje Šoštanj mesto večnega dežja. Da, že sedaj je pomembna Šaleška dolina. Kakšna pa je njena prihodnost?
V Velenju bodo gotovo rasle nove stolpnice. Morda zraste še kakšna nova tovarna. Precej ljudi se zbira v tem središču. Šoštanju obetajo nov del elektrarne. To bo usodno za naravo, okolje, ki ga sivi dim uničuje in zastruplja. Seveda pa bo to v drugačnem smislu pozitivno, saj bo v tem mestu ena največjih elektrarn daleč naokoli.
Tudi mesto samo se širi. Na jugu raste moderno naselje, ki je zasnova za novo mesto. Severni del bo zalilo jezero. To obeta razvoj turizma. Okoliški kraji imajo mnogo naravnih lepot, ki privabljajo ljudi. Šaleški dolini se torej obeta lepa prihodnost.
Jožica Podvratnik, osnovna šola Biba Roeck Šoštanj
Bilo je 8. julija. Toplo nedeljsko dne. Moj brat se je šel kopat v Sav njim so šli tudi drugi sošolci. Bili igrani in veseli. Toda nesreča nili počiva. Zgodilo se je nekaj strašn valovih Savinje je prenehalo utrip mojega brata.
Naš Mihec je bil preveč zaljublj« do. Večkrat je govoril, da bo moni potoku, ki teče mimo nas, je naj jezove in kolesa. Delal je tudi Sedaj ga ni več. Kako ga pogreš igri, posebno pa še pri pisanju d( nalog. Tako zelo je ljubil vodo, da vzela življenje.
Martina Leskošek, osnov Bratov
»
OBČNI ZBOR OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA MOZIRJE
Tratnik predsednik
V torek, 9. julija je bil v Moziiju občni zbor občinskega sindikal-ega sveta Mozirje, kjer je bilo podano poročilo o delu v zadnjem etletnem mandatnem obdobju ter referat o družbeni vlogi sindika-jv glede na novo ustavo in aktualne naloge sindikatov.
Spregovorili so tudi o rekreaciji in oddihu in poudarili, daje treba temu področju posvečati v so pozornost. Ne gre se ustavi ti ob TRIM stezi, pač pa bo treba z najrazličnejšimi organizacijskimi prijemi v to aktivnost vključiti kar najširši krog delovnih ljudi. Nov občinski sindikalni svet predstavlja 35 delegatov, ki so bUi izvoljeni po posebnem ključu. Sedemčlansko predsedstvo in občinski svet bo v novem mandatnem obdobju vodil FRANC TRATNIK, za sekretarja je bil imenovan FRANC ŠTIGLIC, diplomant srednje politične šole, podpredsednik bo BOGOMIR STRAŠEK, strojni tehnik pri GP „GRADBENIK" Ljubno ob Savinji.
Liza Podpečan-Kuhar
i V razpravi so posvetili največ ozornosti družbeno-ekonom-tim odnosom in sicer ekonom-cemu in socialnemu položaju elavcev, sodelovanju pri obli-ovanju gospodarskih ukrepov ir načrtovanju v občini in topnim družbenoekonomskim iccijam.
Razpravljali so tudi o družbe-sm standardu, s posebnim po-iarkom na spremenjeni repu-Sški in sooblikovanju občin-:e zakonodaje in oblikovanju ališč s področja stanovanjske-i gospodarstva. Zavzeli so se i to, da se v prihodnje v celoti lalizira iniciativa za združeva-ie stanovanjskih sredstev na bmočju občine za izgradnjo ružbenih stanovanj.
Tekmovanje za pokal Dušana Kvedra
Občinski odbor ZRVS Molje je v sodelovanju z občin-
0	strelsko zvezo organiziral
1	dnevu borca, na strelišču v Dziiju tradicionalno tekmova-5 v streljanju z malokalibrsko iško za prehodni pokal Duša-Kvedra - Tomaža. Občinski odbor ZRVS Moje je letos prvič razširil tek-Dvanje na vse strelske družine )bčini Mozirje in tako še bolj jodbudil njihovo dejavnost. Za prvo miesto, oziroma pre-dni pokal se je v streljanju z ilokalibrsko puško pomerilo r deset ekip s po tremi člani, ideset dobro pripravljenih
strelcev se je izkazalo v svoji veščini in v ostri konkurenci je osvojila prvo mesto in s tem dobila prehodni pokal Dušana Kvedra — Tomaža za eno leto, ekipa iz osnovne organizacije ZRVS Moziije, katero so zastopali: VAŠKO USAR iz Ljubije, VIKTOR LUKŠE ml. in JANEZ ŽAGAR, oba iz Mozirja-
Omeniti velja, da je bil najboljši strelec obenem najmlajši udeleženec tega tekmovanja petnajstletni STANKO LUKSE iz strelske družine „Kajuh" Mozirje.
Lovci za dan borca
Za dan borca so se lovci velenjske občine zbrali pri lovski koči v ikah pod Kozjakom in skupaj z drugimi občani proslavili 4. julij.
Vse goste, med njimi tudi sdsednika skupščine občine istla Žganka, je najprej po-ravil starešina lovske družine ilenje Marjan Novinšek, član idzornega odbora velenjske užine Stane Mlinar pa je spre-voril o pomenu dneva borca. ' krajši proslavi, v kateri so stopili tudi pevski zbor dru-a upokojencev Velenje, so se rci pomerili v streljanju na letne golobe, na srnjaka in na žečega zajca. Ekipno so zma-li člani lovske družine Vele-!, pred prvo in tretjo ekipo
Skalčanov. Velenjski lovci so bili tudi najboljši v streljanju na umetne golobe in so tako že drugič zapored osvojili prehodni pokal.
Med posamezniki je bil najboljši Jože Kvartič LD Velenje,
2.	Anton Pečovnik - LD Škale,
3.	Franc Avberšek - LD Velenje, 4. Stane Mlinar LD Velenje, 5. Ferdo Malin - LD Velenje itd.
Tekmovanja se je udeležilo 13 ekip, vsaka pa je štela tri Člane.
Ko nas je pred dnevi pot zanesla v velenjski park smo se ustavili tudi ob bazenčku v bližini spomenika. Lep mozaik
na dnu prekriva žagovina in razni drugi odpadki, med vso to nesnago pa plavajo žabe. Sprašujemo se, kdo odgovarja za čistočo v parku in zakaj so klopi ob kotalkališču še vedno brez desk.
IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC * IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC
SVEČANO PROSLAVLJEN DAN BORCA - 4. JULIJ TUDI V MISLINJSKI DOLINI:
Partizanski miting v Pamečah
V Mislinjski dolini se je tudi letos zvrstilo več prireditev v počastitev 4. julija - dneva borca. Osrednja slovesnost je bila v Pamečah pri Slovenj Gradcu, kjer sta pripravila Občinski odbor ZZB NOV Slovenj Gradec in krajevna organizacija ZZB NOV Pameče pri Slovenj Gradcu uspel partizanski miting.
Z njim so se prebivalci Pa-meč spomnili ob 30-letnici ustanovitve XI. slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade Miloš Zidanšek -Pohorske bojev te partizanske enote v Mislinjski dolini, in sicer akcije na železniško progo, mitinga v Pamečah in bojev pri Jesenku. Udeleženci slavja pa so se poklonili tudi spominu v Pamečah pokopanih talcev.
Partizanskega slavja v Pamečah se je udeležilo več sto borcev, mladincev in številni gostje. Slavnostni govornik je bil Alojz Vindiš -Dunda, pomočnik komisarja Pohorske brigade, kije orisal bojno pot XI. SNOUB Miloš Zidanšek — Pohorske, posebej pa je opozoril na veliko sodelovanje prebivalstva s partizani in na njihov prispevek za zmago ljudske revolucije.
Priložnostni program na partizanskem mitingu v Pamečah pa so izvedli recita-toiji iz osnovnih šol Pameče in Slovenj Gradec ter iž Ekonomskega centra Slovenj Gradec, nastopili pa so še pevci iz Pameč ter Delavska godba iz Slovenj Gradca.
Borci Pohorske brigade so popoldne skupaj z več do-
mačini odšli do Jesenka, kjer so obujali spomine na dogodke izpred 30 let.
Mladinski aktiv Pameče, Občinska konferenca Zveze mladine Slovenj Gradec in Taborniški odred Severni kurir iz Slovenj Gradca pa so pripravili v počastitev dneva borca dvodnevni pohod, ki so se ga udeležili tudi pripadniki JLA. Udeleženci pohoda so prišli tudi v Pameče na partizanski miting.
S partizanskega mitinga v Pamečah pri Slovenj Gradcu so ob dnevu borca - 4. juliju proslavili v tem kraju tudi 30-letnico ustanovitve XI. SNOUB Miloš Zidanšek - Pohorske
• TUDI MISLINJSKA DOLINA BO POMAGALA PRIZADETIM
PO POTRESU NA KOZJANSKEM:__
Vsak zaposleni enodnevni zaslužek
Izvršni odbor Občinske konference SZDL Slovenj Gradec je imenoval posebni 11-članski koordinacijski odbor za pomoč prizadetim po potresu na Kozjanskem Koordinacijski odbor vodi Lojze Slemnik, sekretar izvršnega odbora OK SZDL, njegov namestnik pa je Rudi Oprešnik, se-
> IMENOVANJA NA 2. SKUPNI SEJI VSEH TREH ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE SLOVENJ GRADEC:
Novi člani komisij
Delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbeno političnega zbora Skupščine občine Slovenj Gradec so na zadnji seji na predlog komisije za volitve in imenovanja ter kadrovska vprašanja sprejeli tudi vrsto sklepov o imenovanju predsednikov in članov komisij ter drugih imenovanj.
V	KOMISIJO ZA VERSKA VPRAŠANJA so imenovali Ivana Uršiča (predsednik), Viktoija Skrivarnika, Alojza Slemnika, Mitjo Horvata in Bojana Butolena.
KOMISIJO ZA DRUŽBENI NADZOR sestavljajo Joža Nikolič, dipl. pravnik (predsednik), Marija Japelj, Viktor Mravljak, Rudi Pavlin in Stane Butolen.
V	KOMISIJO ZA PROŠNJE IN PRITOŽBE so bili imenovani Ivan Lekše (predsednik), Anica Meh, Janko Potočnik, Herbert Čoderl, Vikica Robin, Franc Turičnik in Jože Berce.
KOMISIJO ZA STATUTARNA VPRAŠANJA IN NORMATIVNE PRAVNE AKTE sestavljajo Rudi Oprešnik (predsednik), Mirko Kramljak, Ivan Majcen, Oto Štraser, Oto Vončina, Mirko Krevh in Ludvik Maznik.
V	KOMISIJO ZA UGOTAVLJANJE IZVORA PREMOŽENJA so imenovali Martina Župančiča (predsednik), Marjana Baškoviča, Janeza Špolata, Tineta Kneza in Vilija Stvarnika. Za namestnika predsednika je bil imenovan Ivan Majcen, za namestnike članov pa Jožica Šavc, Jože Krenker, Franc Japelj in Jože Kramaršek.
KOMISIJO ZA MEDNARODNE STIKE sestavljajo Peter Planišec, dipl. inž. (predsednik), Stane Hribernik, Oto Sekavčnik, Franc Gornjak in Marija Vončina.
V	KOMISIJO ZA ODLIKOVANJA PA SO BILI IMENOVANI Peter Bernard (predsednik), Alojz Marzel, Jurij Šumečnik, Anton Strmčnik, Apolonija Borovnik, Franc Mikec in Ivan Uršej.
Delegati so sprejeli tudi predlog oddelka za skupne in družbene službe ter imenovali v iniciativni odbor za ustanovitev skupnosti socialnega skrbstva: Ota Sekavčnika, Mladena Mrmolja, Mirka Kremljaka, Franca Gornjaka, Miroslava Faletova, dr. Staneta Stoporka, Zofko Verčnik, Vikico Pušnik, Marto Jug, Berto Stanič, Antona Knapa in Jurija Šumečnika.
Vikico Pušnik, referenta v upravi skupščine občine za varstvo družine, so imenovali za delegata v svet vzgojno varstvenega zavoda Slovenj Gradec, Štefana Stravnika, dipl. inž., pa za delegata v svet Posebne osnovne šole ^Slovenj Gradec. Z 31. julijem pa so na lastno prošnjo razrešili dolžnosti ravnatelja Osnovne šole Podgorja v Podgorju Anico Meh.
kretar občinskega sveta Zveze sindikatov.	V
Koordinacijski odbor je na svoji prvi seji sprejel okvirni delovni program. V torek 9. julija pa je pripravil širše posvetovanje s predstavniki osnovnih organizacij sindikata in vodstvi organizacij združenega dela, na katerem so govorili o akciji v delovnih kolektivih.
Predlagano je, da bi v vseh temeljnih organizacijah združenega dela v občini Slovenj Gradec delali to soboto, 13. julija, enodnevni zaslužek pa bi delovni ljudje vplačali v solidarnostni sklad za pomoč prizadetim na Kozjanskem. V kolikor pa imajo v temeljni organizaciji združenega dela predvideno 13. julij za delovni dan, pa bi tp solidarno-
stno obvezo izpolnili prvo prihodnjo prosto soboto.
Po izračunih koordinacijskega odbora bi bilo mogoče zbrati v občini Slovenj Gradec za pomoč prizadetim po potresu na Kozjanskem nekaj nad 400.000 dinarjev, in sicer bi prispevali zaposleni v gospodarstvu okrog 270.000 din, zaposleni v negospodarstvu 65.000 din, kmetijstvo in gozdarstvo 60.000 din, zasebni obrtniki pa 10.000 din. Solidarnostno obveznost do Kozjanskega naj bi vsi v Mislinjski dolini izpolnili najpozneje do 15. avgusta. Akcijo zbiranja prispevkov za Kozjansko bo v organizacijah združenega dela vodil Občinski sindikalni svet Slovenj Gradec, v krajevnih skupnostih pa Socialistična zveza.
SEJA SKUPŠČINE OBČINE SLOVENJ GRADEC
• Prejšnji torek, 2. julija, je bila v prostorih Umetnostnega paviljona 2. skupna seja delegatov zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbeno političnega zbora Skupščine občine Slovenj Gradec. Na seji so pregledali poročila o delu Občinskega sodišča Slovenj Gradec. Občinskega javnega tožilstva Slovenj Gradec, Postaje milice Slovenj Gradec in Občinskega sodnika za prekrške Slovenj Gradec za leto 1974. Govorili so še o poslovnem uspehu organizacij združenega dela iz Mislinjske do-
line v prvih mesecih letošnjega leta, sprejeli odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o priznavalninah in zdravljenju borcev NOV ter zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Slovenj Gradec za prejšnje leto in pa sklep o ugotovitvi stopenj prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti in družbeno političnih skupnosti. Razpravljali in sklepali pa so še o predlogih komisije za volitve in imenovanja ter kadrovska vprašanja ter oddelka za skupne in družbene službe.
PO KOROŠKI
• Praznik občine Dravograd
Zadnje dni junija in v začetku julija so prebivalci občine Dravograd počastili letošnji občinski praznik s številnimi prireditvami. Ob tej priložnosti so predali svojemu namenu dva pomembna objekta, in sicer nov gasilski dom v Dravogradu ter rekonstruirano in modernizirano cesto Meža - Črneče - Libeliče.
Osrednje slovesnosti ob letošnjem prazniku občine Dravograd, 4. juliju, in ob prazniku borca so bile prejšnji četrtek v Črnečah pri Dravogradu. Na velikem ljudskem zborovanju, ki se ga je udeležila tudi delegacija občine Lučane iz SR Srbije, je govoril namestnik sekretarja izvršnega komiteja Predsedstva CK ZK Slovenije, Vlado Janžič.
Kot je že v navadi so tudi letos ob prazniku podelili že tradicionalne občinske nagrade in priznanja. Občinsko nagrado je prejel Franc Vreš, predmetni učitelj iz Črneč, ki ima največ zaslug za modernizacijo in rekonstrukcijo ceste Meža - Črneče - Libeliče. Občinska priznanja pa so bila podeljena zdravniku Francu Hebru, gradbenemu tehniku Jožetu Rudolfu, vzgojiteljici Nadi Kanduč in predmetni učiteljici Stanki Doler.
Aš ČAS
5
NAŠ ROMAN
17
Zaupala sem ti, kar pa ne pomeni, da se včasih nisem bala. Posebno po Nico-lasovi smrti. Nenadoma seje znašla svobodna.
—	Poskušala je .. .
—	Da bi te pripravila do ločitve? Konec koncev se sprašujem, če te ni ljubila bolj kot jazv
Prijel jo bo za roko, mrak bo. Zakaj ves prizor si je predstavljal na pragu njune hiše, preden se bo popolnoma zvečerilo.
—	Smili se mi. Že tiste čase se mi je kdaj pa kdaj smilila. No, zdaj pa je dobil ukaz, kar tako v dveh besedah, naj konča z Gisele!
—	Na tebi je!
Bolj kot je besede obračal, bolj so bile mrakobne. Andreja se ni ločila. Nicolas je umrl. Nihče razen nje ni prisostvoval njegovi agoniji v sobi nad špecerijo. Počakala je, da je izdihnil, potem pa odšla na drugi konec vrta po taščo.
I GEORGES SIMENON
mu je odgovorila, da ste na poti. Je to točno?
-	Vsekakor.
-	Kam ste šli?
-	Ne spominjam se.
-	Ponavadi imate odjjčen spomin. V krčmi pri Štirih vetrovih ste pili, pa ne pivo ali vino, pač pa tropinovec. Zelo redko ste naročili žganje. Drugega za drugim ste popili štiri kozarce, potem ste pogledali na stensko uro za točilno mizo in bili nekam presenečeni, ker je bilo že poldne . . .
Vozil je zelo hitro, da bi ob pravi uri prišel na kosilo. Gisele je razumela, daje pil. Nekaj trenutkov ji je zameril. Kaj ga je pod pretvezo, da sta poročena, imela pravico neprestano nadzorovati? Dovolj je bilo vohunjenja! Rekla mu ni ničesar, že res, toda to je bilo še huje, kot če bi mu kdaj pa kdaj očitala.
Bil je svoboden! Bil je svoboden človek! In naj je ženi všeč ali ne, bil je družinski poglavar. On jim je dal živeti, on sam je trdo delal, da bi jih dvignil iz povprečnosti. On je bil odgovoren!
Molčala je in na drugem koncu mize je molčal tudi on. Od časa do časa jo je
je, hčerko, ki ji je podobna in jo obožujem, imam lepo hišo, posli pa mi gredo čudovito. Čemu ne bi bil srečen, reci? Prav! Včasih imam skrbi. Da, če je človek rojen v taki luknji brez elektrike in brez tekoče vode, kot je La Boisselle, potem se mu ni tako lahko postaviti na lastne noge, kot si ljudje mislijo. Pomisli na vso pot, ki sva jo naredila, odkar sem te srečal v Poitiersu. Tedaj nisem bil nič drugega kot navaden delavec.
Govoril je in govoril in se sproti navduševal.
- Najsrečnejši mož sem. Gisele, vedi, in če bi kdo trdil nasprotno, mu v mojem imenu lahko poveš, da laže. Najsrečnejši človek, slišiš?
Solze so se mu ulile v oči, v!prsih je čutil, da bo zaih-tel. Pohitel je v prvo nadstropje in se zaklenil v kopalnico.
Tega mu ni nikoli več z besedico omenila.
Opravičujem se, ker vam še enkrat zastavljam vprašanje, gospod Falcone. To bo zadnje! Ali ste na pošti dobili pisma?
Tony je stresel z glavo, kot bi hotel pokazati, da ne more storiti drugega, moral
Kaj je zares imela v mislih ločitev, ko mu je poslala sporočilo?
-	Na tebi je!
Avto je vozil, ne da bi vedel ne kje ne kam, ves besen bi se najraje izkričal:
-	Na tebi! Na tebi! Na tebi! Na tebi! ...
Le s kakšnim sredstvom bi ublažil to svojo moro? Naj odide k Andreji in ji naravnost pove:
-	Nikdar ne bom zapustil žene. Ljubim jo.
-	In jaz?
Bi si upal odgovoriti:
-	Ne ljubim te.
-	Pa vendar. .. Je bila zmožna svojo misel izpovedati do konca, medtem ko bi ga izzivajoče gledala?
-	Pa vendar si pustil, da sem ubila Nicolasa.
Že takoj na začetku je sumil. Gisele prav tako. In večina vaščanov. Bila je le domneva. Nihče ni vedel, kaj se je zgodilo v resnici. Morda ga je samo pustila umreti, ne da bi mu pomagala. Tu ni bil potreben.
-	Dobro veš, Andreja, da . ..
Prav tako ji ni mogel z družino uiti in zapustiti Saint-Justina. Ni še izplačal hiše, skladišča in orodja. Komaj so mu posli stekli in je svojim lahko ponudil nekoliko udobnejše življenje . . .
Vse skupaj je bilo neverjetno, neskladno. Naposled je izstopil iz avta pred neko krčmo. Tako dobro so poznali njegovo treznost, da ga je natakarica, ki je mimogrede še pazila na majhnega otroka na tleh,, neprestano zaskrbljeno opazovala. Kasneje je tudi ona pričala pred sodniki.
Inšpektor Mani ni izgubil poguma, ker je večina deže-lanov molčala; napadal je toliko časa, dokler ni dosegel svojega
-	Ali želite, da vam preberem poštaijevo izjavo na zadnje pismo?
-	Ni treba.
-	Torej trdite, daje lagal in da si je lepo izmislil tisto zgodbico o odprtih vratih?
-	Ničesar ne trdim.
-	Kmet, ki bi ga morali tistega jutra obiskati, je telefoniral k vam na dom in vprašal, če ste se zakasnili, ali če sploh ne pridete. Žena
ošvrknil s pogledom, nekoliko v zadregi, zakaj čutil je, da ni imel prav. Ne bi bil smel piti.
-	Sicer pa veš, da nisem kriv. Klientom ne moreš odkloniti pijače.
-	Veš, Brambois je telefoniral.
Čemu so ga vsi silili v laž? To ga je poniževalo, v njem pa se je nabirat srd.
-	Nisem utegnil stopiti do njegove kmetije, ker sem se zadržal drugod..
Na tebi je! Na tebi! Na tebi!
Bila je pred njim, jedla sta, sam ni vedel kaj, in bala se ga je pogledati, ker je vedela, da je tako razdražljiv.
Kaj je Andreja pričakovala od njega? Da jo ubije?
Tako! Pa je bil tam. Naposled si je upal pogledati stvari takšne, kot so mu že vseskozi vrele po glavi. Pro-" fesor Bigot mu je pomagal s svojimi pametnimi, vrtajo-čimi vprašanji.
Seveda mu ni povedala vsega. Pisma, ki so bila več kot očitna, pa je še vnaprej zanikal.
Ravno o tem se je spraševal tistega dne, ko je kosil z ženo, potem ko je na pošti prejel zadnje sporočilo in popil štiri kozarce tropi-novca, domačega tropinovca s 65 odstotki alkohola, ki ga je pekel v grlu.
Ali je to zahtevala Andreja? Naj ubije Gisele?
Nenadoma se je njegova pijanost sprevrgla v sentimentalnost. Bil je kriv. Začutil je potrebo, da prosi odpuščanja Roko je stegnil prek mize in se dotaknil Gisele.
-	Poslušaj! Ne smeš mi zameriti. Danes sem nekoliko pijan.
-	Po kosilu boš počival.
-	To te boli, kajne?
-	Ne, sploh ne.
O pač. Vem, da se ne ve-dem, kot bi bilo treba.
Intuitivno se je zavedal, da se giblje po zelo nevarnem prostoru.
-	Mi zameriš, Gisele?
-Kaj?
-	Zaradi mene se sekiraš, priznaj.
-	Rajši te vidim, kadar si srečen.
-	In misliš, da nisem? Te to mori? In kaj mi manjka? Ima najboljšo ženo, kar jih
je zanikati. Diem se je tega nadejal in se potem obrnil k pisarju.
—	Pojdite, prosim, po gospo Despierre.
Tony je komaj opazno/ vzdrhtel. Vsekakor pa ni pokazal tistega, kar je pričakoval sodnik. Za vsakogar v Saint-Justinu je gospa Despierre pomenila Nicolasovo mater in ne ženo; te ne bi nihče klical tako. Njena snaha je bila Andreja, za starejše ljudi pa hči doktoija Formietja.
Spraševal se je, kako bi lahko pričanje stare trgovke razjasnilo zadevo s pismi. Misel, da se bo srečal z .njo, mu ni bila nič kaj pogodu. Podzavestno je vstal. Tako je čakal, napol obrnjen proti vratom.
In nenadoma so se vrata odprla in pred seboj je zagledal Andrejo. Spremljal jo je-krepak mož z živahnimi očmi, poleg njega pa še orožnik. Toda Tony je videl le njo in njen bledi obraz: črna obleka je bledico še bolj poudarjala.
Tudi sama je nepremično zrla vanj, vedra, obrazne poteze ji je umiril bežen nasmeh. Vsakdo bi lahko pomislil, da se ga je nalahno polaščala, da ga je mirno vsesavala vase.
—	Dober dan, Tony.
Njen glas iz grla je bil
malce hripav. On ji ni odgovoril:
—	Dober dan, Andreja.
Ne bi bil mogel. Ni si želel. Nerodno jo je pozdravil s kretnjo glave, potem se je obrnil k Diemu, kot bi ga mislil prositi za žaščito..
—	Snemite ji lisice.
Še vedno smehljajoča je orožniku pomolila roki in potem je zaslišal klik-klik, ki gaje zelo dobro poznal.
Ob • redkih priložnostih, ko jo je srečal v Saint-Justinu po Nicolasovi smrti, ni opazil, da bi nosila žalno obleko. V zaporu je postal njen obraz okroglejši in tudi drugače je postala debelejša. V pasu je bila ozko stisnjena in tokrat jo je videl prvič v črnih nogavicah.
Ko je stražnik odšel, je nastal trenutek zadrege. V premajhni sobi, kamor je sijalo sonce, ni zdaj nihče sedel
FELJTON
• še dolgo potem, ko je 7. mojo 1945 nacistična Nemčija že kapitulirala, so na naših tleh še vedno diviall hudi boji, ki so se končali šele 15. maja


VOJN
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
I! li
1
I
I
I
I
I
Edina kraljevina severne Afrike, Maroko je edinstvena tudi zaradi drugih vzrokov. Maroko
je postal neodvisen 1956. leta, ko je s Španijo in Francijo podpisal dogovor o prenehanju pro-
tektorata. Leto kasneje je
Novost pri striženju las
Za žene, ki sledijo modi, ni dovolj, da se po modi oblačijo, ampak morajo uskladiti k obleki tudi obliko frizure.
Že dolgo časa skušajo frizerji, tako pri nas kot tudi po svetu, ustvariti idealno frizuro, ki naj bi bila ob enem praktična in obstojna. Da pa bo flrzura taka, kot jo želimo, je potrebno pravilno striženje. Velika prednost novega striženja je za žene in dekleta s slabimi lasmi, kajti v striženju so dobile veljavno mesto škarje. To so tako imenovana angleško - Bob striženje, Kice Bili Boret striženje, Vidall Sassu, ki zahtevajo več časa in natančnosti.
Če boste želele eno teh striženj, ki so zadnji modni krik, se lahko oglasite v frizerskem salonu „01ga Aljaž", na Efen-kovi ulici, v Velenju. Delovni čas: vsak dan od 7. - 11. ure in od 15. -• 19. ure, ob sobotah pa od 6. - 15. ure.
ljubljanska banka
ime,
ki zagotavlja sodobno,
učinkovito in zanesljivo bančno poslovanje
vnem Arabcev in Berberov.
ko postal kraljevina in I	vno mesto je Rabat toda
V'	«>čje i" najvažnejše mesto je
1961 po smrti očeta Mok	jonska Casablanca, tipično
da V. je prestol zasedel I	Bpsko mesto širokih ulic in z
B današnji suveren drža	um pristaniščem. Večja me-
lzhodu iz Sredozemskega	so še Agadir, ki ga je pred
Ja „ „ . ,	prizadel hud potres, Mara-
Hasan II. je vrhovna in in Tanger. kvena avtoriteta v državi vrhovni komandant verniki pripadajo Suni — muslim; Hasan II. je zelo progreL človek, o čemer pričajo nji napori, da bi svojo državo t v vodah neuvrščenosti in teljstva z vsemi svobodomi mi in neodvisnimi državan svetu.
Zadnji petletni načrt nomskega razvoja Maroka poseben poudarek na razvi napredovanju državne ind je. Vladi Hasana II. je po jasno, da bodo z industrij razvojem države lažje svojo neodvisnost. Še pred davnim je bil Maroko izklj kmetijska država, saj se je ki procentov vsega prebiva preživljalo s kmetijstvom.
Vendar je kljub temu ko še vedno tipična di arabskega sveta, v kateri se najo po stoletnih navada verskih običajih. Maroko okrog 13 milijonov prebiva
Pred nami, za nami, se v temi pobliskava. Vedno bolj oddaljeno in zamolklo postaja grmenje topov. V trdo temo zavita ostaja za nami Ljubljana.
Ceste so zabasane z vojaštvom in begunci. Avtomobili, tanki, traktorji, vozovi. Hrušč in trušč kakor na sodni dan. Nemška armada razpada. Umika se organizirano. Čeprav so premagani, so nemški vojaki še vedno oblastni, surovi, ukazovalni, brezobzirni, sebični, požrešni. Begunce pretepajo s palicami. Gonijo jih s ceste, kradejo jim kolesa, prtljago, konje.
Ure in ure čakamo na cesti. Počasi se začnemo pomikati po strmi ljubeljski cesti. Strahotno poka na desni in levi. Vojska odmetuje in uničuje orožje in strelivo. Ob poti in v potoku leže cele -skladovnice uporabnega orožja, streliva, celi zaboji bomb, gorijo avtomobili, poginja tovorna živina; tu in tam leži mrtev vojak. Vmes pa vpitje, kletev, zmešnjava, pretep, jok in kri. Čeprav so šele nastopili prvi majski dnevi, sonce zelo pripeka. Groze polna je ta pot.
Pozno popoldne dosežemo Ljubelj. Esesovci stoje z brzostrelkami pred ljubeljskim tunelom in ne puste beguncev skozi. Pot čez hrib je zastražena in zaprta. Naprej ne moremo. Morda se ponoči silni val ustavi.
Zaman čakamo. Vso noč in ves dan pritekajo nove kolone vojaštva in beguncev. Gneča je silna. Kakor strela udari med nas novica, da so partizani že v Tržiču in Borovljah na mostu. Nove trume beguncev prihajajo. Brez voz so, brez prtljage. Bosi so in le s tem, kar imajo na sebi,-V Tržiču terenci z oken streljajo na begunce. Partizani mečejo mine na glavno cesto. Ujeti' smo. Naprej ne moremo! Ljudje jokajo, tulijo, nekateri norijo.
Mrak nastopa. Barake včerajšnjega koncentracijskega taborišča gorijo. Pošastno ližejo plameni objekte in kot krvava zarja razsvetljujejo vso dolino. Strelivo strahotno poka. Živina od groze tuli. Ljudstvo pada na kolena in v zboru glasno obuja in moli kesanje. Smrt ima nad nami
stegnjeno Koso! Čakamo, da zamahne!
Poldne. Položaj postaja kritičen. Nemci kradejo, pretepajo, groze. Napol živi ždimo že tretji dan na Ljubelju. Neusmiljeno pripeka sonce. Naše duše so razpaljene. Pa vsak nosi svojo bolečino junaško. Ni slišati kletve, ne godrnjanja. Vdani smo v voljo božjo in čakamo, da se nad nami izpolni.
Večeri se. Straže pred tunelom so izmenjane. Poskušajo biti surove. Iz oči naših ljudi se grozeče pobliskava. Kolona se razvršča. Pripravljena je za odhod. Esesovci še vedno vztrajajo na zapori. Srbski oficir zagrabi revolver, zatuli in se vrže na stražarja. Zapirači na puškah stražarjev ropo-čejo. Naši fantje in možje obstopijo stražarje s koli in palicami. V zadnjem trenutku da nemški častnik ukaz za prehod beguncev po cesti čez hrib.
Neskončna kolona beguncev se pomika po serpentinah Ljubelja. Konji hropejo. Vozovi škripljejo"pod silno težo. Žival ne zmaguje bremena. Moški se upirajo v vozove in porivajo. Dolina je pošastno razsvetljena od silnega požara ljubeljskega taborišča.	^
Begunske kolone pritekajo na Koroško od sedmega do trinajstega maja. Prvi se nastanijo v Celovcu. Približno 500 jih Angleži že 12. maja 1945 odpeljejo z avtomobili v Italijo.
Nekateri prispejo čez Jezersko v Beljak. Tudi te Angleži takoj odpeljejo v Italijo.
Nekaj malega jih doseže Lienz in Anras v vzhodni Tirolski. S temi je tudi ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman. V nedeljo 13. maja poroma tajnala skupina s škofom k fatimski Mariji v Thurn nad Lienzom.
V Krko k sv. Hemi se zatečejo novomašniki ljubljanske škofije.
Glavnina beguncev se zbira na Vetiinjskem polju, kije eno samo ogromno taborišče.
Ni razdeljeno: vojaško in civilno — samo cesta ju je ločila.
Začenjamo cigansko življenje. Po taborišču gori na stotine ognjev.
Kuhamo v vojaških kotličkih, v pločevinastih zaboj-čkih. Med potjo smo jih nabrali. Jemo iz konzervnih ška-tel. ,,Piksna" je odslej naš simbol, naš reden spremljevalec. Žlice so redkost, zato gredo iz rok v roke.
Taborišče je neurejeno. Vse je pomešano. Ljudje in živina, vojaki in civilisti. Nered, umazanija, smrad. Primanjkuje pitne vode,vodnjake oblegajo. Mnogi so že prazni, nekaj so jih domačini namenoma pokvarili.
Prekrasen sončen dany-.27. maja 1945. Prvi domobranci odhajajo. Veseli so, razposajeni. Njihova pesem in vrisk odmevata po vsem taborišču. Angleži naložijo zadnji tovornjak. Počasi se avtomobilska kolona premakne. Kamion za kamionom odhaja iz Vetrinjskega polja. Harmonika veselo poje. Divji hrup motorjev ne uduši njene pesmi. Morje belih robcev mahlja fantom v pozdrav. Dekleta in žene jokajo. Z očmi spremljajo kolono, dokler ta ne izgine za Zakomnom. Iz daljave se slišijo zvoki pesmi in harmonika. Le polagoma zamirajo, tonejo v daljavi.
Dan za dnem so enaki prizori, toda slovo je vsak dan težje. Dvom vedno večji. Že 28. maja je slišati govorice, da fantov ne vozijo v Italijo, temveč v Jugoslavijo. Prihajajo srbski četniki. Trdijo, da so ušli iz transportov, ki jih Angleži na meji predajajo Titovcem.
Tudi domobrance predajajo v Podrožci. Major Barre naroči, naj vsako tako pričo predajanja „pripeljemo k njemu, da ga bo zaslišal."
Hkrati izraža začudenje, kako si sploh moremo misliti, da bi Angleži storili kaj takega s tistimi, ki so jih sprejeli pod svojo zaščito.
Vznemirjenje se stopnjuje iz dneva v dan. Iz šotorov se slišita jok in vzdih. Ljudi se polašča panika.
Preplašen in strt pribeži 30. maja 1945 na večer v taborišče dr. Janež. V Pliberku je ušel iz domobranskega transporta, ki so ga Angleži predali Titovcem. Strašna novica. .. .
Iz teh vrstic je moč najbolj spoznati strah in bojazen tistih, ki niso imeli čiste vesti. Bilo jih je strah, strah pred zasluženo kaznijo.
Zbral in priredil: JANEZ ČUČEK
KONEC
BREZ BESED

Modna kreatorka Staša Gorenšek
KOPALNI KOMPLET
Poletna moda, ki se odra-1 ža tudi pri kopalkah, pred ga za letošnje poletje prijetne kopalne komplete.
Če vam je uspelo dobiti prav takšno blago, iz katerega so narejene kopalke (morda ste sijih kar same sešile), vam svetujem še tuniko oz. daljšo bluzo, ki jo boste nosile ob morju. Oblekle jo boste, ko se boste odpravljale na plažo, ko boste posedele v senci ali se sprehodile ob obalcPrav
nič narobe ne bo, če bo tunika narejena iz drugačnega, enobarvnega ali dezeniranega blaga, pri katerem pa se morajo barve in vzorci ujemati s kopalkami.
Tunika je lahko kar se da enostavna, spredaj do polovice ali po vsej dolžini odprta, s kratkimi ali malo daljšimi širokimi rokavi in seveda takšne dolžine, ki vam bo samim najbolj ustrezala, i
- Le kaj se razbuijate; pomagam potiskati vaš avto, pa vam še ni prav!
Križanka
VODORAVNO: 1. krov, vrhnji hiše, 7. moško ime (Krese), 9. ebni zaimek, 10. okrajšava za na-dni, 11. rimska številka šest, 12. dež vlade zahodne Nemčije, 13. v rniji derivat alkohola, tudi tuje Dsko> ime, 15. francoski pevec ita-nskega rodu, 18. Ivo Daneu, 20. cizni mehanik, 21. indijski asket, rrženec fizofije joga; vrsta žimni-23. kratica humane organizacije, . smrtni boj, umiranje, 26. princip pri starih Perzijcih. NAVPIČNO: 1. republika v U, 2. „beli" šport z žogico, 3. banski minister, Raul, 4. pesnitev, os, 5. plačil«) za posebno delo, 6. dveh prellazov na Velebitu, 8. ruša, 12. Arabci, prebivajoči v eavi, 14. zinak za kemično prvi-talij, 16. irme TV komentatorke tičeve, 17. silen vihar, 19. vrsta
velikih psov; deščica za sestavljanje lesene posode, 22. kratica za goriški, gorenjski, 25. Ivan Minati.
1	2	)	«	S	(	
1						
•			%	m		
11		••	12			
13		l<				
	S	IS			1«	II
II	19	••	20			
21		22		\	23	
M				25		
	iS					
• USPEH MLADEGA JUGOSLOVANA		
m ^ m^ ^ M_	■ ■	■ ■
Nobelove	C IZ K	topalnice
i-1_		
Osem visokih priznanj podeli vsako leto društvo „Mladi raziskovalci" na Švedskem, za katerim stoji okrog 25 raznih ustanov in organizacij, ki se ukvarjajo z naravnimi in tehničnimi znanostimi, med njimi: Švedska akademija znanosti, Zveza inženirjev in kemikov, Tehnični muzej v Stocholmu, Zdravniško društvo in druge. Eno izmed teh „malih nobelo-vih nagrad", kot jih imenujejo, je dobil naš rojak Miodrag Danilovič za svoje delo poenostavljen proces izdelave „Ko-dakovih" barvnih fotografij."
Tako je Danilovič postal znan po vsem svetu. Veliko podjetij in . tovarn mu nudi sodelovanje, novinarji ga oblegajo dan in noč ...
Z njim smo se pogovarjali v Stocholmu. Spoznali smo, da mladenič ni preveč navdušen nad publiciteto, ki mu jo je, prinesla nagrada:
- Bojim se, - je dejal, - da bo z vsem tem hrupom moje delo precenjeno. Moram vam povedati, da nisem pričakoval nagrade. Na regionalnem tekmovanju, ki je bilo v Nordkepingu, kjer živim z mamo že šest let, sem zasedel drugo mesto. Na finalnem tekmovanju v Stocholmu nas je bilo štirideset, v glavnem dijakov raznih šol, od katerih nihče ni smel biti starejši od 21 let. Na razstavi naših dosežkov v Tehničnem muzeju (tema fotografija), sem bil edini tekmovalec. Tu sem imel svojo stojnico s fotografijami, grafikoni in podrobnimi opisi svojega dela. Nad mojo stojnico je pisalo: Poenostavljeno kopiranje fotografij v barvi, kar je privlačilo obiskovalce. Odgovarjati sem moral,na številna vprašanja. Šele po odzivu obiskovalcev sem spoznal, daje moje odkritje pomembnejše, kot pa sem mislil.
Miodraga je fotografija privlačila že od otroških let. Dolga leta se je ukvarjal s črno belo fotografijo. Ves denar, ki ga je dobil od matere Leposiave, ki dela v bolnišnici kot laborantka, je dal za filme. Med počitnicami se je začel ukvarjati z barvnimi fotografijami. Toda stroški za kopiranje in filme so presegli njegove mdžnosti. Zato se je odločil in sam začel razvijati in kopirati barvne filme. Nabavil si je najpotrebnejšo opremo in si v domači kopalnici uredil majhen laboratorij. Najprej je . uporabljal „agfa" filme, ki pa so bili precej zahtevni in dragi. Namesto tega je začel uporabljati ,,kodak". Delo je počasi napredovalo. Moral je odkriti skrivnosti večletnega dela največjih ameriških tehnikov, prodreti v trditve fizičnih in kemičnih zakonov, prestaviti zahtevno opremo velikih laboratorijev na nekaj steklenic, epruvet in majhno mizo v kopalnici .. .
Največjo težavo je predstavljalo, kako prilagoditi kopiranje filmov naravni temperaturi. „Ko-daku" po večletnih raziskavah to ni uspelo. Stalno temperaturo <-31 stopinj C, ki jo zahteva ko-
piranje „kodak" filmov v barvi, so lahko imeli le dobro opremljeni laboratoriji. .'
Za Miodraga je predstavljala rebus tudi sestava tekočin, ki se uporabljajo pri kopiranju barvnih filmov. Ža pomoč je prosil „Kodak" v Stockholmu, vendar so ga ljubeznivo1 zavrnili, češ, da je to poslovna skrivnost. Miodrag ni obupal. Vrgel se je na branje angleških in ameriških strokovnih časopisov. Po nekaj mesecih vztrajnega dela in preizkušanja, je njegova „čorba", kot v šali imenuje tekočino za kopi-
Nagrada iz rok švedske ministrice Anne-Leine Jellm-VVallin.
ranje filmov, začela dajati prve dobre rezultate.
Pozneje se je začela za delo zanimati tudi, njegova mati. In prve slike, kijih je Miodrag kopiral po svoji metodi, so ji bile zelo všeč.
V tem času je Miodrag obiskoval tretji, zaključni razred gimnazije. Moral je misliti tudi na» maturo. Njegov profesor mu je predlagal, ko je videl njegove uspele fotografije, naj svoj način kopiranja ,,Kodakovih', barvnih filmov, prijavi za maturi'U..» nalogo. In ni mu bilo žal.
Na zaključni svečanosti ob razstavi je uprava Tehničnega muzeja in društvo Mladi razisko-valci^poklicala Miodraga in njegovo mater. O tem pripoveduje:
-	Sploh nisem pomislil, da bom na tej svečanosti eden izmed nagrajencev. Čeprav sem vedel, da ima moje odkritje določeno vrednost, sem se dobro zavedal, da sem tujec. Tiho sem upal, da bo moje ime omenjeno med tolikimi izbranci. V tem trenutku sem si zaželel, da bi bil poleg mene in matere tudi kdo iz moje domovine Jugoslavije. Zaprosil sem organizatorja svečanosti, da pokliče nekoga iz naše ambasade. Rad mi je ustregel, čeprav v množici ljudi z mamo nisva bila sama. Z nama je bil
• svetovalec naše ambasade za šolstvo Vinko Zidarič.
Ko je predsednik zbora začel brati imena nagrajenih, se mi je zazdelo, da mi je obstalo srce. Drug za drugim so stopah na oder in iz rok ministrice, gospe Anne Leine Jellm - VVallin, sprejemali nagrade.
Nenadoma je predsednik utihnil.-Pogledal meje. Skoraj svečano je z roko pokazal proti meni.
-	Dame in gospodi, vesel sem, da lahko med nami izgovorim ime mladega Jugoslovana Miodraga Daniloviča. Kompanija „Kodak", ga je nagradila za izredno odkritje v kopiranju barvnih filmov.
-	Bil sem presrečen, - je nadaljeval Miodrag.
Naslednji dan sta dva velika švedska dnevna lista objavila daljše zapise s fotografijami o našem rojaku. V „Ekspresenu" je predstavnik „Kodaka" za Skandinavijo dejal: „Miodragove fotografije v barvi so nekaj izrednega. Njegovo odkritje je pomembno tako za fotografe amaterje kot tudi za profesionalce. Kmalu se bomo tudi mi pojavili na tržišču s podobno metodo, ki pa je veliko slabša od Miodrago-ve.
Toda najbolj se je Miodrag razveselil telefonskega klica iz Beograda. Klical.ga je njegov oče Demče: čestital je svojemu sinu. Miodragovi starši so se že pred leti ločili. Ko je bil Miodrag star deset let, je njegova mati odpotovala z njim na Švedsko, kjer je našla delo in začela novo življenje . .. Oče Demče je ostal v Beogradu. Ustvaril je novo družino, toda na sina t tujini ni pozabil. Demče in Miodrag sta se dolgo pogovarjala. Končno sta se dogovorila, da se bosta koncu avgusta srečala v Beogradu.
Miodrag je nagrado že izkoristil: sedemdnevno bivanje v ZDA. Sodeloval je na velesejmu znanosti in tehnike. S svojim odkritjem je zastopal Švedsko.
- Tam sem imel težave pri postavljanju stojnice, - je dejal Miodrag. - Iz Švedske sem lahko vzel le fotografije in grafiko-
ne. Tam se moral nabaviti plošče in pleksi steklo in vse to po meri izrezati in sestaviti. Organizator razstave mi ni hotel pomagati. Pravila so zahtevala, da mora vsak sodelujoči vse napraviti sam. Stojnico sem uredil dve uri pred otvoritvijo razstave. Poleg mene sta bila tudi dva predstavnika švedske ambasade. Eden izmed njiju je nosil švedsko zastavo. Ko so ekipe zasedle svoja mesta, so zaigrali tudi švedsko himno. Na tej veliki razstavi so sodelovali predstavniki ZDA, Kanade, Indije, Japonske, Porto-rika in edina predstavnica Evrope je bila Švedska. Na ta način sem nekako predstavljal Evropo.
-	Mojo stojnico v ZDA je poleg ostalih obiskalo tudi okrog 30 uslužbencev „Kodaka". Včasih so mi postavljali zelo zapletena vprašanja, vendar mi je uspelo nanje odgovoriti. Zato sem bil kasneje gost ,,Kodaka". Dobil sem častno diplomo Mednarodnega sejma znanosti in tehnike. Tu sem bil eden izmed štirih nagrajencev. Diplomo in simbolično nagrado 25 dolarjev mi je izročil znan kemik in dobitnik Nobelove nagrade Glenn Sieburg.
Bivanje v „Kodakovi" centrali v Ameriki je bilo zame še posebno pomembno. Tu so me sprejeli njegovi največji strokovnjaki in videl sem vse, kar me je zanimalo. Vsi so bili zelo ljubeznivi in ustrežljivi.
Miodrag je kljub vsemu danes nekoliko razočaran. Čeprav je njegovo odkritje prava mala revolucija v fototehniki in je njegovo znanstveno delo tiskano na 70 straneh v švedskem in angleškem jeziku, je zanimanje zanj nekoliko upadlo. V tolažbo mu je, da je revija ,,Foto", ki izhaja v vseh skandinavskih deželah pred dnevi objavila daljši zapis o njegovem delu:
-	S svojim odkritjem je Danilovič storil veliko, ne samo za amaterje, ki nimajo dovolj denarja, ampak tudi za profesionalce .. .
Od „Kodaka" je Miodrag zelo veliko pričakoval, saj bi njegovo odkritje še kako koristilo znani tovarni. Že dvajset dni dela v njihovem laboratoriju, toda pri kontroli kopiranja barvnih filmov po njihovi ustaljeni metodi.
Miodrag bi bil nadvse srečen, če bi ga angažirala katera izmed naših tovarn. „Efka" iz Zagreba je že pokazala veliko zanimanje za njegovo delo.
-	Materialna korist je zame postranskega pomena. Rad bi delal med svojimi ljudmi, za svojo deželo. Komaj čakam avgust, ko bom imel dovolj prihranjenega denarja in bom lahko odpotoval v domovino. Prepričan sem, da bodo v moji domovini znali ceniti pomen mojega odkritja.
Glustrirana Politika)
• NOVOSTI V KOLEKTIVNI DELOVNI POGODBI
Prepočasi dopolnjujejo pogodbe
V velenjski občini prepočasi dopoljnjujejo delovne pogodbe med zasebnimi delodajalci in delavci. Kolektivna delovna pogodba; ki sta jo podpisala republiški odbor sindikata delavcev storitvenih dejavnosti in gospodarska zbornica Slovenije, se je začela uporabljati ž e od 1. maja dalje. Zato bo v Vdtenju občinska konferenca sindikata delavcev storitvenih dejavnosti storila vse potrebno, da v tej občini delovne pogodbe med delodajalci in delavci ustrezno dopolnijo do 18. avgusta letos.
Novitete v kolektivni delovni pogodbi izhajajo iz sindikalne liste. Na kratko bomo opisali te spremembe.
Delavec, ki ima najmanj 30 let pokojninske dobe in je 55 let star ali delavka s 25 let pokojninske dobe in 50 let starosti, imata pravico do 36. dnevnega (delovni dnevi) dopusta. Najnižji mesečni neto osebni dohodek za delo v nor-
malnih pogojih v polnem delovnem času, ki^naša 182 ur na mesec, in pri normalni delovni storilnosti ne sme biti nižji od 1350 dinarjev za nekvalificiranega delavca, 1450 za polkvali-ficiranega oziroma priučenega delavca, 1750 za kvalificiranega delavca, ki je končal poklicno šolo po zakonu o srednješolstvu in delavca, ki je poleg popolne osnovne šole končal dvoletno administrativno šolo, 2050 din
za delavca z izpitom visoke kvalifikacije in tiste, ki so končali najmanj 3-letno srednjo šolo ali opravili izpit za pridobitev srednje strokovne izobrazbe, 2400 din za delavce z višjo šolsko in 3000 dinarjev za one, ki imajo diplomo visoke šole oziroma fa-klutete.
Za posebno težke pogoje dela pripada delavcu enak dohodek kot je določen v samoupravnih sporazumih delovnih organizacij posameznih grupa-cij. Delavcu, ki dela v nočni izmeni, se poviša dodatek od 25 na 50 odstotkov v obrti, v gostinstvu pa ta dodatek znaša 25 odstotkov. Delavec v gostinstvu mora dobiti za nedeljsko delo dodatek v višini 50 dinaijev, za

avtotehna
ZASTOPSTVO TUJIH FIRM	N
61000 LJUBLJANA TITOVA 36
SERVIS IN KONSIGNACIJA, CELOVŠKA 222
PRODAJA V SLOVENIJI: ERA VELENJE, AVTOTEHNA LJUBLJANA
SERVISNA MREŽA V VEČ KOT 30 MESTIH J>0 JUGOSLAVIJI
2 in 4 VRAT V STANDARD IN LUKSUZ IZVEDBI 9,2 1/100.1600 ccm. 68 in 80 KM din
RALY OPREMA
J
r
(	3M	OPEL	m
			| vauxhall
2 VRAT, 7,7 1/100, 1256 ccm, 53,5 KM
r
Bo delo likovnih ustvarjalcev zaživelo?
V Velenju že dalj časa obstaja klub likovnih ustvarjal cev Šaleške doline, ki združuje okrog 30 amaterjev iz vse občine. Vendar delo kluba navzven sploh ni bilo vidno.
Člani so se sešli na razširjeni sestanek, da bi se pogovorili o nadaljnem delu oziroma o tem, kako bi poživili dejavnost kluba. Žal se je tega srečanja udeležila le slaba tretjina likovnih ustvarjal-

cev. Izvolili so novo tričlansko vodstvo, (Drago Tratnik, Marjan Marinšek in Milojko Kumer), ki bo do prihodnjega srečanja pripravilo okvirni delovni program kluba.
delo na dan zveznega ali repu- \ bliškega praznika pa še 50 odstotni dodatek. Za deljen delovni čas je dodatek 20 dinaijev za vsak delovni dan.
Spremembe v kolektivni delovni pogodbi določajo tudi nove višine nagrad za učence v gospodarstvu. Mesečna nagrada ne sme biti manjša od 3000 dinarjev, v času praktičnega dela pa je najnižja nagrada 500, najvišja pa 1350 dinarjev. Konkretno višino nagrade določi delodajalec na podlagi učnega uspeha učenca.
Delavcu,ki v času službe opravlja delegatske ali druge javne funkcije, pripada nadomestilo osebnega dohodka najmanj 90 odstotkov od zaslužka.
Nove opredelitve v kolektivni pogodbi zavezujejo zasebne delodajalce, da hkrati z izplačilom osebnih dohodkov poravnajo tudi vse pripadajoče družbene obveznosti. Tako kot v družbenem sektorju morajo tudi zasebniki izplačati delavcem in učencem regres za letni dopust, ki ne sme biti manjši od 600 dinarjev. Pri ugotavljanju višine
regresa pa morajo upoštevati socialne in zdravstvene pogoje delavca. Povečajo se tudi dnevnice, terenski dodatek, nadomestilo za ločeno življenje, regres za prehrano med delom in drugo.
V delovnih pogodbah, kijih sklenejo delodajalci in delavci, je potrebno tudi opredeliti odškodnino, katero bo delodajalec izplačal delavcem - racio-nalizatorjem, novatorjem ali avtorjem raznih izboljšav. Dopolnitve v kolektivni pogodbi določajo tudi nagrade ob delovnih jubilejih. Če delavec dela 10 let pri istem delodajalcu mu pripada nagrada 2240 dinarjev, za 20 let 3360 in za. 30 let 4480 dinarjev. Odpravnina delavca ob upokojitvi pa znaša najmanj 4480 in največ 4720 dinarjev.
Večji je tudi delež za dopolnilno izobraževanje delavcev, in sicer od enega, na ena in pol od-, stotka. Novost je še v tem, da so delodajalci dolžni enkrat letno zagotoviti delavcem brezplačni preventivni zdravstveni pregled in preventivno zdravstveno zaščito (n.pr. ceplenje) ter delavce kolektivno nezgodno zavarovati.
Kulturno dejavnost bodo razširili
Na nedavni redni letni konferenci Amaterskega gledališča Pesje pri Velenju se je zbralo dvajset mladih in aktivnih ustvarjalcev ter predstavnik ZKPO Velenje, zastopnik mladine iz Pesja h/zastopnik ZB Pesje. V Pesju deluje deset družbenopolitičnih organizacij, pa so le te na letni konferenci močno pogrešali.
Poročilo predsednika Miša Melanška je bilo kratko in jedrnato. Omenimo le uprizoritev Manzanijeve komedije Naši ljubi otroci. Z njo so gostovali kar dvanajstkrat. Z občinskim komitejem mladine so pripravili zelo uspelo prireditev Oktobrska jesen.
Tudi v delavnem načrtu za naslednje leto predvidevajo uprizoritev dramskega delw, ki ga bodo naštudirali s poklicnim igralcem. Prav tako bodo zopet pripravili v jeseni glasbeno prireditev Oktobrska jesen.
Gotovo je, daje mlada skupina v Pesju izredno delavna. Toda ne samo to. Zaveda se, da je igra uspeh le, če je dobro, kvalitetno naštudirana. Zaradi tega si tudi y prihodnje želijo pri študiju strokovno pomoč.
V živahni razpravi so nekateri predlagali, da bi kulturno dejavnost razširili na druga pod-
ročja. Omenjali so lutke in knjižnico. Res je, da se mora potem pomnožiti število sodelujočih. To bo mogoče le, če bodo uspeli v svoje vrste privabiti še več mladih in starejših in če bodo lahko za kulturno dogajanje v Pesju zainteresirali prav vse družbenopolitične organizacije, predvsem pa tamkajšnjo krajevno skupnost.
Ustanavljajo požarno skupnost
V velenjski občini so imenovali 14-članski iniciativni odbor, katerega naloga je, da pripravi vse potrebno za ustanovitev požarne skupnosti. V odboru so Rudi Bajec, Milan Mauser, Jože Rebernak, Viktor Barle, Franc Škarja, Franc Pe-čečnik, Ivan Ojsteršek, Slavko Brglez, Ivan Felicijan, JStane Hudales, Ivo Gorogranc, Egidij Petretič, Breda Grebenšek in Drago Tratnik. »
V	četrtek 27. junija so na pokopališču v Podkraju pokopali znanega upokojenega tehničnega direktorja tovarne usnja Šoštanj. Antona Arzenška. Pokojnik, ki je šele pred kratkim praznoval svoj 75-letni jubilej, se je rodil 11. 6. 1899 v šoštanjski družini Jakoba in Ane Arzenšek. Ker je bil že njegov oče usnjar, se je tudi sin Tone, še niti 14 let star, 1. decembra 1913. leta zaposlil v šoštanjski usnjami.
Že leta 1919, takoj po razpadu Avstroogrske, se je v tovarni vključil v strokovno delavsko organizacijo, kakor tudi v delavsko konzumno društvo in napredno .prosvetno društvo Svoboda. V letu 1925 je bil tudi med ustanovnimi člani in organizatorji delavske godbe Zrnja, ki bo prihodnje leto slavila 50-letniqo. Mladi usnjarski delavec ni niti slutil, da bo nekoč postal tehnični direktor tovarne in sčasoma tudi pojem usnjarskega strokovnjaka. Počasi, toda vztrajno si je utiral pot v skrivnosti usnjarskega poklica in že v stari Jugoslaviji postal vodja podplat-nega oddelka, poleg tega pa še vodja proizvodne likanca. Tako je že leta 1938, ko je tovarna praznovala 150-letnico obstoja, bil vodja več kot 100 ljudi, ki so pod njegovim vodstvom ponesli v svet ime šoštanjske usnjarne. Ob vsem tem pa je važno omeniti, da se je Anton Arzenšek leta 1935 kot edini mojster in vodja oddelkov solidariziral z delavci pri veliki stavki usnjarjev, ki so v letih hude gospodarske stiske terjali boljše delovne pogoje in ustreznejše dohodke. Poleg vsestranske poklicne dejavnosti, je bil še funkcionar Sokola in kot najmlajši odbornik mestne občine Šoštanj že leta 1926 deligiran v upravni odbor šoštanjske meščanske šole. Kot izreden ljubitelj naravnih lepot se je leta 1930 vpisal v Ljubljani v društvo prijateljev prirode in v planinsko društvo Šoštanj.
V	času po letu 1950, ko so delavci sprejeli tovarne v svoje roke, je bil vseskozi član samoupravnih organov in večkratni predsednik upravnega odbora Kot ekspert za surove kože je potoval tudi v Indijo in Južno Ameriko. Bil je uspešen in spoštovan usnjarski strokovnjak, zato je vrsto let sodeloval na najrazličnejših usnjarskih kongresih in simpozijih v domovini in tujini. Bil je član in tudi predsednik različnih strokovnih komisij usnjarske stroke v slovenskem in jugoslovanskem merilu. V času skoraj 60-letnega delovanja v tovarni usnja Šoštanj, je še posebno po osvoboditvi vzgojil številne usnjarske strokovnjake, ki so v našo najstarejšo usnjamo prihajali na delovno prakso. Svoje delo v tovarni usnja je kot krepak mož nadaljeval še po upokojitvi kot strokovni svetovalec vse do 1. junija 1972. Za svoje 58-letno vsestransko delovanje za uspehe in napredek usnjarske industrije v Jugoslaviji je prejel tudi Red dela. Za njegovo dolgoletno odborniškp in blagajniško delovanje planinskega društva Šoštanj pa ga je planinska zveza Slovenije ob njegovi letošnji 75-letnici odlikovala s srebrnim častnim znakom planinske zveze.
V. K.

tovarna obutve
v v
TRZIC
nudi svoje KVALITETNE IZDELKE tudi v OBLAČILNI BLAGOVNICI
GunlsiA/
VELENJE
• SAMOUPRAVNI SPORAZUM O USTANOVITVI SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI
V JAVNI RAZPRAVI
Glede na to, da je bilo leta 1971 s 33. dopolnilom slovenske tave določeno, da je treba v vseh občinah ustanoviti samouprav-stanovanjske skupnosti, so se tudi v velenjski občini v nasledim letu začele razprave v zvezi s tem. Septembra lani je nato izšel liutek zakona, v katerem je bila opredeljena vloga teh skupnosti, ko je med drugim zahteval, naj o stanovanjskem gospodarstvu ločajo tisti, ki sredstva dajejo na ta sredstva tudi koristijo. Po 11 osnutku naj bi v stanovanjski skupnosti delale tri skupine ljudi.
Prva skupina ali odbor naj bi prehitele zakona to storiti do
rbel za graditev stanovanj, ugi za njihovo vzdrževanje in !tji za družbeno pomoč. Izha-joč iz tega osnutka so v ve-ijski občini 18. januarja pod-sali samoupravni sporazum o tanovitvi samoupravne stano-njske skupnosti. Dogovorjeno tudi bilo, da ti odbori ne »do imeli sredstev, ampak bo-» njihove naloge bolj politično ganizacijske. ne bi bil občut-i spremenil določil omenje-ga osnutka zakona. Med dru-n je tudi zahteval, da mora inovanjska skupnost razpola-ti tudi z vsemi sredstvi, ki ki padajo. Da pa delo vseh rili občin, ki so se ravnale po nutku zakona ji pripadajo. Da delo vseh tistih občin, ki so ravnale po osnutku zakona i prinesel novi zakon), vendar-ne bi bilo zaman, zakon dolo-, da morajo te občine uskla-i oziroma ustanoviti samo-ravne stanovanjske skupnosti* konca leta, medtem ko so jrale druge občine, ki niso
ž
Komu so v napoto?
*
, *	Ž
■	?
Kot kaže so nekaterim zdaj, ko so zelenice spet dobile svojo	^
prvotno podobo, v napoto lepi cvetlični zaboji. Tako se je	^
pred dnevi neznani nepridiprav spravil nad cvetlice pred bla-	^
govnico Standard. Morda pa je to tudi najlažji in najcenejši	^
način, da si okrasiš stanovanje z rožami(? ).	^
be, predvidoma 16. septembra bodo nato pooblaščeni predstavniki sporazum podpisali, zatem bodo pristopili k konstituiranju organov skupnosti tako, da bi lahko začelo delo 1. januarja prihodnje leto.
konca junija.
Zato se je v Velenju ponovno sešel iniciativni odbor in skupaj s posebno komisijo-člani predsedstva občinskega sindikalnega sveta in občinskega komiteja ZK pripravil predlog novega samoupravnega sporazuma in statuta.
V teh dneh je iniciativni odbor dal v javno razpravo omenjena dokumenta. Predlog novega samoupravnega sporazuma in statuta so dobile vse temeljne organizacije združenega dela in organizacije združenega dela, delovne organizacije ter družbeno pravne osebe-tudi tiste krajevne skupnosti, ki imajo organizacije ter družbeno pravne , osebe - tudi tiste krajevne 'skupnosti, ki imajo na svojem območju stavbe družbenega pomena in bodo tudi sopodpisnice ali soustanoviteljice samoupravne stanovanjske skupnosti. Do konca avgusta bo iniciativni odbor skupaj s komisijo dokončno uskladil morebitne pripom-
Med najvažnejšimi nalogami stanovanjske skupnosti bo njena skrb za samoupravljane, utrjevanje organiziranega družbenega vpliva v stanovanjskem gospodarstvu; organizirala in povezovala bo delovne ljudi in druge občahe in družbene dejavnike z željo, da se poveča obseg stanovanjske graditve in postopoma odpravi stanovanjski primankljaj, skrbi za družbeno pomoč, da bi hitreje odpravili socialne razlike ter omogočili vsemi delovnim ljudem in občanom, da hitreje rešujejo svoje stanovanjske probleme; skrbi za uveljavljanje racionalizacije pri graditvi stanovanj z ustreznim družbenim vplivom na strukturo, kakovost in ceno stanovanj; nadalje bo sodelovala pri pripravi smernic za načrt družbeno ekonomskega razvoja občine za področje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva, pripravljala osnutek programa stanovanjske gradnje v občini, osnove za plačevanje stanarin, za standarde stanovanj in za tehnične normative za vzdrževanje stanovanj. Skupno z zbori stanovalcev stanovanjskih hiš in krajevnimi skupnostmi pa bo oblikovala načela za urejanje in v arstvo okolice stanovanj ter razvijala stanovanjsko kulturo vseh uporabnikov stanovanj.
Najvišji samoupravni organ stanovanjske skupnosti bo njena skupščina. Štela bo 60 članov, sestavljalo pa jo bo 20 delegatov samoupravne enote za graditev stanovanj, za gospodarjenje s stanovanjskim skladom in za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. Poleg tega bo imela novoustanovljena stanovanjska skupnost še izvršilni odbor, poravnalni svet in druge potrebne organe določene s statutom. Samoupravno enoto (vse bodo pravne osebe) za graditev stanovanj bo sestavljalo 15 delegatov TOZD oziroma delovnih organizacij, 4 delegati občinske - skupščine in družbenopolitičnih organizacij in delegat poslovne banke. Ta enota bo med drugim upravljala s sredstvi, ki jih temeljne organizacije združenega dela in družbeno pravne osebe namensko združujejo za stanovanjsko graditev, pripravljala " srednjeročni program graditve stanovanjske skupnosti, predlagala in dajala mnenja k zazidalnim načrtom za stanovanjska območja, ki jih predlagajo v potrditev
hote pakc
I
Gostinsko podjetje PAKA Velenje
Obvešča in priporoča
Priporočamo vam, da obiščete restavracijo »JEZERO«, kjer Vam vsak dan nudimo sveže postrvi.
Ob dobro pripravljeni ribi in dobri kapljici igra glasba za ples in prijetno razvedrilo. Partija MINI GOLFA za vas, vašo družino In prijatelje.
V hotelu »PAKA« pa si privoščite urico kegljanja, nato pa si oglejte nov BARSKI SPO^ REO. Ne bo vam žal!
občinski skupščini drugi naročniki.
skladom bodo kot predvideva predlog sporazuma sestavljali: 6 delegatov imetnikov stanovanjske pravice in hišnih svetov, 6 delegatov vlagateljev stanovanj v sklad stanovanjskih hiš, 6 delegatov krajevnih skupnosti in dva delegata najemnikov poslovnih prostorov.
Enota za gospodarjenje s stanovanjskim skladom bo pripravljala srednjeročni program za vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj, upravljala s sredstvi sklada stanovanjskih hiš v družbeni lastnini in sprejela pravilnik o vzdrževanju sklada stanovanjskih hiš ter pravilnik o prodaji stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastini, skupaj z zbori stanovalcev, krajevnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi pa bo oblikovala načela za uporabo stanovanj in za urejanje ter varstvo stanovanjskega okolja kot tudi spremljajočih objektov.
Zbor delegatov v samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu bo upravljal s sredstvi solidarnostnega stanovanjskega sklada, določal pogoje za pridobitev in odplačilo posojil pri graditvi najemnin stanovanj v družbeni lastnini namenjenih za potrebe družin in občanov z nižjimi dohodki, mladih družin in starih ljudi, ind.
V tej enoti bo 6 delegatov TOZD, štirje iz krajevnih skupnosti, ter po eden iz družbenopolitičnih organizacij občine, dva iz društva upokojencev in po eden iz občinske skupščine in delavcev, ki so zaposleni pri zasebnih delodajalcih.
Predsednik društva telesnih invalidov Edo Centrih izroča pokale in nagrade
TURISTIČNI AVTO RALLY
Društvo telesnih invalidov velenjske občine je v nedeljo organiziralo v sodelovanju s športno komisijo pri avto moto društvu Šaleška dolina turistični avto rally, ki se ga je udeležilo 26 članov. Proga je bila dolga 43 kilometrov, razdeljena pa je bila v tri etape: Velenje - Zavodnje, Zavodnje -Šentvid (lovska koča) in Šentvid-Velenje. Med tekmovanjem so morali udeleženci drugega rallyja (prvič so ga organizirali lani) opraviti tudi dve posebni preizkušnji.
Ze na samem startu je morala vsaka dvojica zapeljati z desnima kolesoma avtomobila po 4 metre dolgi deski, nato parkirati v prvi garaži, zapeljati iz prve garaže še v drugo in v njej v vzvratno parkirati, poskusili pa so se še v streljanju z zračno puško.
Prvo mesto sta osvojila Franc Oštir in Milankovič Novak, drugo Tone Stropnik in Jan, tretje Teofik Šehič in Valent Jurdič, četrto Alojz Tič in Oto Blatnik.
Najboljši v spretnostni vožnji je bil Silvo Kovač, v streljanju pa Franc Oštir.
Ob razglasitvi rezultatov je predsednik društva Edvard Centrih izrekel posebno priznanje avto moto društvu Šaleška dolina za nesebično pomoč pri organizaciji letošnjega rallyja ter kolektivom REK, Gorenje TGO, TOZD Modni salon in občinskemu sindikalnemu svetu, ki so prispevali pokale oziroma praktična darila za vse udeležence rallyja.
. „SIGMA"
-ŽALEC
SAVINJSKA INDUSTRIJA OPREME IN GRADBENA MONTAŽA
NOVO NA TRGU
PRVI TRAJNO GOREČI KOTEL NA TRDO IJV TEKOČE GORIVO
-	specialno prirejeno kurišče za zgorevanje vseh vrst domačih goriv in odpadkov
-	gori od S do £o ur
z enkratnim polnjenjem
-	velik emajliran bojler kapacitete 1501
-	odlični izkoristek
-	moderna oblika
-	mali gabariti
-	avtomatsko delovanje
-	kapacitete od 30,000 do 50,000 kcai/h
Aš ČAS
9
ROKOMETU V VELENJU SE OBETAJO
• USPEŠEN NASTOP BRODOMODELARJEV
Z OSNOVNE ŠOLE GUSTAV ŠILIH_
OSVOJILI 7 KOLAJN
V Ljubljani je bilo 23. junija odprto" prvenstvo brodomodelaijev Slovenije, ki so se ga udeležili tudi brodomodelatji z osnovne šole Gustav Šilih Velenje.
!
Lepši časi
Kljub temu, da je bilo tekmovanje zelo naporno in da je nastopilo nekaj manj kot 100 tekmovalcev in 13 ekip so učenci z velenjske osnovne šole Gustav Šilih dosegli izredno dobre rezultate. Od 15 kolajn so jih dobili kar 7.
V kategoriji MČ-1 je naslov republiškega prvaka osvojil
Arpad Šalamon, učenec 2. razreda. 4. in 5. mesto si delita Go-razd Sivka in Vladimir Rodič. 15. mesto je osvojil Roman Povh, 21. in 22. mesto pa si spet delita Bojan Oremuž in Andrej Melanšek.
V	kategoriji MČ-2 je dobil diplomo in plaketo za drugi najlepši model Arpad Šalamon st., ki je tudi vodja krožka na osnovni šoli Gustav Šilih.
V	kategoriji Mč-3 so ekipe krožka zasedle naslednja mesta: 1. mesto ekipa v sestavi Rodič. Sivka in Oremuž s 595 točkami; 2. mesto s 520 točkami Ma-lenšek, Povh in Šalamon ml.
ala
Rokometni klub športnega društva Velenje si resnično prizadeva, da bi za to športno panogo nastopili boljši časi. S tem v zvezi se klub loteva več nalog. Prva naloga je pomladiti vrste in napraviti ta šport v Velenju bolj množičen. Najboljši starejši pionirji in pionirke, ki smo jih skrbno izbrali na občinskem prvenstvu 5. in 6. maja v Velenju, že pridno vadijo pod vodstvom Nade Zavolovšek in Vika Pistotnika. Tatjana Vizovišek bo pričela z delom 10. julija z mlajšimi pionirkami. V avgustu bo steklo dobro pripravljeno in načrtno delo v pionirski rokometni šoli za učenke in učence 3., 4. in 5. razredov osnovne šole. Taka pionirska šola bo odslej vsako leto. Tako se ni bati, da bo rokometnega naraščaja premalo.
Vsi vemo, da bo delo z ekipami ros uspešno, če jih bodo vodili dobri trenerji. Vzgoja lastnega kadra pa je druga pomembna naloga kluba oz. celotnega ŠD Velenje. V ta namen pošilja, klub v „Slovensko rokometno šolo" štiri bodoče trenerje: Nado Zavolovšek. Nande-ta Korpnika, Viktorja Pistotnika in Metko Pocajt. x Z namenom, da bi dobili strokovne in organizacijske nasvete in izmfenjali izkušnje, smo se povezali z Borcem iz Banja Luke, klubom, ki ima zavidljive uspehe na
tem področju. Pripravljeni so sodelovati in nam pomagati pri eventuelnih težavah. Prav s tem namenom so ba-njaluški trenerji izbrali za mesto letošnjih priprav Velenje. Tako bomo od 26. julija ll)74 imeli v gosteh 20 igralcev in trenerjev Borca. Ni treba posebej poudaijati, da se želimo ob tem čimveč naučiti. Banjaluški trenerji bodo na voljo s praktično vadbo, strokovnimi predavanji in nasveti, kako zastaviti delo z ekipami in kako organizirati pionirsko rokometno šolo, s katero imajo veliko
izkušenj. Pionirska šola dr. Karadže, kot jo imenujejo, obstaja v Banja Luki že vrsto let.
Tretja naloga, ki se je loteva klub prav tako z namenom, da okrepi rokometne vrste, je združitev velenjskega in šoštanjskega rokometnega kluba. Pobudo za to je dalo ŠD Velenje. Iniciativni odbor seje že sestal pred nekaj tedni. Razgovori v Šoštanju so bili zelo uspešni. Predstavniki obeh klubov so se zedinili, da je združitev igralskih, strokovnih in finančnih moči obeh klubov umestna in smotrna. Uradna združitev bo potrjena okrog 15. julija.
Pregrada, dolga nekaj kilometrov, se tako počasi podira. Prav je, da si podamo roke in nadaljujemo delo z zdniženimi močmi, saj bomo le tako zares uspešni. To pa si vsi želimo, predvsem pa mladina, ki jo bomo pritegnili k organizirani dejavnosti.
Upajnn, da nam bo združitev šoštanjskega in velenjskega rokometa prinesla v novi tekmovalni sezoni več uspehov.
Metka Pocajt
Rudarski šolski center med najboljšimi
	
ATLETIKI	l
Rudarski šolski center med najboljšimi
V vasici Planina na Kozjanskem je bila letošnja svečana podelitev priznanj najboljšim šolskim športnim društvom, ki so v preteklem šolskem letu na področju izvenšolskega športnega udejstvovanja največ pokazala. V tem tekmovanju je sodelovalo 84 osnovnošolskih in 24 srednješolskih ŠŠD.
Dobre uvrstitve na državnem prvenstvu
Ocenjevali so pogoje dela, organiziranost dejavnosti, udejst-vovanje učencev na športnem področju in uspehe na tekmovanjih.
Iz naše občine se je najbolj izkazalo šolsko športno društvo Rudarskega šolskega centra, ki je že četrto leto med najboljšimi v Sloveniji. Tokrat so dosegli tretje mesto, za gimnazijo iz Murske Sobote in gimnazijo iz Raven na Koroškem. Med osnovnimi šolami pa se je najvišje uvrstila osnovna šola Biba Roeck iz Šoštanja na peto mesto.
To je vsekakor priznanje in
Preteklo nedeljo je bilo v Beogradu, Zagrebu in Osijeku državno prvenstvo posameznikov za mlajše in starejše mladince in mladinke.
Med številnimi nastopajočimi iz vseh republik so nastopili tudi mladi atleti Velenja.
Kljub močni konkurenci in težkim tekmovalnim pogojem so Velenjčani dosegli lepe uvrstitve.
Med mladinkami, ki so tekmovale v Osijeku je Andreja Šverc v teku na 600 m v svoji skupini brez težav zmagala, vendar je bila tekmovalka v drugi skupini za 6 desetink sekunde
hitrejša in tako je Šverčevi pripadla srebrna kolajna, s časom 1:38,0. Dve kolajni je osvojila tudi Nada Šobrova iz Raven na Koroškem, in sicer v teku na 800 m s časom 2:15,4 srebrno in v teku na 400 m s časom 57,1 bronasto kolajno.
V Zagrabu pa so se pomerili med seboj za kolajne mladinci. Velenjčani so se bolje uvrstili: v hoji na 5 km Lemež 4. mesto 29:30,6, v troskoku 6. mesto Režek z rezultatom 12,64. Tekmovali so tudi mlajši člani. V teku na 5000 m je Tešanovič bil s časom 16:07,0 peti.
Delavske športne igre
V prvem kolu odbojkarskega tekmovanja v okviru delavskih športnih iger so po dve zmagi zabeležili ekipi Gorenja in Vegra-da.
Turnir se bo nadaljeval septembra. ko bodo lahko sodelovale še ostale ekipe, ki se bodo pravočasno prijavile. V prvi skupini prvega kola so se med seboj srečale ekipe REK, TGO, KOC in Vegrad. Rezultati: Vegrad: REK
2:0 (15:0, 15:6), TG0:KOC 2:2 (15:8, 10:15, 15:12), TGO:REK 2:0(15:8, 15:6). Ve-grad:KOC 2:1 (15:6, 13:15. 15:6)
2 f.
-ž
NOGOMET
Pionirji nogometnega kluba Rudar so letos dosegli doslej najboljšo uvrstitev v pionirskem prvenstvu. Po osvojenem prvem mestu v celjski podzvezi so v polfinalu premagali moštvo Maribora in Mure in se tako uvrstili v finale.
Na velenjskem stadionu so se pred maloštevilnimi gledalci srečali za naslov re-
Pionirji Rudarja drugi
publiškega prvaka z moštvom Slovana iz Ljubljane.
Ljubljančani so zmagali z rezultatom 2:1 (2:0), drugi gol so dosegli iz enajstmetrovke. Več priložnosti za gol pa so imeli domačini, vendar so bili mladi nogometaši pred golom gostov premalo iznajdljivi. Gol za Velenjčane je dosegel Desimir Nova-kovič. Povedati moramo še to, da so domačemu moštvu
manjkali igralci.
kat štirje boljši
Za pionirsko moštvo Rudarja so igrali: Bojan ŽIŽEK, Rade OBRADOVlC, Ibro BERBlC, Marjan DUP-L1ŠAK, Peter TOMINŠEK, Iztok TRATNIK, Rudi HU-DARIN, Dušan HUDARIN, Boris ŽURAJ, Miran SVETINA in Desimir NOVAKO-V1Č.
spodbuda za uspešno delo mentorjev in organizatorjev na tem
pomembnem telesnovzgojnem in športnem področju.
Zanimivo tekmovanje
Osnovna šola Anton Aškerc je ob zaključku šolskega leta organizirala srečanje treh generacij, ki so doslej končali šolanje. ŠŠD je priredilo tekmovanje v košarki. Največ uspeha je imela prva generacija, ki je premagala drugo 43:36, tretjo generacijo s 57:51, druga generacija pa je premagala letošnjo z rezultatom 52:38. Zmagovalcu je ravnatelj šole Pankrac Semečnik izročil prehodni pokal.
POROKE
Ž	5!
Zvonko CERKOVNIK., roj. 1949, električar iz Hrastovca št. 47 in Danica GROBELNIK, roj. 1957, delavka iz Škalskjh Cirkovc št. 12 - Jože MASTNAK. roj. 1950, gradbeni tehnik iz Velenja, Šaleška 18 in Ljudmila BRLOZNIK, roj. 1950, ekonomist iz Velenja, Kajuhova 14 Anton ČEH, roj. 1930, ključavničar iz Celja, Vodnikova in Štefanija RAJŠTER. roj. 1931, upokojenka iz Celja, Vodnikova 11 - Danilo GROBELNIK, roj. 1952, rudar iz Velenja, Kidričeva 16 in Frančiška FUR-LAND, roj. 1951, prodajalka iz Velenja, Tomšičeva 26 - Janez GO-RICNIK, roj. 1905. upokojenec iz Prelog in Marija MLAKAR, roj. 1924, upokojenka iz Velenja. Tomšičeva c. - Boris NIEGELHELL, roj. 1952, prodajalec iz Pake pri Velenju št. 38 in Karolina KRAJNC; roj. 1955, delavka iz Pake pri Velenju št. 72 - Zvonko PEČNIK, roj.
1949,	kontrolor iz Velenja, Šlandro-va 14 in Gabrijela POPEK, roj. 1955, tehnični risar iz Velenja, Koroška 26 - Dušan PAVČNIK, roj. 1953, elektro tehnik iz Velenja, Rudarska 2 in Irena SOVINEK, roj. 1953, vzgojiteljica iz Velenja, Jurčičeva 4 Damijan LIKAR, roj.
1952,	rudarski tehnik iz Velenja, Kajuhova 14 in Irena PAVLIC, roj.
1955,	ekonomski tehnik iz Velenja, Kajuhova 14 - Ivan TKAUC, roj.
1950,	pleskar iz Velenja, Kraigherjeva 6 in Erika SLATINŠEK, roj.
1956,	uslužbenka iz Velenja, Kraigherjeva 6 - Janez KOTNIK, roj. 1939, strojni ključavničar iz Velenja, Prešernova 2 in Marija JO-VAN, roj. 1950. delavka iz Velenja, Celjska c. 68 Miroslav ŠUMNIK, roj. 1951, disponent iz Šoštanja, Glavni trg 4 in Dušica ITŠER, roj.
1953,	uslužbenka iz Velenja, Kraigherjeva t Adolf NOVOSAD, roj. 1953, rudar iz Pesja št. 99 in Zdenka TOMIC, roj. 1956, delavka iz Pesja št. 99 Janko OGRIZ, roj. 1949, komercialist iz Mislinja in Marija MEŽNARC, roj. 1954, dijakinja iz Male Mislinje 24 Janez^STEN-
ŠAK, roj. 1940. kmetovalec iz Florjana pri Gornjem gradu in Angela STROŽlC. roj. 1953, kmetovalka iz Lokovice 96 - Franc VRABlC, roj. 1929, kmetovalec iz Sv. Florjana pri Šoštanju 33 in Pavla NAPOTNIK, roj. 1928, gospodinja iz sv. Florjana pri Šoštanju 33 - Ladislav KO-DRUN,. roj. 1946, rudar iz Šoštanja, Primorska 15 in Cvetka POTOČNIK, usnjarska delavka iz Zavodnje 52 - Jakob VESELKO, roj. 1934, rudar iz Onkraja 2 in Antonija SED-LAŠAK, roj. 1931, delavka iz Lokovice 54 Milan PIRTOVŠEK, roj. 1946, delovodja iz Skomega pri Šoštanju 48 in Marta VRABlC, roj. 1950, uslužbenka iz Skomega pri Šoštanju 37 - Slavko PETELIN-ŠEK, roj. 1950, strojni ključavničar iz Slovenske Bistrice in Marija STROPNIK, roj. 1955, konfekcio-narka iz Topolšice 205
SMRTI
SAMSKI
Iščem sobo v Velenju. Po nudbe pošljite v uredništvo lista pod šifro „46".
• Popravek
V prejšnji izdaji NC je v vest ..Frizerski saloni zaprti", objav -ljeni na 6. strani, prišlo do nelju be napake. V prvih treh vrstica! je ponagajal tiskaiski škrat ii spremenil smisel stavkov. Vest* pravilno začne: „Velenjski fri zerji so se dogovorili, da posle ne bodo imeli odprtih frizerski! salonov v sobotah popoldne m ob nedeljah. Do te odločitve jil je pripeljalo več razlogov
Bralcem in frizerjem se opri vičujemo za napako.
Uredništvo N(
- Vincencij SOVlC, kmetovalec iz Raven št. 43, star 71 let - Marija STERGAR, gospodinja iz Raven št. 138, stara 82 let - Ivan KRISTAN, upokojenec iz Šoštanja, Cesta talcev 4, star 65 let Ciril KUZMAN upokojenec iz Arclina 51, star 73 let, - Vinko STIPLOVŠEK. kmetovalec iz Rjavice 3, star 64 let -Alojz GAJSEK, upokojenec iz Kristan vrha 32, star 69 let - Alojz MORIC, upokojenec iz Brezna 57, star 70 let Ana ROMIH, družinska upokojenka iz Loške gore št. 2, stara 63 let Jožefa KRAMER, upokojenka iz Celja, stara 83 let Štefan BOŽAK, prevžitkar iz Rogatca 9, star 77 let - Matija MARN, kmetovalec iz Gotovelj št. 39, star 70 let - Elizabeta PLAN1NC, prevžitkarica iz Sp. Slemen 4, stara 73 let Neža JUG, kmetovalka iz Ličence 45, stara 67 let Ana ZAJC soc. podpiranka iz Žalca, stara 78 let - Jožega PINTERIC, gospodinja iz Bizeljskega, stara 79 let Martin HOVN1KAR, upokojenec iz Pesja 7, star 78 let Frančiška PEJOVNIK, gospodinja iz Pake pri Velenju št. 80, stara 77 let.
Petek, 12. 7. ob 17.30 ams ški barvni - ALI BABINE P STOLOVŠClNE Režija Emu Salvi. Igrajo: Gordon Mitschs Dan Harrison, Bela Cortez.
Sobota, 13. 7. ob 17.30 19.30 ameriški barvni ALI BINE PUSTOLOVŠČINE
Nedelja, 14. 7. ob 17.30 19.30 ameriški barvni ALI
BINE PUSTOLOVŠČINE
Torek, 16. 7. ob 17.30 19.30 italijanski barvni CER( LOVI LEOPARDI Režija: Pradeuax. Igrajo: Richard Ha son Pilar Velasquez, G. Ro Stuart, Klaus Kinski
Sreda, 17^ 7. ob 17.30 am ški barvni vestem LOVCI GLAVE Režija: Franko Lati Igrajo: Robert Vod, Dž« Vang, Marija Luiza Sala
Četrtek, 18. 7. ob 17.38 19.30 ameriški barvni vest
LOVCI NA GLAVE
Petek. 19. 7. ob 17.30 am ški barvni vestem SEDMORI JAHA Režija George Mc Go« Igrajo: Lee Van Cleef, Micl Callan, Allyn Ann McLerie
Sobota. 20. 7. ob 17.30 19.30 ameriški barvni vesl
SEDMORICA JAHA
Nedelja, 21. 7. ob 17.30 19.30 ameriški barvni vesl SEDMORICA JAHA
KINO GLEDALIŠČE VELEI
Ponedeljek, 15. 7. ob 20 italijanski barvni vojni CERClLOVI LEOPARDI R ja: M. Pradeuax Igrajo: Ricl Harrison, Pilar Velazquez, ROssi Stuart, Klaus Kinski.
•	Kombi v tovornjak
Na Štefanovem klancu v SI nem pri Šoštanju se je v« kombija z reg. št. MB 666-91 radi neprimerne hitrosti i tovornjak CE 347-22, kij vozil Roman Plaskan. Gm škodo so ocenili na 5 tisoč narjev.
•	Zadel v kolesarko
Z osebnim avtomobilom 413-15 je 22. junija prip Družmirja po Kajuhovi > Šoštanju Alojz Vrčkovnik.V| je s hitrostjo okoli 50 I uro. Ko je pripeljal do križ^ ki vodi proti naselju elektn je nenadoma zapeljal na levoj sprednjim levim blatnikom^ kolesarko Anico Turk. Pripi si je kolesarka zvinila v ( levo nogo.
Nerodnost
Na bencinski postaji v Vel« se je Jože Anžič s svojim« nim avtomobilom rahlo z osebni avtomobil CE last Vladimirja Korana. ( hotela napolniti zračnice J pa je zapeljal počasi naf trčil v Korunov avtomobil.I

Uredništvo in uprava Velenje, Titov trg 2, p.p. 89, telefon (063) 85-087 - Glavni m odgovorni
urednik Ljuban Naraks - Redakcija Liza Podpečan - Kuhar, Stane Vovk, Rudi Zevart in Stane Zula	ne vra
- Tehnični urednik: Franci Mazovec - Časnik je kot štirinajstdnevnik ..Šaleški rudar" izhajal do 1.	- Po
januaija 1973 - Zdaj pa izide vsak petek - Cena je 2 dinaija - Letna naročnina je 72 dinaijev. - Za	nlacun
inozemstvo 120 din - Tekoči račun št. 5280-678-55263 pri SDK Velenje; - Rokopisov m to vračamo - Tisk ZP LD LJUDSKA PRAVICA - Grafična priprava ČZP Dolenjski list Novo« mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 18. 2. 1974) se za NASCfl plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.

Komunalno obrtni center Velenje
Koroška cesta 46 - TOZD KOMUNALA vabi k sodelovanju:
1. 2 MONTERJA VODOVODNIH NAPRAV 2.1 STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
pod 1. poklicna šola za monterje vodovodnih naprav pod 2. poklicna šola kovinarske stroke.
Podrobnejše informacije dobijo kandidati v tajništvu delovne organizacije.
Osnovna šola Miha Pintar-Toledo Ve lenje
Razpisuje
naslednja prosta delovna mesta:
-	UČITELJ MA-FI, PU ALI P
-	UČITELJ GLASB. POUKA, PU ALI P ( DRUŽ. STA NOVANJE)
-	UČITELJ TV (MOŠKI), PU ALI P
-	ADMINISTRATOR, ASŠ ALI ESŠ
Razpis velja 15 dni po objavi.
Gradbeno industrijsko podjetje »Vegrad«
Velenje
rOZD - GlRADBENA OPERATIVA
Razpisuje
sledeča delovna mesta
1.1 STROJNIKA ZA DELO NA BULDOŽERJU 1 STROJNIKA ZA DELO NA NAKLADAČU
s	y
'ogoj za razpisana delovna mesta je 2-letna praksa na strojih ežke gradbene mehanizacije in izpit za strojnika, 'oskusna doba traja 1 mesec, ila stop na delo je možen takoj.
Candidati naj pošljejo prošnje z dokazili o izpolnjevanju po ojev na naslov GIP „Vegrad" Velenje, Prešernova 9/a v 15 Ineh po izidu razpisa.
»varna gospodinjske opreme
30RENJE"
slenje
Razpisuje
delovni mesti
VODJA TOZD SERVIS IN MALOPRODAJA VODJA TOZD GOSTINSKA ENOTA
andidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: biti državljani SFRJ ter izpolnjevati splošne pogoje, določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori.
imeti 5 let prakse, od tega 3 leta na vodstvenih delovnih mestih v OZD
biti moralno in politično neoporečni njihovo dosedanje delo mora jamčiti, da bodo doseženi sprejeti cilji TOZD in cilji delovne organizacije ob načelu solidarnosti in vzajemnosti delovne organizacije kandidati pod 1. morajo imeti srednjo strokovno izobrazbo tehnične smeri
kandidati pod 2. morajo imeti srednjo strokovno izobrazbo trgovske smeri.
z dokazili strokovnosti in življenjepisi naj kandidati Hjejo v 15 dneh od objave kadrovsko socialni službi pripo-po pošti ali oddajo osebno v kadrovsko-socialni i podjetjja.
TRIJE KLUBI ZDRAVLJENIH ALKOHOLIKOV NA NAŠEM PODROČJU
Ukrepi zoper alkoholno zasvojenost
Družbena intervencija zoper alkoholizem nastopi tedaj, kadar nastanejo pri posamezniku telesne ali duševne motnje, motnje v medosebnih odnosih in zlasti težave v njegovi socialni in gospodarski dejavnosti. Alkoholizem je vsako prekomerno opijanje. Oblike zdravljenja alkoholikov so medicinske in socialne narave. To po-moč dobijo alkoholiki v proti alkoholnih ambulantah ali bolnišnicah, ki so v Sloveniji v Škofljici, v Begunjah in v Vojniku. V teh ustanovah nudijo alkoholikom raznovrstne zdravstvene pomoči, od preprostega svetovanja in urejevanja socialnih razmer, prek kontrole alkoholikov z zdravili, do osebnostne in skupinske terapije. Po zdravljenju nadaljujejo nekdanji alkoholiki s prevzgajanjem v klubih zdravljenih alkoholikov. V naši občini delujejo trije taki klubi, dva v Velenju in eden v Šoštanju.
V vsej Jugoslaviji je okoli 300 - 400.000 kroničnih alkoholikov. Po posebnih izračunih je ugotovljeno, da je v vsaki družbi od 3-5% alkoholu vdanih oseb. V naši republiki jih je približno 12000. V to število so zajeti samo tisti alkoholiki, pri katerih je bolezen že prešla v takšen stadij, da so za družbo skrajno moteči. V drugo skupino sodijo občasni in stalni pivci, ki so še zmožni kontrolirati sami sebe. Ti zajemajo okrog 30 % odraslega prebivalstva. V modemi civilizaciji ljudje pijejo zato, da poživijo socialne instinkte, obenem pa omilijo in uspavajo psihične konflikte, ki smo jim danes v večji ali manjši meri izpostavljeni prav vsi. Pri nas so uveljavljena številna popularna stališča v zvezi z uživanjem alkoholnih pijač. V navadi je naprimer, da otrok v razmeroma zgodnjih letih \ahko poskusi alkoholno pijačo pri odraslem. Znano je, da so veseli in žalostni dogodki v življenju slovenskega človeka tesneje povezani z uživanjem alkoholnih pijač. Družbeni status človeka trpi, če odklanja uživanje alkoholnih pijač.
Klinične ugotovitve so dokazale, da stalno . popivanje povzroči organsko prizadetost centralnega živčevja in celotnega organizma. S tem je okrnjena zmožnost alkoholika, da bi vspostavljal in izgrajeval prave odnose v družini, na delovnem mestu in v okolju kjer živi.
Svojci alkoholika bi se morali zavedati, da mu lahko prvi pomagajo. Obzirno, a vseeno dovolj odločno in brez nepotrebnega rahločutja mu naj razložijo, da je bolnik in je zato potreben zdravljenja. Po družinskem pogovoru naj se alkoholik skupaj s svojci napoti v psihiatrični
dispanzer, kjer ga seznanijo s posledicami pitja, obenem pa mu nakažejo tudi možnosti zdravljenja. Alkoholik potrebuje ves čas zdravljenja podporo družine, ker je vsa družina prestajala skupaj z njim vse tegobe njegovega popivanja, zaradi česar so nastale velike razpoke v odnosih med družinskimi člani, ki jih morajo s skupnim trudom poceliti.
Po zdravljenju se morata bivši alkoholik in njegova družina vključiti v Klub zdravljenih alkoholikov, kjer se najdejo z ljudmi s podobno življensko potjo. Namen klubov je v tem da njegovi člani drug drugega obvarujejo pred skušnjavo ponovnega popivanja.
imeli dvojen pomen, združevali bi ozdravljene alkoholike, ti pa bi s svojim zgledom pritegnili še neozdravljene, da bi si poiskali medicinsko pomoč. Prednost ustanavljanja takšnih klubov na delovnih mestih je predvsem v tem, ker člani lažje najdejo primernejši čas za reden obisk skupnih sestankov, glede nato, da delajo še mnogokje v treh izmenah. Klubi zdravljenih alkoholikov v delovnih organizacijah, pa bodo tudi omogočili hitrejše odpravljanje dosedaj kar preveč prepogoste prakse invalidske upokojitve kroničnih alkoholikov, brez predhodnega zdravljenja. Širjenje mreže klubov ozdravljenih alkoholikov je eden izmed pomembnih ukrepov za uspešnejši boj zoper alkoholizem.
Marjeta Eberlinc
RAZGLAS
Po 6. točki navodila o postopku z najdenimi predmeti (Uradni list SFRJ, štev. 94/49) objavlja oddelek za notranje zadeve Skupščine občine Velenje, da so bili na območju občine Velenje najdeni spodaj navedeni predmeti:
1.-	ključ FTL z obeskom „rudarski znak", najden v avli Skupščine občine Velenje
2.	ženska ročna ura, znamke GIROKSA, najdena na cesti med Sodobno opremo in trgovino Varteks.
Prosimo lastnike, da dvignejo najdene predmete v roku 6 mesecev po objavi tega razglasa. Predmeti so deponirani na sedežu občine v sobi številka 15. Ogled je možen vsako sredo od 14. do 16. ure. Po preteku 6 mesecev po objavi razglasa bodo ti predmeti last družbenega premoženja.
ZAHVALA
Ob boleči in tako nepričakovani izgubi našega dragega moža, očeta in brata
MILANA ANDREJCA
v	*
se najtcfplcje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izraženo sožalje, ustno in pismeno, darovane vence in cvetje ter za spremstvo dragega Milana na njegovi zadnji poti.
Zahvaljujemo se vsem dobrim sosedom, ki so razumeli našo bolečino in nam v težkih trenutkih nudili vso pomoč. Najprisrč-nejšo zahvalo smo dolžni tudi ožjim sodelavcem pokojnega iz TOZD ESO „REK" Velenje, delavski godbi, pevcem, govornikom . kot prečastiti duhovščini in vsem ostalim.
Globoko žalujoči: žena Fanika, hčerka Metka, mati Marija in oče Mihael, sestre Marija, Mihaela, Verica in Tilka, bratje Ivan, Adolf, Mirko in Vinko ter ostalo sorodstvo.
Šoštanj, Velenje, 8. 7.1974
velenje
Klubi zdravljenih alkoholikov zajemajo pri nas okoli 80 nekdanjih pivcev. Na jesen se jim bodo pridružili še trije novi klubi, v Gorenju in dva v Združenem energetsko rudarskem kombinatu. V zadnjem obdobju si tudi zdravstvena služba v naši dolini prizadeva, da bi postali klubi zdravljenih alkoholikov bolj množični, predvsem pa, da bi vsaka večja gospodarska organizacija imela svoj klub. Klubi v delovnih skupnostih bi
ZAHVALA
Ob prerani in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, ateka, sina, brata, zeta, strica in svaka
TONETA BRCARJA
Koroška c. 53, Velenje
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sostanovalcem, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Hvala vsem tovarišem rudarjem, govorniku, pevcem, rudarski godbi in sodelavcem za cvetje in tolažilne besede. Hvala tudi vsem sodelavkam in sodelavcem iz TGO Gorenje za podarjeni venec in denarno pomoč. Posebna zahvala velja častiti duhovščini za poslovilne besede in obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Marija, sin Bojan in drugo sorodstvo
NOVOST V GRADBENIŠTVU
cementno lepilo za keramične ploščice;
N0V0D0R-VIRG0 b<"°ccmun,no iepil°
za fugiranje;
NOVODUR-UNIVERZALIepilna ,er 1 ravnalna
cementna masa;
podložna izravnalna masa;
ementno lepilo ; betonskih podov;
VIIAP1AN
1IIAFIM Cementn° za niveliranJe 'n popravilo
izravnalna masa za strope in stene; lepilna emulzija
CIHIKARHIA
cc
• GOSPODARSKA GIBANJA V VELENJSKI OBČINI
•	ZAKASNELO OBVESTILO
Davčna uprava skupščine občine Velenje je poslala pred dnevi občanom, katerih skupni dohodek je lani presegel določeno vsoto, začasno odločbo o odmeri davka od skupnega dohodka. Verjetno na te papirje ne bi imel nihče pripombe, če ... Če ne bi bil na nekaterih položnicah napisan rok vplačila 30. junij (letošnji seveda), dobili pa so jih šele prve dni julija.
•	NE VELJA ZA DAMSKE PSIČKE
Pred nedavnim so na vratih velenjskih lokalov-gostiln, restavracij, hotela ..,. izobesili listke z opozorilom, daje prepovedan vstop s psi v te lokale. Kot kaže pa to določilo ne velja za tujce. Morda zato ne, ker je opozorilo napisano le v slovenščini ali pa ker imajo tuji turisti v glavnem le majhne-damske psičke. Te pa nosijo v naročju kot otroke.
•	TUŠ Z BAZENA
Prostor ob velenjskem bazenu, ki je sicer namenjen za sončenje, nekateri kopalci, z dneva v dan bolj spreminjajo v nogometno igrišče. Ker je nogometno prvenstvo že končano, pričakujeriio, da si bodo zdaj ob bazenu postavili koše in igrali košarko.
Se je pač začelo prvenstvo sveta v košarki.
•	3x1=6
Vsem tistim, ki se najbolje odžejajo s pivom, priporočamo, da skočijo na bazen, kjer bodo zelo dobro postrežem. Naročiš trikrat po „krigl" piva in ga seveda dobiš. Vendar šele po deset ali petnajst minutnem čakanju. Komaj napraviš prvi požirek, že je natakar pred tabo z drugo rundo. Čeprav je ni nihče naročil. Potolažili smo se, da je bilo to zgolj slučajno in ne redna praksa.
Ali pa: naročiš oro z radensko in natakar zahteva tri dinarje. Ker nimaš drobiža, mu daš pet dinarjev.
„Takoj vam prinesem dva dinarja," ti obljubi ih odide. Žal, se ne vrne. Pa saj je šlo samo za dva dinarja, in še zelo vroče je bilo.
Naša tolažba: zgodilo se je zgolj slučajno. Upajmo!
•	MLEKO ZA SIR
Nekatere velenjske gospodinje najraje kupujejo mleko v ponedeljkih, ker ga ni treba kuhati. Se prej sesiri.
•	TELEFON ZA NEZAUPNE POGOVORE
V Velenju imamo eno pošto in dve telefonski celici v pošti. Če boste kdaj telefonirali iz tiste, ki ima že nekaj časa pokvarjena vrata, držite : slušalko v desni roki z leve pa vratar (možno je tudi obratno). Se bolje je, da se o kakšnih pomembnih ali celo zaupnih stvareh po telefonu ne pogovarjate; da ne bi kratkočasili tistih, ki uporno čakajo ob okencu, da bi nakazali denar.
Škot, ki je bil na poročnem potovanju v Rimu brez žene, ker je že bila v tem mestu, je debelo pogledal, ko je pred mestno hišo zagledal svojega prijatelja iz Glasgova skupaj z ženo. „Veš", se mu prijatelj opraviči, „moja žena zna italijansko, jaz pa poznam Rim." Kakršnakoli podobnost z neškoti je zgolj slučajna.
- VOS -
—\ , Dosežki in črne točke
Zakorakali smo v drugo polovico leta. Pri tem koraku že ocenjujemo in pregledujemo kaj smo dobrega storili in kaj slabega. Navada je, da najprej ocenimo gospodarska gibanja, saj od njih zavisi velik del našega življenja. Težko bi bilo v prvih dneh druge polovice leta imeti na voljo kazalce o gospodarjenju, ker teh ni mogoče tako hitro izračunati. Zato se zadovoljimo z onimi iz prvega tromesečja.
Tudi velenjsko gospodarstvo se letos ne more izogniti inflaciji, ki je osrednji problem, borba proti njej pa glavna naloga. Spomnimo se antiinflacij-skih napotil zveznega izvršnega sveta, ki narekujejo borbo za višjo stopnjo gospodarske rasti, za zmanjšanje stroškov reprodukcije, za zaščito domačega gospodarstva od negativnih zunanjih vplivov in spreminjanje družbenoekonomskega sistema ob uresničevanju ustave.
Ta napotila so še vedno živa in bi morala biti prisotna povsod, v vseh temeljnih organizacijah združenega dela, ki bi morale imeti svoje protiinflacijske in stabilizacijske programe. Toda teh programov povsod še niso izdelali. Ravno na to ležernost hočemo opozoriti v našem sestavku, ko bomo prikazali gospodarska gibanja v velenjski občini v letošnjih prvih treh
mesecih. Čas se odmika in terja akcije. Te pa bi morale prevzeti organizacije zveze komunistov in sindikatov v vsaki TOZD. Na seminarju sekretarjev osnovnih organizacij ZK so to zahtevo odločno postavili. In še več. Dejali so, da bi bilo dobro proučiti možnost podelitve javnih, moralnih priznanj tistim TOZD,' ki bodo letos najbolj povečale produktivnost dela in onim, ki bodo vložile največ naporov za uresničitev svojega protiinflacijskega programa. Opozorili so tudi na to, da se je potrebno zoperstaviti mnenju, da lahko protiinflacijska in stabilizacijska prizadevanja opravijo v imenu delavcev le posamezne skupine in upravljalske sestave. Dejali so, da mora delavec resnično biti družbeni nosilec sprememb v združenem delu in morajo, zavoljo tega biti tako naravnane vse akcije.
OD KOD DENAR ZA NALOŽBE
Iz periodičnih obračunov delovnih organizacij je razvidno, da je velenjsko gospodarstvo v prvih treh mesecih letos, v primerjavi z istim obdobjem lani, povečalo celotni dohodek za 35 odstotkov. Pri tem pa so porabljena sredstva (to so materialni stroški in obračunana amortizacija) hitreje naraščala (porabljena sredstva za 36,6 odstotkov, obračunana amortizacija pa za 46 odstotkov). Družbeni proizvod je v občini Velenje porasel za 35 odstotkov in je dosegel takšno stopnjp rasti kot celotni dohodek. Produktivnost dela, merjena z družbenim proizvodom na zaposlenega, je zadovoljivo porasla in sicer za 26 odstotkov. Sredstva za razširjeno reprodukcijo (to je ostanek dohodka in amortizacija nad predpisano minimalno stopnjo) so porasla za 29 odstotkov. V prvih treh mesecih letos pa so gospodarske organizacije izvozile kar za 40 odstotkov več kot lani v istem obdobju.
V poslovnih uspehih velenj-
NAS CAS narocilnica
Naročam tednik NAS ČAS
Ime in priimek
Kraj ............................................. Ulica
Naročnino bom rcUno plačeval.
Naročilnico pošljite na naslov: NAS CAS, 63320 Velenje, Titov trn 3.
u
rj ■
BI
r .. 4 i
i
> i.» Bernard Montagnier
VVamer Meinen
Annie Boulon
Sylvain Verpy

Tudi letos so prišli na počitnice v Velenje mladi iz francoskega mesta Vienna in Schidama na Nizozemskem. Med bivanjem v Šaleški dolini se ne bodo le sončili in kopali, saj je njihov program preživljanja poletnih dni med mladimi Velenjčani zelo pester in zanimiv. Doslej so si in si še bodo ogledali nekatere kulturne in turistične zanimivosti šaleške doline, obiskali tovarno gospodinjske opreme, in od3i v jamo med rudarje. Na sporedu imajo tudi več predavanj o naši ureditvi. In kaj menijo o takšni izmenjavi?
■ i.
ANNIE MEINEN, iz Vienne: Nad mednarodno izmenjavo mladine sem zelo navdušena, saj nam omogoča, da spoznavamo navade, tradicije in sploh, kako živijo drugi narodi in občudujemo zanimivosti krajev, v katerih preživljamo počitnice. Velenje mi je kot mesto zelo všeč. Saj je zgrajeno v modernem stilu, skoraj čisto novo z veliko zelenja. Starih hiš skoraj ni nikjer opaziti.
BERNARD MONTAGNIER, prav tako iz Vienne: Tudi jaz sem vesel, da sem v okviru letošnje mednarodne izmenjave mladih prišel v to lepo mesto. Sodelovanje v povorki ob rudarskem prazniku in nato na proslavi je bilo zame nekaj novega, res pravcata paša za turista. Pri nas v Franciji tega ne poznamo, zato je bil skok čez kožo zame nekaj povsem novega. Vesel sem, da smo tudi
mi s kratkim nastopom prispevali svoj delež k vašemu prazniku in dobremu razpoloženju.
WARNER MEINEN iz Schidama: Živim pri družini in sem z vsem zelo zadovoljen. Z mano šo zelo prijazni, pa čeprav se zaradi jezika bolj težko sporazumemo. Sicer sem pa čez dan bolj malo pri njih, ker sem zaradi programa, ves dan odsoten. Program se mi ne zdi prena-trpan, saj bom v teh štirinajstih dneh, kolikor jih bom preživel tukaj, veliko spoznal; zato menim, da bi morali to izmenjavo mladih nadaljevati tudi v prihodnje.
SYLVAIN VERPY iz Vienne: Podobno kot vsi moji kolegi sem tudi jaz navdušen nad lepoto Velenja in
okolice. Z velikim zanimanjem smo si ogledali Gorenje, prav tako pa se veselimo srečanja z rudarji. Obiska v jami se sploh ne bojimo, saj so tudi pri nas v Franciji zelo globoki rudniki. V Jugoslaviji sem prvič, bil pa sem že v drugih socialističnih državah. Na Madžarskem in v Vzhodni Nemčiji.
Tako" nekako smo se sporazumeli z mladimi Francozi in Nizozemci.! Vsi so zelo navdušeni nad gostoljubjem družin in njihovih vrstnikov, s katerimi preživljajo počitnice, nad lepoto Velenja pa tudi drugih krajev, ki so si jih ogledali. Zelo razveselili so se tudi izleta v Logarsko dolino. Zato so dejali, da se bodo z enako mero oddolžili vsem Velenjčanom, ki bodo odpotovali z njimi
darstvo doseglo v prvem t mesečju, dokaj ugodni. To ob tem venda/le ne smemo I pretirano optimistično razpo ženi. Pri povprečnih gospod skih dosežkih so v občini t takšne delovne organizacije, slabo gospodarijo. Pri vsem velja, da je skrajni čas za i vo protiinflacijskih programa zlasti zaradi naraščajoče sta nje inflacije. To pa je nala vseh!
vsak
petek
tednik naš čas
skih delovnih organizacij pa so tudi črne točke na katere moramo posebej opozoriti. Neskladje med porastom družbenega proizvoda in osebnimi dohodki je veliko, saj je masa čistih plač za 2 odstotka večja od družbenega proizvoda. Opozorimo naj, da smo v občinski družbeni plan zapisali, naj osebni dohodki zaposlenih naraščajo nekoliko počasneje kot družbeni proizvod. Namen tega je, da bi gospodarstvu zagotovili več denarja za nadaljni razvoj. Podobno neskladje je tudi med doseženo produktivnostjo deia in izplačanimi mesečnimi čistimi osebnimi dohodki na zaposlenega. Takšna večja neskladja so zlasti v termoelektrarni, Gorenju, usnjarni, veterinarski postaji, projektivnem biroju, TP Vino, komunalno obrtnem centru in Toplovodu. Pri tem velja zlasti opozoriti, da velenjsko gospodarstvo dejansko v tem času nima nobenih večjih naložb, ki bi v naslednjih letih pospešile gospodarsko rast. Obnovitvene sposobnosti gospodarstva v občini Velenje pa ni mogoče kdo ve kako povečati, ker sedanja stopnja gospodarske rasti tega ne zagotavlja. Vedeti moramo, da sta produktivnost dela in povečana stopnja gospodarske rasti temelj za reševanje vseh sedanjih gospodarskih težav.
Resnično pa so tudi osebni dohodki pomembni pri večji produktivnosti. Iz preteklih let vemo, da je v času boljših zaslužkov, t.j. v obdobjih visoke rasti osebnih dohodkov, hitreje rastla tudi produktivnost dela. Na to dejstvo smo opozorili zato, da bi v nove samoupravne sporazume sistem delitve dohodka postavili na gospodaren in stimulativen vidik delitve.
V velenjski občini so gospodarski rezultati, ki jih je gospo-
I Mopedist pobegnil
Mopedist Emil Sreboča se je na cesti tretjega reda o Hrastovca proti Velenju z radi vinjenosti zadel v koli sarja Miha Miklavžina. 01 sta padla, Miklavžina pa dobil poškodbo nad desni očesom. Mopedist Sreboči je pobegnil s kraja nesrei
•	Neprevidno prek ceste
Na Šaleški cesti je prečki la cesto Anica Jereb in bi obrnjena v smer s katere pripeljal tovornjak Engelbf Pušnik. Ta kljub močnen zaviranju nesreče ni mo preprečiti. Deklico je zadel desnim delom odbijača. 0 peljali so jo v celjsko ba nišnico.
•	Cez železniški prehod
Traktorist Franc Hrib« šekje peljal po cesti II. re< iz Šoštanja proti Velenju. Pesjem je zavil na stransi pot in hotel zapeljati prek nezavarovanega železniškej prehoda. Takrat pa je progi pripeljala železniŠ lokomotiva in zadela vprežni voz, katerega je i Hriberšek pripetega za tri tor. Leseno vodilo se je praj lomilo in na srečo ni pri do hujše nesreče. S traktoij| je padel Ivan Gričar, kij padel v jarek in si poško val glavo.
NA VOLJO STA1 RAZVOJNI NAČRT ( NE VELENJE
Zainteresirane TOZD, a upravne skupnosti, nopolitične in druge < zacije ter občane mo, da imamo na tiskan Statut občine Vel in Srednjeročni črt občine Velenje od I 1974 do 1980. Oboje jel objavljeno v niku občine Vel 2/74, ki ga lahko I no dobite v upravi I časa, Velenje Titovi
iMifl