Pravljica brez konca Sultan Mustafa Gazi je zelo rad in zvit možakar z orlovskim no- poslušal pravljice in vedno je postal som. Trdil je, da zna pripovedko žalosten in slabe volje, kadar je bilo brez konca. konec pripovedovanja. Zato je ne- »Najmogočnejši vseh vladarjev«, kega dne ukazal oznaniti v vsem je pričel Hadži Bimba, »nekoč je svojem velikem carstvu, da dobi bila nekje dežela, katere vladar je tisoč cekinov tisti, ki zna povedati bil še mogočnejši kakor ti. Ta car pravljico brez konca. je imel toliko njiv, da je po eni do- Še istega dne se je javil v sulta- bri žetvi napolnil z žitom žitnico, novi palači Hadži Bimba, premeten ki je bila dolga deset milj, a široka 14 pet. Bila je zgrajena iz trdega ka- po eno zrno in letele dalje. Kaj pa menja in dobro zaprta; le na strehi je bilo potem?« je lmela majhno, ozko špranjico, »Najmogočnejši vseh vladarjev«, ki jo je bil pozabil zazidati neki ne- odgovori Hadži Bimba, »preden ne pazljiv zidar. Toda ta luknjica je opišem, kako je vsaka kobilica pri- bila tako majhna, da bi komaj vtak- šla do svojega zrna, ne morem nil mezinec vanjo. pravljice nadaljevati. Torej, na Nekega dne se pojavi nad car- streho žitnice pride še ena kobi- stvom velik oblak kobilic ... lica> se splazi skozi špranjo, vzame »Aha!« vzklikne sultan. »Že ču- 5no zri?° *!}.odletL Nato se splazi tim. da bo kmalu konec pravljice. se ena kobihca...« . To je ravno taka pripovedka, ka- ^ tak? Je H.adzl B\m^ ?nP°- kor vse druge!« 7-cdo^ b^Z odmo™ dalje in da- rp , tt jv. t,. , j i- • ue- Odpocil se ie le ponoci, med Toda Hadzi Bimba nadaljuje: kosiiom in med večerjo. Mesece in »Sonce je potemmlo, ker še ni- mesece je slišal sultan vedno isto: koh ni videlo toliko kobihc. Vodja »§e ena kobilica se splazi v žit- te ogromne kobilične vojske pa je njco? vzame eno zrno in odleti, pa veselo vzkliknil, ko je zagledal še ena kobilica se splazi...« ogromno žitnico: »Tu se bomo na- po enem letu je umnl od dolgo- sitili!« Tri dni je padal živi dež ko- časja in žalosti sultanov najboljši bihc na carjevo žitnico, dokler ni svetovalec, veliki vezir. Sultan je pa bila vsa pokrita z lačno vojsko. Ko- vendar hotel počakati do konca. bilice so brž našle ono luknjico. Pa Preteklo je tudi drugo leto. Te- se splazi v žitnico prva kolibica, daj je sultan prekinil pripovednika: vzame eno zrno in odleti. Splazi se »Ali je še mnogo kobilic?« za njo še ena kobilica, vzame eno »Samo dvaindvajset bilijonov se- zrno in odleti. Splazi se za to še demnajst milijard tristo milijonov ena kobilica in tudi ta vzame zrno sedemsto tisoč devetstodevetdeset- in odleti. Pa se splazi še ena kobili- devet jih je še!« ca, vzame eno zrno in odleti, pa se Sultan vstane, ko to sliši, in pade splazi še ena kobilica...« napol nezavesten v naročje svojih »Dobro«, reče sultan, »to si lahko služabnikov, ki ga bolnega odnesejo sami mislimo, kako so se kobilice v posteljo. Toda Hadži Bimba je splazile v žitnico, kako so odnašale le dobil tisoč cekinov.