TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, industrijo in obrt.
RaroCnina za Jugoslavijo: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953.
Leto XIV.
Telefon št. 2552.
Ljubljana, v četrtek, 16. julija 1931.
Telefon št. 2552.
Štev. 80.
Gospodarski problemi
v Franciji.
Etatizacija poslovnega življenja vodi iz Evrope v Rusijo, nato pa iz Rusije nazaj v Evropo.
Stalinov motto.
V francoski poslanski zbornici je bila zadnjič zanimiva debata. V dvoboju idej, ki je nastal zaradi vprašanja vsesplošne etatizacije, je raz-borit poslanec pokazal na pogubne posledice, ki bi jih imele metode postopnega etatiziranja gospodarskega življenja v Franciji, ki je od nekdaj slovela kot dežela prosperitete in gospodarskega procvita.
Mož se je pri tem skliceval na tedaj še nepotrjene vesti iz Rusije, da se sovjeti vračajo k takozvanim kapitalističnim metodam k svobodnemu udejstvovanju v gospodarstvu. V čem so te »zloglasne« metode? Pač v tem, da privatne inicijative ne more nadomestiti prav nobeno birokratično delovanje in da ni boljšega regulatorja cen, kakor je svobodna trgovina. »Zloglasni« kapitalizem uči nadalje, da so ljudje kot proizvajalci različni, da so eni bohemi dela, drugi resni možje, ki skrbe za prihod-njost, ki polagajo v svoje delo vso potrebno resnost in žrtev in ki so zategadelj za diferencijacijo mezd in plač.
Do takih načel se je morala spreobrniti sovjetska Rusija po 10, 15 letih v zgodovini edinstvenega poskusa vseobče kolektivizacije.
Ta poskus se je ponesrečil.
Petletni gospodarski načrt je sedaj v naj večji nevarnosti. Stalin je te dni priznal, da izhaja ta nevarnost iz pomanjkanja inteligenčnega vodstva produkcijskega procesa, iz nediscipline dela, iz enakih mezd, ki gredo pridnemu kakor lenemu delavcu. S takimi metodami, do tega prepričanja je prišel sedaj celo sovjetski diktator Stalin, se ne gradijo industrije, pač pa morajo privesti do tega, da
na njih prične glodati črv propada in razpada.
Nasproti pogubnim etatističnim stremljenjem je treba postaviti mogočno kampanjo za privatno inici-jativo, pridnost, podjetnost za gospodarsko pijonirstvo, za poslovnost, človek je vreden le toliko, kolikor sam ustvari, kolikor se prerine skozi življenje. Država mora ustvarjati priložnosti zaslužka in napredka. Tega napredka pa ne more biti, ako država izpodkoplje pogone napredka, ki leže v nadarjenih in pridnih ljudeh, v svobodni in neovirani inicijativi. Ako zavira država zasebno inicijati-vo v trgovini in industriji, ter v gospodarstvu sploh, zavira obenem splošni napredek, ubija blagostanje celega naroda.
Idealizem stvaritelj nega dela potrebujemo, ne pa etatizacije, ki mora prej ali slej dovesti do korupcije in popolnega zastoja podržavljenih poslov in podjetij.
Tako nekako je govoril francoski poslanec in treba je priznati, da so take argumentacije spričo primera Rusije in dosedanjega položaja Francije povsem na mestu, pravilne in razumljive.
Zanimiv je primer sosednje Avstrije. Vsi smo bili priča, kako je propadel dunajski Kreditni zavod. Ta zavod je lastnik skoro 90°/» avstrijske industrije. Država ga je prevzela z vsemi dolgovi. Ali pa smo slišali, da bi bili avstrijski socijalisti stavili kot pogoj državne sanacje, da naj država prevzame avstrijske industrije, jih etatizira in skratka podržavi po primeru sovjetske Rusije???
Ne!
Zato zasebni inicijativi, podjetništvu in spretnosti v trgovini in industriji svobodne roke, prosto pot!
Pri vsakem podjetju, velikem in majhnem, je treba lastne pobude, ljubezni do poklica in pa samohrane z nagonom, ki se mu pravi želja in strast po izboljšanju lastnega gmotnega položaja. Brez tega je vsako podjetje obsojeno na smrt.
Izgledi za naš izvoz v tekočem letu.
V »Politiki« je priobčil g. Kalman Lobi, šef izvozniške sekcije komisij o-narjev članek o izgledih, ki jih ima naš izvoz v letošnjem letu. Pisec pravi: »Perspektive za izvoz žita v tej sezoni niso na žalost najboljše in to iz sledečih razlogov: 1. Iz 1. 1930. obstoja še zaloga 1,200.000 vagonov pšenice, 2. ker so sovjeti vrgli na evropsko tržišče velike zaloge, 3. ker se z novim načinom ljudske prehrane, ki se propagira i v Ameriki i v Evropi troši predvsem mleko in sadje in to na škodo kruhu, 4. ker izgleda, da bo letošnja žetev izredno dobra.
Vsi ti vzroki bodo gotovo vplivali na splošno situacijo, na cene pšenici, kakor tudi ostalim cerealijam. Z ozirom na to niti ni mogoče pričakovati konjunkture, katero bi bilo mogoče solidno iskoristiti. Toda kljub temu se nahaja naša država v boljšem položaju, kot druge agrarne države. In to predvsem radi tega, ker pričakujemo v splošnem dobro letino ter bomo tako lahko pripravili 30.000 vagonov pšenice za izvoz. Le posebni pažnji merodajnih faktorjev se imamo zahvaliti, da bomo lahko izvozili takoj 25.000 vagonov najboljše pšenice v dvoje držav po preferencialnih carinah.«
Pobiranje davka na poslovni promet.
Ker še vedno prihajajo upravičene pritožbe pri pobiranju 1% skupnega davka na poslovni promet potom odbitka pri državnih nabavah je davčni oddelek fin. ministrstva poslal ponovno pojasnilo vsem državnim blagajnam, da se doseže enoten 'postopek. Po čl. 52. zakona o skupnem davku na poslovni promet se ta davek ne sme pobirati za nabavo živeža za ljudi in živino v nepredelanem stanju, ker ni predviden v tarifi. Prav tako se ne sme pobirati ta davek za nabavo železniških pragov, brzojavnih in telefonskih drogov in drogov za električno napeljavo. Okrožnica davčnega oddelka finančnega ministrstva tolmači konkretno s posameznimi primeri načelo, da se ta davek ne plača za nobeno javno nabavo blaga, za katero je producent ali uvoznik že plačal davek ali carino.
NOVO PODALJŠANJE TRGOVSKE POGODBE Z AVSTRIJO.
Trgovski provizorij * Avstrijo, ki bi potekel 16. t. m., je podaljšan do 20. t. m.
0 TUJSKEM PROMETU V DALMACIJI.
Splošno se govori, da je tujski promet ob jugoslovanskem Jadranu J etos za 20 do 30% manjši kot je bil lani. Lastniki hotelov in kopališč zahtevajo ojačen je tujskoprometne propagande v inozemstvu. Letos je izostalo znatno število tujcev iz Nemčije in Poljske, dočim je ostalo število avstrijskih poletnih gostov isto kot je 'bilo Jani. Dobro zasedeni s« oni hoteli, ki so delali v inozemstvu primemo reklamo. Pred kratkim so se sestali hotelirji v Korčuli, da se posvetujejo o pripravah in ukrepih za zimsko sezijo.
Dipl. rer. commerc. et oec. Grampovčan Janko:
Desetletni jubilej ekonomsko-komercijalne visoke šole v Zagrebu.
Prometni davek od knjig in časopisov.
Nekatere davčne uprave v Dravski banovini so zahtevale od tiskarn, da plačajo od prometa s knjigami in časopisi l % splošni prometni davek. Na inicijativo Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je ministrstvo financ z razpisom z dne 29. junija 1931, št. 43318 odločilo, da je po car. tarifi št. 473, odnosno postavki 588 v tarifi o skupnem davku, promet z navedenimi predmeti pokrit s skupnim davkom za papir in karton, vsled česar se ne sme na promet s knjigami in časopisi še posebej pobirati 1 ^ splošni prometni davek.
* * *
KUPNE CENE ZA PŠENICO.
Minister trgovine in industrije je odredil, da bo Privilegirana izvozna družba plačevala zadrugam in izvoznikom 5 Din za 100 kg — mesto dosedanjih 3 Din — in to na račun njih magazinskih stroškov in zaslužka. Z ozirom na to bodo torej zadruge in trgovci plačevali za pšenico po 5 Din manj, kakor bodo oni dobili zanjo pri Privilegirani 'izvozni družbi.
Vsak smotren gospodar čita »Trgovski list«!
Z letošnjim šolskim letom 1930-31 je završila ekonomsko-komercijalna visoka šola v Zagrebu, naša naj višja znanstveno institucijo, deseto leto svojega plodonosnega dela na polju narodne privrede.
Iz mnogih potreb, katere so nastale po osvobojeniu in narodnem uje-dinjenju, je nastala ekonomsko-ko-mercijalna visoka šola v Zagrebu. Njena predhodnica je bila kr. visoka šola za trgovino in promet, ustanovljena 1. 1920. Z osnovanjem te šole je izpolnjena praznina, katera se je težko občutila v sistemu visokošolskih institucij v Zagrebu, zlasti po času, ko so bile osnovane medicinska fakulteta, univerza, tehnična visoka šola in veterinarska visoka šola.
Naloga visoke šole za trgovino in promet je bila pripravljanje mladih sil za znanstveno in praktično delo na področju socijalnih, ekonomskih, komercijalnih in političnih ved. Poduk je obsegal 6 semestrov. Absolventi nove šole so zavzeli važna mesta v privrednem življenju in nove, strokovno naobražene sile so začele zadovoljevati glavnim potrebam. Profesorji in docenti nove šole so imeli takoj v početku polne roke zaposle-nja, ker so se lotili sestavljanj učbenikov in priročnih knjig iz novih naukov in to iz naukov, ustvarjenih na osnovi modernega duha časa in da obdelajo samostojno znanstvena vprašanja.
V svoji prvotni organizaciji je trajala visoka šola za trgovino in promet do 1. 1925., katerega leta pa se je pretvorila v ekonomsko-komerci-jalno visoko šolo z rangom univerzi-tetskega fakulteta. Reorganizacija te šole in njena razširitev od 3 na 4 leta, ni bila posledica preko noči ustvarjenih razlogov in utemeljitev, marveč so bile preje dobro proučene organizacije sličnih visokih šol ali takih univerzitetskih fakultet v inozemstvu. Reorganizacija je dala novi šoli novo učno osnovo, nove izpitne predpise, predpise za dosego doktorata in za nostrifikacijo doktorata, doseženega na visokih šolah v inozemstvu in naposled za habilitacijo privatnih docentov. Področje dela se je znatno razširilo ln v Zagreb je
prišlo veliko število mladih ljudi iz raznih krajev naše države, pa tudi iz Inozemstva, da si pridobe višjo nao-brazbo na področju ekonomskih, komercijalnih, političnih in diplomatskih znanosti.
Poduk na ekonomsko-komercijalni visoki šoli v Zagrebu obsega 8 semestrov. Predavanja prvih dveh semestrov se kretajo največ okoli trgovskega poslovanja, nauka o privrednem gospodarstvu, tehnologiji, politični ekonomiji, trgovski aritmetiki, trgovskem poslovanju, ekonomske geografije, politične aritmetike, politične historije, enciklopedije prava, trgovskega, obrtnega, stečajnega, patentnega in meničnega prava.
Predavanja drugega leta obsegajo nauk o trgovini, nauk o privrednem gospodarstvu, tehnologijo, politično ekonomijo, ekonomsko politiko, tehniko mednarodne trgovine, ekonomsko geografijo, socijologijo, politično zgodovino, sistema politike, nauk o zavarovanju, tehnološke in trgovske analize, trgovsko in čekovno pravo.
- Poduk v tretjem letu je posvečen v prvi vrsti nauku o trgovini, tehnologiji, carinski in trgovski politiki, so-cijologiji, politični ekonomiji, tehniki mednarodne trgovine, ekonomski geografiji, ekonomski historiji, sistema politike, politični zgodovini, tehnološki in trgovski analizi, občemu in javnemu pravu, mednarodnemu, poštnemu-brzojavnemu, pomorskemu in železniškemu pravu.
V četrtem letu se posveča pažnja zlasti nauku o trgovini, finančni politiki, finančno-ekonomskim problemom, železniškim tarifom, trgovskim, obrtnim in industrijskim zbornicam, trgovski in carinski politiki, socijalni politiki, ekonomski in diplomatski zgodovini in to zlasti jugoslovanski, mednarodnim pogodbam, časnikarstvu, statistiki, prometni politiki, mednarodnemu, zlasti pomorskemu in konzularnemu pravu ter budgetu in državnemu računovodstvu.
Slušatelji so obvezni, da poslušajo skozi 3 leta predavanja iz francoskega jezika, a poleg tega po volji iz češkega in ruskega jezika, stenografije, esperanta, medicinske osnove živi jenskega zavarovanja itd. Poleg
francoskega jezika Kot drugi svetovni jezik morejo slušatelji izbirati po volji italijanski, angleški ali nemški jezik.
Izpiti se čele na poedine, t. j. na izpite iz poedinih predmetov (kolokvije), dalje na predizpit iz jezikov, a naposled na diplomski izpit. Diplomski izpit sestoji iz prvega osnovnega izpita, kateri se polaga po šestih semestrih in iz tretjega strokovnega izpita, katerega se polaga po izvršenem osmem semestru. Polaganje predi-spita iz jezikov je predpogoj za ,pristop k drugemu državnemu izpitu.
Za dosego doktorata iz katerekoli glavnih skupin, tako iz skupine: komercialnih ali ekonomsko-političnih znanosti ali naposled iz diplomatsko-konzularnih znanosti, predpisana je samostojna doktorska disertacija in poleg tega dva stroga izpita, kakor strogi izpit iz glavne discipline, kateri obsega področje one znanosti v katero posega disertacija in iz strogega izpita iz nadopolnjujočih disciplin, t. j. onih, katere direktno ne tangirajo glavno disciplino.
Nostrifikacija doktorata ekonom-sko-komercijalnih visokih šol, dosežena na sorodnih visokih šolah v inozemstvu se je vršila do nedavnega časa na osnovi naredbe ministra prosvete 1. 1926., a sedaj se vrši na osnovi zakona o nostrifikacijah (pri-manju) diplom od inozemskih uni-verzitet in visokih šol od 6. julija 1930.
Norme za habilitacijo privatnih docentov na ekonomsko-komercijalni visoki šoli v Zagrebu odgovarjajo normam, katere obstoje za take slučaje v vseh kulturnih deželah. Habilitacijski postopek zahteva predajo posebne na znanstveni bazi izdelane habilitacijske razprave, kolokvij in preizkusno predavanje. Razume se po sebi, da je habilitacija na eko-nomsko-komercijalni visoki šoli v Zagrebu omejena samo na one predmetne nauke, kateri se na tej šoli predavajo in obdelavajo.
Visoka šola za trgovino in promet in njena naslednica ekonomsko-ko-mercijalna visoka šola sta imeli obvladati v početku mnoge težkoče radi pomanjkanja prikladnih prostorov, šele, ko se je, s pomočjo zagrebške mestne občine in Zaklada kralja Aleksandra in kraljice Marije ter nadvse požrtvovalnih pridobitnikov in organizacij, posrečilo zgraditi mogočno zgradbo, ki je urejena po modernih principih v Zvonimirovi ulici 8, so bili ustvarjeni vsi glavni predpogoji za intenzivno in obširno delovanje. Organizirala se je biblioteka, seminar, in se je v tem pogledu storilo vrlo mnogo. Med tem ko se vidi jasno tendenca, da se pojde še dalje in da se po možnosti na tej visoki šoli ustvari vse ono, kar zahteva moderna doba, stanje sedanje znanosti in državne potrebe.
Zanimivo je dejstvo, da je bilo v minulih desetih letih vpisanih na šoli relativno mnogo inozemskih slušateljev, kakor: Cehov, Poljakov, Bolgarov, Nemcev, Madjarov, Amerikancev, Albancev in Italijanov. Tudi Slovenci smo bili zastopani, vendar pa nikakor ne v odgovarjajočem razmerju, ako vpoštevamo bližino Zagreba, trde ekonomske prilike, v katerih živimo Slovenci in katere prilike brezpogojno zahtevajo od nas in našega inteligentnega naraščaja, da se naši pogledi usmerijo potrebam in realnim zahtevam in da ne tratimo energij za ona polja, za katera aktualno in tudi še v daljni bodočnosti, zlasti pri Slovencih ne bi bilo treba skr beti, da bi stradala. Naša dokaj ozkosrčna miselnost nas je že mnogo sta la in kakor vse kaže, se ne moremo in se še ne bomo kmalu oprostili kvarljivih tradicij.
Tudi cel sistem pri nas ni naklonjen modernim zahtevam. Naša mladina študira naprej j us in filozofijo Za višje gospodarske študije ni zani manj a. Smatra se jih za študij druge vrste, manj vredne. Mentaliteta širših mas pri nas žal še ne more doj miti važnost gospodarskih ved. Dej-
stva v življenju govore dovolj jasno la nam ni treba navajati še dokazov. Lt va r naših slov. privrednlkov pa ja, da se zavedajo odgovornosti, katero jim nalaga stan in pa predvsem interes našega narodnega gospodarstva in, da v prvi vrsti podpirajo svoje str kovna šolstvo, srednje in visoko in, da dajo prednosti v vseh ozirih absrilventrm ceh šol pred vsemi dragimi.
V tem premišljevanju in upanju,
da bodo naši privredniki znali uva-
ževati korist naših trgovskih in gospodarskih, srednjih in visokih šol in da bi se zlasti slovenski dijaki v večjem številu priglasili na našo edino in naj višjo ekonomsko in komerei-jalno visoko šolo, v korijt njih samih, vseh Slovencev in tudi celega naroda, želimo tej naši znanstveni instituciji, katero bratje Hrvatje in vsi hrvatski privredniki podpirajo z zavidanja vredno požrtvovalnostjo, mn igo uspehov — per aspera ad astra!
Gospodarsko zborovanje Evropske komisije v Ženevi
Iz Ženeve' beremo: Deseteroodbor gospodarskih izvedencev, kii mu je bila Evropska komisija naročila raziskovanje sredstev za ožje sodelovanje evropskih dežel in za izboljšanje organizacije v produkciji in izmenjavi, je svoje nadaljnje delo preložil na 18. avgust. Veliki gospodarski odbor Evropske komisije1, v katerem so zastopane vse na delovanju komisije udeležene države, se bo namesto sredi julija, sestal šele na koncu avgusta. To je pn i zunanji učinek Hooverjevega predloga v reševanju evropskih gospodarskih in kriznih problemov.
Obe korporaciji sta imeli pravilen ob-čutdk, da bo spremenjeni položaj spremenil tudi njiju naloge. Široko zasnovani program deseteroodbora je omogočil izvedencem razpravljanje o vseh velikih gospodarskih vprašanjih, v kolikor so političnega značaja. Namen nekaterih zastopnikov, da načnejo tudi reparacij-sko vprašanje v vseh njegovih zvezah m stikih, je pa postal po Hooverjevem konkretnem predlogu brezpredmeten. Dotaknili ©o se tega vprašanja samo na njegovi gospodarski strani, zlasti 'Z oz-načenjem Laytona, da so dolgovi in re-paracijska plačila element, ki moti normalni obtok kapitala v največjo škodo gospodarskega življenja. Francoskemu načrtu, da se nakaže kartelom posebna vloga v smislu prilagoditve produkcije na zmanjšano potrebo, so ugovarjali s tem, da je omejitev produkcije neorga-nična odredba im da je potreba sveta podana, 6© se bo le nakupna moč zvišala. Opozarjali so na to, da so edem 'glav-
nih vzrokov bolezni Evirope dolgovi in reparacije ter motenje v obtoku kapitala, to se pravi, da se na raznih mestih kapital kopiči in ne pride več nazaj iv obtok; zato je potrebno, da se aparat kapitala spravi zopet v red.
Kar se tiče zaključkov dela v Ženevi, je prišel pododbor za kartelna vprašanja do rezultata, da bi mogli biti karteli v gotovih okoliščinah koristni, da se pa no smejo smatrati za veliko sredstvo trgovske politike, — Pododbor za finančna vprašanja je prišel do splošnega sklepa v smislu koristnosti mednarodnega kreditnega zaivoda po načrtu Francquija. — V pododboru za trgovsko politiko je zmagalo mnenje Laytona, da so carinske zveze pripravno sredstvo za usmerjenje razvoja Evrope na poti do razširjenih gospodarskih ozemelj.
Kar se tiče slednjič zaključkov zborovanja agrarnega odbora, ki se je bavil z vprašanjem prodaje žitnega previška jugovzhodnih agrarnih držav, je pododbor načelno odobril že sklenjene ali v pripravi se nahajajoče preierenčne dogovore in je postavil za take dogovore sledeča pravila:	zahteva se pritrditev
tudi drugih, ne samo obeh dogovor sklepajočih koutrahentov, vračila (proti-usluge) morajo priti v dobro vsem deželam največje ugodnosti in smejo predstavljati le časovno omejene izjemne ukrepe. Odbor zastopa stališče, naj bi se mu za vzdrževanje reda v mednarodnih gospodarskih odnošajih predložili vsi taki dogovori.
f t
Trgovina med Češkoslovaško in Jugoslavijo.
V preteklem letu 1930 smo bili v trgovini s Češkoslovaško tudi po češkoslovaški statistiki močno pasivni. Naš izvoz v Češkoslovaško je naveden s ca 439 milijoni Kč, naš uvoz iz Češkoslovaške s ca 1530 milijoni Kč, tako da rezultira za Jugoslavijo deficit ca 1100 milijonov Kč. Naš uvoz Češkoslovaško ni bil niti tretjina čslov. izvoza v Jugoslavijo. Druge agrarne države na vzhodu in jugovzhodu Evrope niso tako slabo odrezale; Poljska n. pr. je prodala v Češkoslovaško za 881-6 milij. Kč blaga in je kupila od Cslov. samo za 625 milij. blaga; številke v razmerju do Ogrske so bile 921-7 in 1005 milijonov, v 'razmerju do Rumunije 562-6 in 596-4 milijonov Kč.
Dobave Jugoslavije za Češkoslovaško so se tikale v prvi vrsti žita, 235.000 ton za 231 milijonov Kč. Precej zadaj je sadje, sočivje itd. s ca 50 milijoni Kč, nato vprežna in klavna živina s 36-3 milij. Kč (30.000 glav), mineralije z 22-4 milij. Kč, živalski produkti z 19-3 milij. Kč, kemični produkti itd. z 11-2 milij. Kč, barvila in strojila s ca 10 milij. Kč, železo in železnina z 8-5, pijače s 6-5, lan in konoplja s 6, odpadki s 5 in les s 5 milijonov Kč. Itd.
Češkoslovaške dobave za Jugoslavijo so obsegale v prvi vrsti železo in železno blago z 31.000 tonami in 510 milijoni Kč, torej po vrednosti več kot ves jugoslovanski izvoz v Češko slovaško; nato pride bombaževa skupina s 305 milijoni Kč, kemični produkti itd. s 136 milijoni, skupina volne s 115 milijoni, vozila s 54 milijoni stroji, aparati itd. z 52-2 milijoni, usnje in usnjeno blago s 53-1 milijoni, steklo in steklenina s 34-4 mi lij oni, instrumenti in ure z 28-5 milijoni, blago iz gline s 24-4 milijoni lan, konoplje, džuta in druge predil-ne snovi ter izdelki iz njih s 23-3 mi lij oni, papir in papirno blago z 21-6
milijoni, svila in svileno blago s 15-5 milijoni, konfekcijsko blago z 10-3 milijoni. Druge postavke ne dosegajo ži deset milijonov Kč.
Pravkar razpošilja Statistični državni urad v Pragi pregled čslov. zunanje trgovine za maj 1931. Skupni uvoz v Češkoslovaško v maju je izkazan z 954-5 milijoni Kč, v prvih petih letošnjih mesecih pa s 4568-55 milijoni Kč. Od tega uvoza je prišlo na Jugoslavijo v maju 25-8 milijonov Kč, v prvih petih mesecih 138 milijonov Kč. Ves izvoz Češkoslovaške v maju je naveden s 1094-4 milijoni Kč, v prvih petih mesecih s 5347-26 milijoni. Od tega je prišlo na Jugoslavijo v maju 82-24 milijonov Kč, v prvih petih mesecih pa 373-4 milijonov. Kakor vidimo, smo tudi letos v trgovini s Češkoslovaško močno pasivni. V imenovanih petih mesecih smo izvozili v Češkoslovaško za 63 milijonov Kč žita, za 23 milijonov vprežne' in klavne živine, za 12-4 mil. Kč tobaka itd. Dobili smo pa iz Češkoslovaške za 92 mil. Kč bombaževega blaga, za 87 mil. Kč železa in železnine, za 38 mil. Kč usnja in usnjenega blaga, za 27 mil. Kč vozil, za 12-5 mil. Kč strojev, aparatov in sestavnih delov, za 11-6 mil. inštrumentov in ur, itd.
Najmočnejši trgovski partnerji Češkoslovaške so Nemčija, Avstrija, USA, Poljska, Vel. Britanija, Francija, Italija, Švica, Jugoslavija, Rumu-nija, Holandska. Trgovina z Ogrsko se je vsled brezpogodbenega stanja zelo skrčila: v prvih petih letošnjih mesecih izvoz iz Ogrske v Češkoslovaško 49 milijonov Kč in obratno 134 milijonov Kč.
Zacherlln
mrčesni prašek v originalnih steklenicah in škatlicah uniči ves mrčes, Dobiva se povsod. — „Zacherlin“. Ljubljana, Beethovnova ulica štev. 16.
Alpine Ur« n ta n i>o dobila po vesteh iz Beograda večje naročilo tračnic pri graditi nove železniške iprcge Bec grad— Kučevo.
\ Bolgariji se vrši akcija za pomoč poljedelcem; dovoli naj se jim moratorij pri plačevanju dolgov, trgovino z žitom naj država monopolizira itd.
Velika, strojna tovarna Karl Pierer v Welsu (Gornja Avstrija) je naznanila poravnavo. Imela je že pred vojsko svetoven sloves, bila je ena največjih, in najstarejših v Avstriji in je bila svojčas veledobaviteljica .avstrijske države. — Vzrok kaltasitrofe je v prvi vrsti padanj© pivovarniške industrije, ki je naročala v tovarni kotile.
Ceno hizmuta je mednarodna konvencija na novo zvišala, in sicer od o'A na 6 A šil. za angl. funt.
Mednarodni kartel tračnic, Irma imenovan, bo zboroval 2. oktobra t. 1. v Londonu.
V Ogrski pričakujejo slab pridelek;
pridelek pšenice cenijo na 18,200.000 met. stotov proti skoraj 23 milijonoiA stotov v preteklem letu, pridelek rži na 6,160.C00 proti 7,210.000 stotom.
Število insolvenc v Nemčiji raste; v aprilu jiih je »bilo 1627, v maju 1611, v juniju pa 1681.
Za soboslilsarska
pEeskarska i.i črkoslikar-ska dela se priporoča
Toi.e IVIca’ipe»f
družba z o. z., LJUBLJANA, Kolodvorska 6
Nemškega kalija so razposlali v prvih šestih letošnjih mesecih 6,240.000 met. stotov proti 8,290.000 stotom v istih lanskih meseciih.
O hmelju so poročila iz vse Evrope ugodna in se rastlina povsod prav dobro razvija.
Belgijsko državno posojilo v znesku 1 milijarde frankov je perfektno. Obresto-vanje je 5odstotno, iadajni tečaj je 96-odstoten. Posojilo so dale domače belgijske banke.
Glede uvoza premoga v Francijo se bo francoska vlada pogajala z inozemskimi dobavitelji. Ce ne bo prišlo do sporazuma, bo vlada omejila uvoz generalno za 12 odstotkov.
K mednarodnemu sporazumu v umetni svili (nemški, holandski, italijanski in švicarski producenti) nameravata pristopiti tudi belgijska in francoska industrija in se pričakujejo za bližnji čas zadevna pogajanja.
Devizni promet na borzi v Beogradu je znašal od 29. junija do 3. julija 26 milijonov 600.000 Din; ves promet je izkazan z deset milijoni dinarjev več, 36 milijonov 600.000'—.
Produktna borza v Novem Sadu naznanja, da ne bo več n otirala cen pšenice, rži, pšenične moke in pšeničnih otrobov, ker določa novi monopolni zakon o uvozu in izvozu minimalne cene.
Gradba asfaltirane ceste Beograd — Novi Sad — Subotica, ki bi bila največjega narodnega in tudi mednarodnega pomena, dobiva konkretne oblike in se bo pričelo z deli za to 200 km dolgo cesto skoraj gotovo že v najbližnjem času.
Za gradbo železnic v Romuniji je vstavljenih v proračun leta 1931./1932. skupaj 1640 milijonov lejev.
Trgovska pogodba med Albanijo in Romunijo je podaljšana na nedoločeno dobo. Odpovedati se more vsak čas, po 30-dnevnem predhodnem naznanilu.
Zlate zaloge v USA so izkazane sedaj is 4659 milijoni dolarjev; to so tri petin® vseh svetovnih zlatih zalog in več kot zlate zaloge Nemčije, Francije in AnglU je istoupaj.	...	.
Delniških družb v Nemčiji je okoli 16.000- obsegajo vse mogoče gospodarske skupine in njih družbeni nameni so si med seboj pogosto zelo različni.
Nemško - francoska trgovska banka v Berlinu zvišuje delniško glavnico od 1 na 2 milijona mark. Udeleženi so nemški, francoski in švicarski krogi, dočkn španska udeležba ne obstoji več.
JHI iW»l ■IIIVl
Občni zbor Zveze trgovskih gremijev za Slovenijo.
(Nadaljevanje.)
Najvažnejše, pa obenem najkrivič-ncjše med temi davščinami so: Ku-luk, izredni prispevek za vzdrževanje javnih cest in srezke cestne doklade.
Ceote so se vzdrževale doslej skoraj izključno z dokladami na neposredne davke. Da se pa preskrbe za najpotrebnejše ceste potrebna gradbena sredstva, odreja zakon o samoupravnih cestah, da se mora en del teh stroškov kriti z ljudskim delom, kuiukom. odnosno z odkupnino za ljudsko delo.
Z letošnjim letom se je pričel ku-luk tudi pri nas praktično izvajati. Plačevanju tega davka so podvrženi vsi za delo sposobni moški od 13. do 55. leta in sicer brez ozira na to, ali plačujejo kak davek ali ne. V drugo kategorijo pa spadajo oni, ki plačujejo več nego 1000 Din neposrednega davka in ne spadajo glede kuluka v prvo kategorijo.
Kuluk se odreja po enotah. Kot enota se računa pri osebah, ki plačujejo do 200 Din neposrednega davka, en dan dela. Ce pa znaša davek več, je računati za vsako enoto po več dni dela, tako da znaša pri davku 1400 Din enota 4 dni dela, pri 2000 Din 5 dni dela itd.
Brezdvomno je, da je rekonstrukcija naših cest potrebna ter da je za ureditev cestnega omrežja potreba denarnih sredstev. Veliko vprašanje pa je, če je uvedba kuluka primerno sredstvo za temeljito rekonstrukcijo cest. Praktični primeri pri izvrševanju kuluka so pokazali, da ne. S svojo višino pa je kuluk baš v časih najtežje krize, tudi veliko davčno breme. Tako bo plačal n. pr. trgovec, ki je obremenjen z vsemogočimi državnimi in samoupravnimi davščinami, še kuluk, ki znese n. pr. pri trgovcu, ki še ni star 55 let in je za delo sposoben, ter plačuje 4.400 Din neposrednih davkov 480 Din kuluka, ali pa bo delal kuluk 24 dni.
Močno je prizadel kuluk tudi naše delavstvo. Ali naj gre delavec delati kuluk, s čemer pride ob zaslužek, ali pa naj plača odkupnino od borne mezde, ki zadostuje komaj za preživljanje? Poleg tega pa* je to breme krivično porazdeljeno in obremenjuje osobito malega pridobitnika in delavca.
Kuluk je torej davčno breme, dejansko nova samoupravna doklada, ki je prizadela vse stanove baš v naj-hujših časih. Pri sedanji izmeri javnih bremen je od trgovca nemogoče zahtevati, da nosi še nova bremena, ko stremi finančna politika države za tem, da se znižajo bremena, ki teže vse naše gospodarstvo.
Kuluk ne bo prinesel ugodne rešitve cestno-rekonstrukcijskega vprašanja, pač pa poslabšanje gospodarskega položaja in veliko nezadovoljstva, radi česar je neobhodno potrebno, da se ob tendenci znižanja dajatev, resno in trezno premisli, da so taka bremena v škodo celokupnemu gospodarstvu in nasprotna težnjam po znižanju bremen. Kuluk naj se torej modificira in prilagodi našim prilikam.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
iEDEN
apoK?a.[Lz
bona
TeSaj 15. julija 1931.
DEVIZE:
Amsterdam 100 h. gold.
Berlin 100 M.............
Bruselj 100 belg . . . . Budimpešta 100 pen<*8
Curih 100 fr.............
Dunaj 100 šilingov . . London 1 funt ... Newyork 100 dolarjev .
Pariz 100 fr.............
Praga 100 kron ..........
Trst 100 lir.............
Povpra-
ševanje
Din
2277*12
788-55
98(5-99
1096-35
793-75
274-19
5636-51
221-74
167-24
29535
Ponndbe Din
2283-96
790-91
989-95
1099-65
796-15
275-01
5653-51
222-40
167-74
296-25
Devizno tržišče.
Tendenca — razen Curiha in Bruslja —
šibka,
iNa ljubljanski borzi je bil v minulem tednu zelo živahen devizni promet, kar očitujejo zlasti prometne številke posameznih borznih dni. Skupni itedenski promet 'je presegal 23-434 milijonov dinarjev. V naslednjem navajamo višino deviznega prometa na poedjnih borznih sestankih (v cidepajib blago Narodne banke): v ponedeljek dne 6. t. m. je bil izredno velik promet preko osem in pol milijona dinarjev (1-853 milij. Din — Berlin, Praga), pri čemur je omeniti, da je v tej skupni prometni številki obsežen tudi valutni promet v iznosu 472 ■tisoč dinarjev; ta dan so prevladovali zaključki v Pragi in Curihu. V torek je dala od skupnega prometa — 3-810 milijonov dinarjev — Narodna banka 1-195 milijonov dinarjev in sicer največ Curi-lia in Prage, valutni promet je znašal tega dne samo 60 tisoč dinarjev, prevladovali pa so zaključki v devizi Curih in Italija. Na sredinem borznem sestanku je bilo dokaj več zaključkov prefektui-ranih in dosežen skupni devizni ter valutni (za oca. 18 tisoč dinarjev) promet preko 5-139 milijonov dinarjev (1-028 milijonov dinarjev); prevladovali so zaključki v Ne\vyorku in Londonu. V četrtek 9. t. m. je kupčijska živahnost nekoliko popustila ter je bilo v celem zaključeno za tri milijone deviz (en milijon dinarjev) in sicer največ Curiha ter Dunaja, slično kot na zadnji borzni dan pretečenega ledna, kjer je poleg imeno-vnili deviz prevladoval še London ter je bil dosežen najmanjši dnevni devizni promet 2'953 milij. Din, od čegar pa je dala samo Narodna banka za preko dva milijona dinarjev deviz na razpolago.
V svrlio lažjega pregleda višine v po-edinih devizah tekom zadnjega tedna doseženega iprometa navajamo skupne številke deviznih in valutnih zaključkov (vse v milijonih dinarjev, številke v oklepajih značijo blago Narodne banke): Amsterdam 0-187, Benlin 1-416 (1-115), Bruselj 0007, Budimpešta 0-142, Curih 3-437 (1-713), Dunaj 4-355 (1-802), London 2-638 (0-166), Newyork 4-054 (0-113), Pariz 1-187 (0-022), Praga 3-260 (3-143) in Trst 2-620; poleg tega je bilo nekaj zaključkov Varšave (0-114) ter malenkost Stockholma in Bukarešte.
V primeri s predzadnjim tednom kaže devizna tečajnica minolega tedna nekoliko spremenjeno sliko, ker so vse devize razen Curiha in Bruslja tekom tedna popustile. Curihov tečaj je bil 6. t. m.
(prva številka pomeni denar, druga blago) 1095-15 — 1098-45, 10. t. m. 1095-75
— 1099-05, 'vmesno pa 1095-45—1098-75, dočim je notiral Bruselj v ponedeljek 787-^6 — 789-87, v petek pa 788'39 — 790-75. Kakšno tečajno raziliko oziroma padec so utrpele ostale devize, je razvidno iz primerjave naslednjih notic z dne 6. odnosno 10. t. im.: Amsterdam 2275-18 — 2285-02, 2273-68 — 2280-52, Berlin 1341-02 — 1345-04,	1339-56 — 1343-58, Budimpešta 987-01 — 990 32, 986-72 — 989-68, Dunaj 795-07 — 797-47, 793-86 — 796-26, London 275'10—275-92, 274-87 — 275-69, Ne\vyork 5642-18 - -5659-18, 5637-04 — 5654-04, Pariz 221-38
— 222-04, 221-34 — 222-—, Praga 167-50
— 168-—, 167-21 — 167-71 in Trst 29601
— 296-91, 295-73 — 296'63, notica Bukarešta je bila 8. t. m. 33-63 — 33"73.
Notic ostalih deviz ni bilo.
Efektno tržišče.
Tendenca nespremenjeno mlačna.
Tečaji večine na tukajšnji borzi noti-ranih efektov so ostali brez izprememb, med tem ko je bilo 8% Blairovo posojilo nudeno po 91-— in 7% po 81-— na vseh :borznih dnevih prejšnjega tedna, razen 8. in 10. t. m., ko so bile notice nekaj nižje, t. j. 90-50 oziroma 80-50.
Izmed državnih papirjev je bila 9. t. m. zaključena 2 'A % drž. obveznica za vojno škodo po 386 dinarjev, istega dne tudi Trboveljska premogokopna družba po 257-50 Din in 8. t. m. pa Kreditni zavod za trgovino in industrijo po 195 dinarjev.
Lesno tržišče.
Tendenca mlačna.
V pa-etečenem tednu se je pojavilo povpraševanje po brzojavnih drogovih (za Nemčijo) ter pilotih, ki bi se izvažali v Argentinijo. V prvem kakor tudi v drugem primeru prihaja le večja količina v poštev. Produkcija tega blaga bi se pri .n« a lahko uvedla in tudi izpeljala. Cel tozadeven izvoz pa zelo otežkočajo tarife, tako železniške kakor tudi carinske, ki so po dosedanjih določbah tako visoke, da presegajo nakupno ceno tega blaga v tuzemstvu. V velikem interesu naših domačih producentov bi bilo, da se te postavke revidirajo. Tega blaga je pri ,aas v izobilju in ise je dosedaj to blago prodajalo v pretežni večini doma. Zelo občutna konkurenca v tem blagu je pa e strani Avstrije, kjer so izvozne tarife v primeri z našimi neprimerno nižje.
iV tramih se išče blago nove produkcije, večinoma za izvoz preko morja. Italija je za to blago slaba odjemalka. Istotako se iščejo drva zimske sečnje 1930.
Na Državni dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani
se je vršil končni izpit pod predsedstvom ministrskega odposlanca g. inšpektorja Mih. Presl -a. K Izpitu je bilo pripuščenih 79 kandidatov in kandidatinj. Pismeni izpit se je vršil od 8. do 12. junija, ustmeni pa od 16. do 27. junija. Izpit so napravili z odličnim uspehom: Papler Filip, Rožnik Vida, Počivalšek Elizabeta, Skrbek Zdenka; s prav dobrim uspehom: Vreg Danica, Goričar Mary, Pangeršič Iva, Stante Hilda, Volčič Štefanija, Zidanek Olga; z dobrim uspehom:	Krajc	Matija, Reberc
Stanko, Vesel Ivan, Zupan Slavko, Berčič Katarina, Božnar Ana, Godec Angela, Godler Krista, Jakomin Jožefa, Jenko Stanislava, Kobav Emilija, Kreč Mihaela, Likar Vilma, Ma-yer Zdenka, Novak Stanislava, Skvarča Gabriela, Tomec Ela, Vode Anu-ška, Zaletel Ivanka, Apih Silva, Avbelj Marjeta, Bertoncelj Leopoldina, Dovžan Marija, Dolšina Angela, Drolc Marija, Gec Darinka, Gadnik Katarina, Goršič Frančiška, Irt Ivana, Jenčič Marija, Kaiser Marija, Kalan Julijana, Magdič Anica, Mohar Ivanka, Rasperger Olga, Robič Ivanka, Rotter Julija, Skalar Jana, Terzinar Valentina, Trtnik Ana; z zadostnim uspehom: Levart Arnold, šoukal Metod, Vahčič Marijan, Modic Ludovik, Vrhunec Milan, Zweibrod Friderik,
Adanič Draga, Avbelj Terezija, Jenko Olga, Jug Jožica, Kunc Franja, Pod-bršček Pavla, Bratož Marija, Grčar Martina, Novak Marija, Perdan Marija, Pogorelec Antonija, Svetlič Albina. Za 3 mesece sta bila odklonjena 2 kandidata in 9 kandidatinj. Popravljanje končnih izpitov se bo vršilo od 4. do 15. sept. Prošnje je treba vložiti do 1. sept.
Na Drž. dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani je bilo koncem šolskega leta 1930-31 228 učencev in učenk. Razred so dovršili z odličnim uspehom o ali 0°/o, s prav dobrim uspehom 10 ali 4-39°/o, z dobrim uspehom 81 ali 35-53°/o, z zadostnim uspehom 78 ali 34-21°/o, z nezadostnim uspehom 10 ali 4-39°/o, ponavljalni izpit je dovoljen 47 učencem in učenkam ali 20-61°/o, neizprašana sta ostala 2 ali 0-87°/o. Ponavljalni izpiti se bodo vršili za I. letnik dne 31. avg. in 1. sept. za II. letnik pa dne 2. in 3. sept. Začetek šolskega leta 1931-32 bo dne 16. sept. ob 9. uri s sv. mašo v Križankah.
Vpisovanje na Drž. dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani se bo vršilo za I. letnik dne 1., 2. in 3. sept., za II. letnik pa dne 4. sept. K vpisovanju za I. letnik je treba prinesti rojstni list, izpričevalo o nižjem tečajnem izpitu srednje šole ali o za-vršnem izpitu meščanske šole. Starost 14 do 18 let. Vpisnina Din 150.
Poravnave m konkurzi.
Društvo industrijcev in veit'trgovcev v Ljubljani je izdalo naslednjo okrožnico o etvorjenih in odpravljenih konkurzih in prisilnih poravnavah izven konkur/a
za čas od 1. do 10 julija 1931.
A. 0TV01UEN1 KONKURZI:*
Dravska banovina: Produktivna zadruga pleskarjev r. z. z o. z., Ljubljana; Žitnik Franja, lastnica trgovine Tome F., Medvode.
Savska banovina: Bogadanič Karla, Dol.
Miboljac; iBzik Eduard, Zagreb, Nikoli-čeva ul. 17; Svečanski i Levinger prej Brežina i drug, Zagreb, Frankopanska ulica 9.
Primorska banovina:	VVeissenberger
Avgust, pok. Bdmond, Šibenik.
Drinska banovina: Kasumagič Ibrahim, Sarajevo; Salom Tilda, Sarajevo.
Dunavska banovina:	Grujič	Milivoj,
Vel. Kikinda.
Vardarska banovina: Tasič Ilija, Ku-manovo.
Beograd, Zemun, Pančevo: Ristič J. Zorko, Beograd, Kralja Milana ul. 52.
B. RAZGLAŠENE PRISILNE PORAVNAVE IZVEN KONKURZA:
Dravska banovina:	Hrepeunik	K.	in
Karolina, Konjice.
Drinska banovina: Danon Zadik M. i Levi, Sarajevo.
Dunavska banovina: Balog Ana, Novi Bečej; Berenj Josil, St. Kanjiža; Pasek Leopold i sin, Vel. Kikinda; Rajčetič Stevan, CuTiig; Sonenberg Hilda, lastnica tt. Sonenberg i drug, Subotica; Stevan Mila, Apatin; Wamoscher Envin, Bački Monošter; Zigič G joka, udova Angelina Zigič, Ruma.
Vardarska banovina: Makenacijevič Jordan, Strumica; Šurkovič J. Andželka, Leskovac.
C. ODPRAVLJENI KONKURZI:
Dravska banovina: Batič Josip, Ljubljana, Pot v Rožno dolino*5.
Primorska banovina: >Narenta< a. d. I. Hercegovska industrija drveta v Ostrošču; Troha F rano, Split.
Dunavska banovina: Svilarov Jovan, St. Bečej.
Beograd, Zemun, Pančevo: Kneževič Milan, Beograd; Mašutkovič Miha ji o, Beograd; Mašutkovič i Vukozič, Beograd, Dečanska ulica 3 Milisavijevič i Rau-rnan, Beograd.
D. ODPRAVLJENE PRISILNE PORAVNAVE :*•)
Savska banovina: Težak Pavel, Vara-ždan; Walder Brača i drug, Zagreb.
Drinska banovina: Periš Milič T., G. Milanovac.
Zetska banovina:	Kilibarda Todor,
pok. Spasoja, Hercegnovi.
Dunavska banovina:	Katon	Stevan,
St. Bečej; Kiša Maks, Subotica; šeševič Ivan, Srp. Elemir.
* Ostali podatki, a. pr. kdaj je ugotovitveni narok, katero aodtU« ja itMflaaUo koa-kun (poravnavo), Mo j« konkurori (priafei) upravitelj, ae isvedo v druitvenem tajntftra.
**) Vzrok, «akag je bik) postopanje od. pravlgeno, b« tare v drvMveoeu >wja*»i«.
POBIJANJE NAVIJANJA CEN V NAŠEM PRIMORJU.
Ker se je v zadnjem času razpasla navada, da se cene v našem Primorju brezvestno navijajo, je ban Primorske banovine odredil, da morajo vse podrejene oblasti najstrožje paziti na to, da se cene vsem življensikim potrebščinam drže zakonitih mej ter da zaslužek prodajalcev ne bo znašal nikakor več kakor po zakonu še dovoljenih 25%. Posebni organi bodo pregledovali cene po trgih, hotelih, restavracijah, gostilnah in prodajalnah; vsi prestopki se bodo najstrožje kaznovali.
Že v 24 urah sajtEJr
leke, klobuke itd.
ftkrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suSi, monga in lika domafe perilo
tovarna JOS. REICH.
^nudbe.pouoiakiany
Tvrdka George Rosenzweig — Buca-rest I., želi stopiti v stik s tukajšnjimi izvozniki tanina. Interesenti naj pišejo tvrdki neposredno.
Dobave. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 18. julija t. 1. ponud-oe glede dobave 40.000 kg portland-oemienta. — Direkcija državnega rudnika Vedenje sprejema do ‘20. julija t. J. ponudbe glede dobave 200 q bukovega oglja. — Gradiško poglavarstvo v Tuzli sprejema do 10. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 650 komadov vodomerov; do 12. avgusta t. 1. pa glede dobave železnega materijaia. — Direkcija državnih rudarskih preduzeca v Sarajevu sprejema do 11. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 1 tovornega avtomobila; do 12. avgusta t. 1. pa glede dobave 50 jamskih vozičkov. — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 12. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 2500 kg masti. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 1. avgusta t. 1. pri Komandi pomorskega arsenala v Tivtu glede dobave pločevine^ železa, železnih zakovic, vijakov, cevi in raznih kovin. — Dne 8. avgusta t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave in montaže signalno - varnostne naprave; pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu pa glede dobave etemita. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice rza TOI v Ljubljani interesentom na vpogled), — Dne 11. avg. t. 1. se bo vršila pri gradbenem oddelku Direkcije državnih železnic v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave pločevine, žice, žičnikov, vijakov, zakovic, spa-jalnega kositra itd/ — (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornic za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku).
Oddaja zakupa kolodvorske restavracije na postaji Pragersko se bo vršila potom licitacije dne 10. avgusta t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani.
Oddaja zakupa prevoza, izkladanja in nakladanja monopolskega blaga pri Tobačni tovarni in skladišču soli v Ljubljani se bo vršila potom direktnih ponudb, katere je vložiti do 18. julija t. 1. .pri Tobačni tovarni v Ljubljani. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani).
poročila
TRŽNE CENE V MARIBORU dne 1. julija 1981.
Govedina: V mesnicah po mestu: I. vrste Din 16—18, 11. 14—16. Na trgu:
1 kg govejega mesta 1. Din 16—18, 11. 14—16, 111. 10—12, jezika 18, vampov 8—10, pljuč 6—8, jeter 16—18, ledic 18, možganov 10—20, loja 6—8.
Teletina: 1 kg telečjega mesa 1. Din 22, II. 16—18, jeter 25—80, pljuč 18—20.
Svinjina: 1 kg prašičjega mesa 1. Din ‘20—23, II. 16—18, pljuč 10, jeter 18 do 20, ledic 18—20, glave 8—10, parkljev 6—8, slanine trebušne 12—13, slanine ribe in sala 14—15, slanine mešane 13 do 14, slanine na debelo 14, masti 16, šunke (gnjati) 24—25, prekajenega mesa I. 24—25, II. 18—20, prekajenih parkljev 6—8, prekajene glave 10, jezika 25—28.
Drobnica: 1 kg koštrunovega Din 14 do 15, jagnjetine 18—20, kozličevine 24.
Konjsko meso: 1 kg konjskega mesa
I.	Din 8, II. 6.
Klobase: 1 kg krakovskih Din 32, de-brecinskih 32, hrenovk 20—31, safalad 29—31, posebnih 32, tlačenk 24, svežih kranjskih ‘25, pol prekajenih kranjskih 28—30, suhih kranjskih 35, prekajene slanine 16—18.
Perutnina: Piščanec majhen Din 12 do 18, večji 20—30, kokoš 25—30, petelin 20—25, raca 30—85, domači zajec, manjši 6—10, večji 12—20.
Ribe: 1 kg karpa Din 22—28, ščuke 35—40, postrvi 50, klina 20, mrene 15 do 20, pečenke 12.
Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mileka Din 2-50—3, 1 kg surovega masla ‘26 do 28, čajnega masla 36—40, masla 30—36, bohinjskega sira 24, sirčka 7—8, eno jajce 0-50—1.
Pijače: 1 liter starega vina Din 16 do 22, novega vina 14—16, 1 čaša piva 3 do 4:50, 1 vrček piva 4—4 50, 1 stekleni ca piva 5’5Q—6.
Kruh: 1 kg belega Din 4-50, Črnega 4, rženega 4, 1 žemlja 0‘5O.
Sadje: 1 kg luksusnih jabolk (kalifor
nijska) Din ~4, hrušk 8—10, ena oranža 1'50—4, ena limona O-75—1, fig 12, mandeljnov 50, orehov 9—10, luščenih orehov 34—36, črešenj 2—8, suhih češpelj 10—12, suhih hrušk 10, mame 16—20, breskev 32, sv. Ivana grozdja (ribeze!)
8, 1 1 jagod rudečih 4—7, črnih 2.
Špecerijsko blago: 1 kg kave Portoriko Din 80—84, Santos 52—54, llio 36—40, pražene kave 1. 90—100, II. 80—90, III. 66—70, IV. 56—60, kristalnega belega sladkorja 12-75, sladkorja v kockah 14-25, kavne primesi 18, riža 1. 9 11. 7, 1 liter namiznega olja 18, jedilnega olja 17, vinskega kisa 4% 4-75, navadnega kisa 4%
3, 1 kg soli morske debele ‘2-50, drobne 2-75, celega popra 70, mletega popra 7‘2, paprike 111. vrste 32, sladke paprike, po kakovosti 40, 1 liter petroleja 7-50, 1 kg testenin I. 10, II. 9, pralnega luga 3-75, čaja 80.
Mlevski izdelki: 1 kg moke štev. 0, na debelo Din 340—375, na drobno 4, št. 2 na debelo 315—350, na drobno 3"75, št. 4 na debelo 250—280, na drobno 3‘50, št. 6 na debelo 225—250, na drobno 3-‘25, kaše 5—6, ješprenja 5—6, ješprenjčka 8 do 10, otrobov 1'50—‘2, koruzne moke 3 do 3-50, koruznega zdroba 4—4-50, pšeničnega zdroba 4—5, ajdove moke I. 7,
II.	5, ržene moke 3‘50.
Žito: q pšenice 220—240, rži 210—220, ječmena 200—210, ovsa 220—240, prosa 190—200, koruze 150—160, ajde 220 do 230, fižola ribničana 290, prepeličarja 350, 1 kg graha 8—10, leče 10—14.
Kurivo: 50 kg premoga Din 30, 1 tona premoga 460, 1 kub. m. trdih drv 125 do 150, mehkih drv 70.
Krma:	q sladkega, pol sladkega ali
kislega sena Din 75, slame 50—60.
Zelenjava in gobe: 1 kg glavnate solate Din ‘2—3, štrucnate solate 2, ajseri-ce 2—3, zgodnjega zelja 3—4, kislega zelja 3, ohrovta 3—4, karfijol 8—10, špargljev 16—20, kolerab 1—2, špinače
3—4, paradižnikov 8—10, kumar 4—5, buč 4—5, graha v stročju 2—3, 1 liter luščenega graha 4, 1 kg fižola v stročju
4—7, čebule 3—5, česna (nov) 10—12, krompirja novega 2—2-50, kisile repe ?, jurčkov 16—18, korenja 2, peteršilja 2, zelenjave za juho 2, zelene paprike ‘28, malancan 16, ena artičoka 1—3.
Veletrgovina
, Sarcibon
v Lfuihiiaoš
priporoča
ijjeceirašsko hi&cgo
več vrst žganja, moko ter deželne pridelke — kakor tudi raznovrstno
rusUnlitsIio ‘voc;©
Lastna p ra žarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom
'i 0 - 6 6
Privrcdna revija. Uvodoma prinaša ta ugledna gospodarska revija izvajanja o zadnjih .potovanjih N j. Vel. kralja, zlasti o njegovem bivanju v Zagrebu in o njegovih živahnih in večkrat neposrednih-stikih z vsemi sloji prebivalstva. Dr. A. M o s o v i č piše o »Kreditnem zavodu in o gospodarski samostojnosti Jugoslavije«, gen. dir. v p. G laser o osnutku novega zakona za socialno zavarovanje, gen. dir. Divjak o carinskih unijah in o potrebnem ojačenju agrarne industrije Jugoslavije, dr. Deželic o vprašanjih Narodne banke in o novi orientaciji v zvezi industrijcev, Ristič o bankarstvu v Bosni in Hercegovini, dr. B a r a c s iz Berlina o gospodarski krizi v Nemčiji, min. na r. dr. Šurmin o bodočem obrtnem zakonu, dr. Gruber o novem civilnem procesu, dr. G j u r g j e v i 6 o pospeševanju prodaje domačega blaga, kapetan Črnič o jugoslov. trgovskem brodovju, prof. Urban j o vinogradniškem problemu, J o k s i m o v i č o piratskem tkalstvu preprog. Dalje dobiš v reviji bogato kroniko, gospodarske notice, statistiko in izborno prilogo o turi z m u.
motvoza in mama d. d.
pije pri Ljubljani
Oglašajte	d	„	Trg
u
KUV&HTAS
UUBllAMA
TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA
MS*
Viraecei
tovarna vinskega kisa, «1. z o. z. Mfolf wn OL
nudi nsjfinejši in najokusnejši namizni kis ir, pristnega vina. Tehnično in higijenično najmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji
Pisarna:
ana, Dunajska c. 1 a, II. nadsto
Zahtevajte ponudbo!
B-^obrestna posojila
ij zidavo hiš, za nakup hiš in posestev, /,a prevzem hipotek na hišah in posestvih daje svojim članom
JUGRAD“
Jugoslovanska gradbena in kreditna zadruga r. z. z o. z. v Ljubljani, Kolodvorska ulica štev. 35/1 ; rajevno zastopstvo Maribor, Aleksandrova cesta št. 48
Pravila proti plačilu Din 5;— v znamkah. Za odgovor i«5!)	prosimo znamko. Uradno uro od 8. do t2. in 14. do 18.
Naznanilo
slav. občinstvu in cenj. zavodom, da staro renomirano splošno kleparsko in inštalacijsko tvrdko vodijo naprej
I8K0B FtICt. dediči
Poslovalnica in delavnica: Rimska cest ) 2 in Gregorčičeva ulica 5
/ Telefon štev. 33-53
flVAl MIHELČIČ*!
Ikonces. elektrotehnično j podjetje	1
| UUBllANA, BORŠTNIKOV TRG 1 |
I
ima na zalogi vsakovrstni
I
I električni materijal in svetila I Prevzema v izvršitev elekt. J I instalacije. Jamči za solidnost I in zmerne cene
Knjige, Časopise, račune, vizitke, memorande, kuverte, tabele, lepake, -ar	  ■	■■	LU-t—)■* Trm  in	 Telefon	25-52
letake, naročilnice v blokih s. poljubnim številom listov, barvotiske, H	w	_	_
cenike kakor tudi vse druge tiskovine dobavlja hitro in po zmernih B J H 123
cenah	—	t
ISKARNA MERKUR
knjigo-
veznica
ureia dr. IVAN PLESS. — Za Trgovsko - industrijsko d. d »MERKUR« kot Izdajatelja in tmkaria: O. MICHALEK, Ljubljana.