spodarske
5
obertniške

*
narodne
Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane
pošilj
po posti pa za celo leto 4 fl. 20 kr
>
po)
leto 3 fl. 60 kr., za pol
1 fl. SO kr., za četert leta 90 kr,
2 fl. 10 kr
5
cetert leta 1 fl
kr
dn
V Ljubljani v sredo I
avgusta 1861.
Kako
asekuracija zoper točo
Po izgleda
graške
vzajemne asekuracije za ogenj se
se dala najbolje napraviti.
vé da bi se moglo napraviti potem v vsaki deželi sre
dišče ali glavno vodstvo
Letos hvala Bogu! v naših krajih toča še ni toliko vzelo.
>
ki
to reč v svoje roke
škode storila kakor v druzih ; vendar člověka serce boli, ako bere, kako je drugod, in kar pri nas letos ni, utegne
biti drugo leto.
Ko pa člověka serce bolí, začne glava premišljevati to
Tako
kako
se
, mislimo, bi se dala ta reč dobro osnovati. Vsa-koletne plačila, ki bi jih morali gospodarji odrajtovati tej asekuracii, bi bile po tej napravi, tako maj hne, da tarife ne more biti pri nobeni drugi asekuracii, in treba bi ne bilo, da bi se posestnik vprihodnje že vsakega sivega
nizje
in uno. Tako tudi mi že već let presi i šij ujem o dala asekuracija napraviti, ktera bi zavarovala poljske pri- oblaka bal, ki se prikaže na nebu in mu žuga s točo posuti delke brez prevelikega plačila, ker ravno prevelika ta- rodovitno polje.
MH	I HHi ■ H ■MMBHlHMlÉIMM MH 1
polja.
ljudi strasi, da si ne dajo zavarovati svojega In res moramo reći, da nobena asekuracija zoper
Podavši pa te čertice bravcom našega lista ne morem
drugać, da bi
tudi ne želei, da
deželni zbori to za
točo, kolikor smo jih poznali, ni še na terdnih nogah stala, blagostan vsake dežele važno zadevo vzeli v prevdarek in pa se tudi dolgo ne obderžala. Slišali smo, da hvalevredna na noge spravili tako asekuracijo zoper škodo toče.
asekuracija ..Phônix" je jela tudi na to misliti, kako bi	---
škodo toče pod svoje varstvo vzela; prosila je tudi krajnsko kmetijsko dražbo za nektere pripomočke in za svèt; dražba
Gospodarske skušnje.
(Dobre tla v h levi h). Slavni prof. La m bi je v
Al naša mise! je bila in bo vedno ta, da ni mogoce zbnra gospodarske družbe češke po pravici tožil, da je go-
so tla v hievih, zakaj
ji je povedala, kar vé, in ji dala v pripomoć, kar ima.
to mar, kakošne
nobene asekuracije dober kup napraviti, ako se vsi kme- spodarjem premalo za tovavci, vsi poljski gospodarji cele dežele ne udele- mehka zemlja serka gnojnico v-se in tako se najbolje gnojne
zijo take asekuracije.
Za postavo bi se
moći sila
moglo
izreci, da vsak
cr
C9
ospodar
veliko pogubi
5
zraven tega pa se hlev na
vzame tudi zopernega živini škodljivega smradu.
To je
pristopi k tej asekuracii; tako bi dobili vzajemno ase- dvojna napaka. On svetuje tedaj, v govejih hievih asfaltni kuracijo (wechselseitige Hagel-Assecuranz) ali po naše tlak napraviti, ki ni drag, ker za 1 kravo ne prizadene
reci bratovsino zoper škodo toče. Taka asekuracija bila najcenejša in pa tudi popolnoma varna.
Kako pa bi se dala osnovati?
Pošten gospodar, ki se zapiše v asekuracijo, ne išče pri dobil od krave 2040 bokalov, nji kakor v loterii sreče in dobi ćk a na kupe; on želi već. To je silen razloček in vreden
čez 30 novih krajc. stroškov. Neki gospodar je na drobno prerajtal, da je od krave poprej okoli 480 bokalov gnojnice leto in dan dobil; ko je asfaltni tlak napravil, pa je je
tedaj 1560 bokalov zdaj
ospodar

da ga vsak
o*
e»
le

da se ma, kolikor je
mogoce

škoda poverne
pretehta.
Da se tedaj vsako prenapeto hrepeujenje po dobičku
Ker pa asfalt nam ni tako pri rokah, kakor tisto apno,
odverne, pa vendar vsakemu deležniku te asekuracije po ki se cement no ali hidravlično apno imenuje in se pravici odškodovanje odmeri, se ujemajo tudi naše misli dobiva na več krajih (pri
železnice in
or »
Zagorji pole
or »
osp. Prašnikarju v Kamniku, v drugih
krajih) in ker se s tem
v
se
le unidan
govorili
v 26. listu
s temi, ki smo jih unidan v tedniku češke gospodarske
skušnje brali, da naj bi se katasterska cenitev za apnom, o kterem smo podlago djala in vsakemu, ki mu je toča polje, nograde ali Novic" na 205. strani, za vse take potrebe terden tlak, senožeti pobila, se toliko odškodovanja dalo, kolikor pri- terdna kad ali kar si bodi naredi, bomo enmalo bolj na delek po versti (klasu) zemljišča znaša. Pri tem se vé drobno popisali, kako se tak tlak napravi.
Napravlja se tlak iz ccmeutnega apna, ki v hipu postane terd kakor skala, tako-le: Vzemi 4 dele debelega
da ne bo dobićka ua cente; al toliko bo vendar vsak go spodar povračila dobil, da bo mogel izhajati.
mogel
Kako pa bi se p la čil o ali tarifa odločila, ki bi jo peska, 2 delà drobnega peska, 1 zavarovanec ali deležnik odrajtovati leto in dan?
del pa cementnega apna
(ali drugač rečeno: vzemi cementnega apna in štirikrat Ta tarifa bi se najpravičniše odměřila po davkov- toliko debelega, dvakrat toliko pa drobnega peska) in přilij
skem gold i na rj i.
Kdo pa naj bi škodo cenil, ki jo je toča naredila?
toliko vode, da je vsa zmes dobro vlažna (mokra). Ko si
si napravil to zmes, daj si jo v škafih nositi na mesto, kjer Po naših mislih bi bila poddražnica kmetijske si želiš tlak napraviti. Potem z bčtom ali kicom pehaj ali družbe, ki je v tistem okraji, za to opravilo najpriprav- tolci hitro in neprenehoma, da ti včs debeli pesek ue zgine
njo vred naj se pa pri tej cenitvi tudi zdrožijo in se vsede v tla, voda pa na verh stopi. Potem s prav
• y
msa
9
V
z
župani in županijski odborniki po toči pobitih krajev.	drobnim pesko m posuj tla in narejeno je vse, skor za vecne
Znesek povraćil ali odškodovanja naj se po preteku ćase. Štirje delavci (eden nosi pripravo skapaj, drugi jo
leta ali konec leta po davkovskem goldinarji na vse meša, tretji napravljeno zmes nosi v skafu na mesto
gospodarje odloći ali razparti.
Vsak ol et ne plačila od posameznih gospodarjev za trebui, da vsak svoje delo stori.
to asekuracijo naj bi pobirale županije.
, kjer
se tlak delà, in eden tù s kicom tlak pehá) so k temu po-
Cent tega cementa [hidravličnega apna) veljá v Ljubljano postavljen 1 gold.
238
20 kr. Gosp. Praš nikar v Mekinah blizo Kamnika ga v
Dr. Doljak , posten, castitljiv, ucen moz. Znansivo
stopah toiče in žgč. Gosp. Zalar, posestnik ljubljanske	se vjerna pri njem s pobožnostjo, in italijanizem ne delà
gostivnice „pri Slonu", bo o tem vsakemu rad vse na	katoliškemu prepričanju sile; znajden, kakor e v cerkveni
drobno povedal, kar zvediti želi, ker on ie dobro skušen v	zgodovini in kanoniškem pravu, se prederzne, kaksenkrat tem delu, ki se ga vsak delavec v pol uri lahko do do-
celó
sit venia verbo
brega nauči.
konkordat, to je, cerkveno ga našega Montalemberta,
Živinozdravilske skušnje
svobodo zagovarjati; imenoval bi ako bi se neke stranke izmed preproste iu izobražene
©
o

njegov značaj tern v peti, in
Zop
d r i s k
P
te 1 e t i h
j o č i h in
d
riske derhali ne bal, kteri je ktera ga prav v duhu brezsramne dunajské „Preše" sovraži
t a v I j e n i h in drug
d
go vej

) mi že 10 zanicuje. Njegovi zoperniki
Sa
pa tudi zastran tega
okoli 20 let voda grenkih mandeljnov prav dobro služi. Voua iz grenkih mandeljnov, mleku podobna, se ravno tako napravlja kakor iz sladkih, le s tem razločkom, da se ?renki
cernijo, ker je v jezikovski in narodni zadevi pravičen ; dobro bi bilo, ako bi se besede, ki jim jih je 13. junija v zboru mestnega svetovavstva pod
noge zabrusil,
germano
maudelj
iuplj
raztolčejo in v mlačno vodo denej
in
slovenofagov
Teletu pri sescu se dá pol maselca takega mandeljnovega
mleka
Sjene u
ki
napravi iz 6 do 8 grenkih inandelj
prijele, besede: „vsak izobražen Goričan bi mogel vse tri jezike znati, italijanskega, slovenskega odstav- m nemškega"; (na dnevnem redu je bilo namreč vprašanje
in močnejemu teletu se ga pa po maselcu daj
ki
je iz 8 do 10
ndelj
teletu čez eno uro potem
napi
ko je
vljeno. Ta pijaca se daje sesalo, ali pa 2 uri preden
od kod .. . illae .. . Njegova najveća pregreha neki
se h kravi pusti ; pri odstavljeuih iu starejih eno uro predeu
se kermijo, ali dve uri po klaji. Odstavljenim teletom se mora med tem dobra suha piča iz šrotauja, pa le po malem
dajati,
zastran ucnega jezika na tukajšni realki ). Ako še pristavim, da je najizverstniši parlamentarni govornik. ne bo treba ugibati,
je, da raje bere, kot piše. V zbor so ga Gradiščauje izvo-
Avstrii je zvest.	:	^
Gosp. Winkler je naš domaćin, edini Slovenec v
lili
?
, piti pa přestáná voda, nikoli pa kalna in premerzla če je pa premerzla, mora nekoliko časa postati, da se po greje nekoliko, preden se ž njo teleta napajajo.
?
izverstnega jurista
za razsvet
Vážen sklep goriškega deželnega odbora
gledé na slovenski jezik.
(Konec)
Kar se izobraženih Slovencov tiče, jih bolj dušue
odboru. Da ga imajo za Ijenega in modrega vradnika, kteremu je duhomorno kalu-povanje neznano, kterega bistro oko je že davno zapazilo in spoznalo, kar je v deržavnem in javnem življenji ska-ženega in pomaujkljivega in kako bi se dalo pomagati; da ga vikši in tovarši visoko čislajo in vse stranke spoštujejo ; da mu zraven nemškega italijanski jezik tako gladko teče, da bati
y
moglo tištim
mar
kot materialne zadeve tiščijo, in najmodrejši odborovi ali značajem ujemalo: za vse to bi zborovi sklepi, kteri le na pospeševanje teles ne koristi kterih je skerb, da pride pravi mož na pravo mesto.
namerjajo, ne bojo domoljubnih sere potolažili, dokler na- imam jez pristaviti, je to, da
se bilo še celó italijanskim matadorom njegove kritike ako bi se tako rešetanje z njegovim ojstro uravnim
biti, Kar pri-
sa
je
gola poniznost in
rodnost ne obveljá. In ko bi se jim vse krásko kamenje ljudnost. Ure in ure se s pomoci iu sveta iskajočimi kmeti ne v pšenične hlebe, iu vse gore od Sabotina do Kerna v ka- kakor vradnik, ampak kakor prijatel, s čudno poterpežljivostjo
da jim more serce
vedenjem in
tako umevno in po domače pogovarja
njegovim
liforniske ruduike spremenile, bi zapuscenim sirotám enako
s tužnim glasom popraševali: kje so, kaj delajo mati?	veselja igrati. Kakošen razloček med
Kaj pomaga ćverstemu sadežu rodovitna perst iu vsi pogoji	unim sirovim režanjem „parlé da cristiau"! Za koliko bi
rastenja. če mu solnea in gorkote manjka? In ali v smert	bile ljudstva in vlada na boljem , ako bi se ne le nižje.
obsojenega pogernjena miza mar kaj veseli?
Zavoljo tega slišimo
in beremo najrajše, da se
naši
ampak tudi visje službe takim mozem podeljevale. — Winkler ni le po rodu in kervi Slovenec, ampak tudi po mislih in
možje, pri kteri koli priložnosti, bodi si v domaćem zboru prepričanji svojem, in kolikor zmerniši in previdniši, toliko
in odboru ali ua Dunaji, v očitnih ali skrivnih sejah, javno bolj intensivno in zdatno je njegovo postopanje po poti na ali privatno pred vsem za národně pravice potegujejo. rodnega napredka; on vé, za kaj se poganjamo in kaj ho
Vsaka taka pridobitev, vsaka taka
zmaga,
je toliko več čemo doseći. Da slovenski tudi piše, bi skor ne bilo treba
vredna, kolikor već se po uji narodno življenje hrani in praviti.
brani.
Dr. Dep eri s je italijanskih misel; pa akoravno se za
V bolje razumljenje
tega, kar
naš odbor delà in sklepa, italijanščino poteguje

ni
moć reći, da je prenapet,
ia
dovoljeno, kratko
naj mi bo
rakteristiko naših odbornikov tukaj vverstiti.
in kolikor mogoče. resnično ka
y
Sostavljen je odbor, kakor je znano, iz glavarja gosp
ad-
družim jezikom posebno sovražen; saj je v poslednji zborovi seji še celó nemški jezik zagovarjal; njegovo pravilo, po vsem, kar slišimo, je: „medium tenuere beati". Tudi zmer-
grofa Vilh. Pace-ta
y
gosp. dr. Kar. Doljaka
y
nost kaj veljá!
vokata, poslednjih svetovavca, in glavarjevega
10 let mestnega župana, zdaj srenjskega
Dr. Pajer je mlad pa zmožen mož. Na svetio ga je
namestnika, gospoda Andreja še le letošnje volitno gibanje přivábilo; naenkrat je kot Wiukler-ja, adjunkta pri c. kr. okrajni gosposki gori- prederzen liberalec zaslovel in ker gesla „odi profanum
skega obmestja, gosp. dr. Jož. Deperis-a, advokata gosp. dr. Al. Pajer-ja, kandidata za advokaturo; slednja dva sta zraven tudi mestna svetovavca.
*
m
vulgus
u
po
ne pozna, in je vsegamogocen Ijudovod duša
ki je
italijanske stranke postal. V7 mestnem svetovavstvu, večidel njegova stvar, ima veliko oblast, soseboo nad
Grof Pace slovi kot pošten, pravičen mož; diči ga uićlami. Svojih politiških misel ne mara skrivati in tajiti, priprosta ravnota , in žlahno. nadloge človeštva občuteče Njegovo „ceterum censeo" je: „proč z nemščino!" Slovence
serce; zveden je v kmetijskih
rečéh in javnih opravilih ;
je nekaj časa s plajsćem enakopravnosti zagrinjal, pa ker je
djanska skušenost z bistroumnostjo združena ga delà pri- bil pri nekterih priložnostih zabil konjsko kopito zagerniti
i
pravnega za imeuitno službo njegovo
Nemec po odgojenji, kakor veći del tukajšnih plemenitnikov, stoji, přiznavši, da za nemški živelj ni tukaj ugodnih tal, kot srednik nad narodnima strankama, in pomaga
♦
kjer je treba, zaterti pravici
je splavalo naše zaupanje po vodi. Ko bi se bil hotel od nas kako malo zmernosti naučiti , bi mu ue bilo tako težko Slovencom pravićnemu biti, kar bi se mu menda tudi iz kervoslovnih vzrokov spodobilo. Bodi si pa kakor koli, upamo,
blago serce saj o materijalnih za-
na noge. Vsi Lahi ga čislajo. Deželne potrebe so mu znane; da se bo njegovo sicer želja prenaredb in poprav pa ne maja zvestobe njegove do devah, in kjerkoli si niste narodnosti vskriž, tudi za nas Avstrije in cesarja.	potegovalo.
259
Toliko mi s© je zdelo potrebno povedati v pojašnjenje volji nekterih nem. exaltadosov slo, da bi Ljubljančani vse naših zadev sploh, kakor tudi zato, da se sedanja in pri- stare frake in cilindre od Hervatov pokupili, ker potem
■	'	/	«/	m.	v	■»	*/*	—
za vso deželo važna delavnost deželnega odbora bili lahko vsi, se celó Zabjičani, Krakovčani, Kravjedolin
hodnja,
ložje presodi in ceni; zakaj veliko, da ne rečem vse na o s e b a h ležeče.

je
V Gorici mesca julija 1861.
M.
Stirje dnevi v zlatni Pragi

. Spisal Val. Zarnik. *)
(Dalje.)
Ko se je v Pragi lánsko leto pervo narodno gibanje začelo, po dogodkih preteklega novega leta, pri volitvah
za deželui zbor, se je v vseh časnikih mnogo govorilo o besedi", po nemški „Biirger-Ressource". To je bilo zmiraj
IHMttHHBiailHHBBBMlM so
»
imenovano osredje českega narodnega življenja, glavni možje pomenkovali o namerah za to ali uno reč; tu doli z balkona sta govorila dr. Rieger in dr. Krasa na raz-kačeno ljudstvo in sta ga pomirila. Radoveden toraj stopim na večer po pogrebu Safařikovem v lepo poslopje sred mesta v pervem nadstropji je že vse šumelo; ćuti je bilo, da be seda je že polna gostov.
*
V dolgo, visoko sobano stopim, s ktero se jih je se pet takih ujemalo; bilo je vse natlačeno, ker danes je bil vsakdo sila radoveden, poslauce iz ptujih krajev viditi. Rieger in Palacký sta ravno došla in stoterna „Slava" jima je nasproti donela; od vseh krajev se jima poklanjajo
in znanci jih radovedno poprašujejo, kaj je
novega v „riski
rady" (deržavnem zboru). Spet zagermi „Slava"; vse tisi k vrataru ; došel je moravski poslanec dr. Pražak.
Začelo se je šeptati, ali pride dr. Toman ali ne? Po-
slušal sem na več krajih, ko so šeptali :
Toman-a?
i
to ti je mož" itd.
55
Si
vidil ze
Deseta ura je ze pretekla
in dr. Rieger pošlje poslanca dr. P gotovo domá ne ostal.
k Toman-u
9
naj
Hrup vstane; vse hoče spet pri vratih biti. „At zije Toman!" «Slava Tomanovi!" je od vseh strani germelo,
ker dr. Toman je došel. Stopil je v sredo množíce in zahvalil se po slovensko za tako preserćno pozdravljenje, sklenivši : „Mi od bregov južne Save in Vi možje od bregov Veltave smo vsi sinovi matke Slave!" Z nepopisljivim na-vdušenjem so sprejeli zadnje besede; vem da, ko bi bilo sans gêne,
nega
bi bili dohtarja na rame vzeli ter ga nosili okoli. Potihnil je sčasoma hrup in zbor pod vodstvom slav-Lukesa je začel popevati junaške, navdušljive češke pesmi. Zopet vse vtihne in Lukes jame peti našemu poslanců na čast Jenkotov samopev: „Strune milo se glasite". Pel jo je tako ginljivo, kakor da bi ga bii sam Prešernov genij navdihnil; rekel bi, da noben Ijubček svoji dragi tako krasno ne prepeva, čeravno bi bilo mesca maja mu bledá luna v okno ljubice sijala.
Bili smo, prav po domače rečeno, židane volje, in ko bi trenil, je ura polnoči kazala.
Ko iz besede z
tr

dr. Toman-om domů prideva in se
pogovarjava o slovesní večernici, ter me nazadnje zaspanec
premaga
9
se obernem v zid, pobožno
* 9
OC1
kakor colnar v
tempeljnu proti nebu povzdignem in Boga hvalim, da nisem slaven mož. Ker brez slave sem imel čas, kakor Arhimed
češki jedilni list
vulgo „
Špajscetelc"
1
študirati; ogle
daval sem ga od verha do tal, na desno in levo, in se
prepričal, da se po slovansko ravno tako lahko pové

kaj
v kulturo-noseči uemščini
9
čeravno bi
y
se
morebiti „pri Mokarji"
Zakaj slišal sem
prote-da v
ga včasih kakor
člověku diši, kakor v ljubljanski kazini in stírali zoper tako „demonstracijo
naših kerčmah je narobe svet, kakor sem mali fantalin na smanji dan na vélikem tergu namalanega pri Tiroljcih občudoval, namreč, da mora tu domaći gost natakarjev jezik, ue pa natakar domaćega znati! — Pa kaj se če; to je že pri nas nobel! Zna celó biti, ako bi po
Po nakljucbi zakasnjeno.
čani itd. strašno strašno nobel! Le tega ne vém, ali bi se naši pošteni Krakovčani itd. radi v škrice spreobernili.
Drugi dan (praznik sv. Petra in Pavla) je bil veliki zajterk (dejeuner à la fourchette) pri znanému bogatemu in domoljubnemu volarju Fingerhutu (Naperstaku). Komaj sva si omamljena po svečanosti preteklega večera oči ribati jela, nam že strežaj napové, da naji gospoda Rieger in Palacký spodej čakata. — Hitro v kočijo, drr! in v poi uri sva bila v sredi vseh čeških literatov , žurnalistov in kar je bilo drugih znamenitih mož. — Kakor pri ženitvi v Kanai v Galileji smo imeli mizo z dragitni jedmi bogato ob-dano pred sabo; čedalje boljše vino je prihajalo na mizo;
nama neznane, amerikanske jedila so se verstile, ker gosp Naperstak, nekdanji amerikanski gradjan, nam jo je prav
Hišna gospodinja, ali da se
55
à la amerikaine" napravil, bolj nobel izrečem „la dame, qui faisat les honneurs", je bila mlada prelepa deva njegove žlahte, ki je, vse drugače kakor Klara v deržavnem zboru, euaka preljubeznjivemu metuljčeku okoli nas ferfrala, s tem rusovski, s poslancom tehantom Morgenstern-orn poljski, z nama serbski govorila. Bila je prava slovanska jezikoslovka. Še bolj prijetno je bilo pa jezikoslovje, ki je švigalo iz njenih prekrasnih očl

Spet sem rekel stisnjen v koticek: Oh, kako je prijetno da človek slaven ni! Milovanja vredni gospod dr. Tomao je mogel spet vnovič roke stiskati, zdaj na levo ali desno
kimati, smehljati se in horribile dietu visuque! že od jutra sta ga dva fotografa čakala in en litograf; vsi so mu mreže nastavljali ga zajeti, in nazadnje so ga vjeli; mogel se je, pri Bogu je milost! jim podati. Kakor sem rekel, jez sem se pa v koticek spravil, ponižno Boga hvalil in jezikoslovje prelepih lesketečih oči študiral.
Od fotografa naredi gospod dohtar en skok v bližnjo
, ceš, saj tù sem in-
Tanak in dolg natakar se je kakor
majhno kerčmico si enmalo oddahnit cognito, al zmotil se je. snop pred njega postavil, poskušal se tako diplomatično smehljati, kakor Nace na Dunaji; al ni mu šlo revežu, ker še ni nikoli „Ost-Deutsche Post" vredoval. Na me je pa od strane škilil in mi s trepavnicami migaje hotel povedati : Le nikar se ne skrivajte ; akoravno nisem bil sinoć v be-
55
sedi, vendar „maniro" vem za take priložnosti" — in začel
se je pripogovati in nama po ceski „špajscetel" tako patetično razlagati, da bi bil človek mislil, da nama od bitve pri Beli gori pripoveduje.
Domá naji je
v
ze
čakal gosp. dr. Ferdinand Mikovec
5
arheolog, ter se prijazno po
vrednik Lumira in pervi češki nudil, naji kakor „cicerone" voditi od cerkve do cerkve, od kamna do kamna
?
in nama razlagati zgodovinske spomenike
nekdaj tako slavnega naroda.
Gospoda dohtarja, navdanega že od nekdaj estetičnega duha, je vse mikalo ; vse je ogledal in posebno se obotav-
ljal v 800 let stari Tajnski cerkvi, kjer je pred 400 leti Janez Hus pridigoval. Jez sem si pa zmiraj mislil : To se tudi lahko bere v bukvicah, ki so v rudečem svinském usnji vezane in za popotnike narejene (na priliko : Bádeker) ;
spet sem vecidel kakor colnar v tempeljnu pred cerkvijo počakal in ogledoval češke fiakerje in branjevke, ki so sčm ter tjè kakor okamnjeni sedeli in „Narodne liste" prebirali
r
pa tudi nisem opustil pri vsaki priložnosti svoje pozornosti
dragi
na „heske" Pražanke oberniti, ki so, le verjemi mi bravec. veliko bolj mične, kakor 500 let in še več stare, kam
9
9
1
nitne in okajene podobě světnic. — Pa draga bravka ali bravec, da ne boš mislil, da sem brezbožen, sem z gosp. dohtarjem
z veliko radovednostjo ogledoval cerkev sv. Vida na Hradšin-skem homcu, cerkev, kjer je brez fraze vse povestnica, — kjer se še dandanašnji vidi kapela sv. Vaclava in tisti lane sred vrat iz 9. stoletja, za kterega je on zagrabil, ko
Znamenit je tudi
ga je njegov brat naskočil prebodil.

26©
ki
grob sv. Janeza Nepomuka ktera s podnožjem in svečniki vred 36 centov tehta !
počiva
v sreberni trugi„
lepo čisto srebro)
Ob pol desetih zvečer je bila beseda spet polna, da se je terlo ; brez stevilna množica ljudi se je na ulicah zbrala
vse
9
se gnječilo. Hipoma se zasliši iz kakih 3000 gerlov
veličanska slovanska himna: „Hej Slovani
Vsi ljudje se
odkrijejo; bil je čudovit pogled: luna je sijala
9
je bilo
narodnih čamarah in nehoté sem se spominjal starih Husitov
in Taboritev ; zdelo se je
člověku, da jih
je Hanka iz Vise-
hrada poklical, da grejo buditi sedanji nesrečni zarod in ga spominjati přetekle slave.
Ko krasna pesem vtihne, zadoni od vseh krajev širokih
ulic: At žije Toman! At žije Toman! At žije Toman! Slava
Tomanovi!
in ni bilo ne konca ne
kraja, dokler
9
se
ni sam na balkonu pokazal in kratke pa krepke besede
nadušen zbr
množici govoril. Bilo je
pervikrat, da
seje
slovenska beseda v zlatni Pragi tako slovesno slisala Ko je končal, je zopet donelo tisučkrat in tisučkrat žije Toman ! At žije Toman !
At
in se
o
alo od ulic do
ulic do tihega kraljevega Hradšina na unem kraji \Teltave. Na zadnje je dr. Rieger množico nagovoril, naj se razide v redu kakor je poštenemu, ustavoljubnemu narodu dostojno. In kakor da bi bil z mazincom mignil, se je vse mirno in v najlepšem redu domů podalo. Vidilo se je tu očitno, kako moč ima njegova beseda, ne rečem preveč, da večo
kakor cel regiment policajev
(Kon. prih.)
Solske řečí

Po večletni navadi bomo tudi letos v pregled vzeli solske zadeve na Jugoslavenskem ; zato prosimo, naj bi se nain poslali šolski letopisi ali pa že napravljeui kritični
opisi.
Zaćenjamo pa ta predalček danes z govorom
9
ki ga
je zložil učenec 6. gimiiazijalnega Ijubljanskega razreda g. Zupa n in ga pri delitvi daril izverstno in z veliko pohvalo govoril. Glasi se tako-le:
Pod zlu ti mi oćesi nebne straže
Leži dežela majhina in tužna. Obraz se lune ji vesel ne kaže, Pod zrakom težkira in morivnim služna Kam bo ozerla se, k' ji sreća laže?
Pod jarmom turškim zdiha sestra južna
>
Za Boga! zanjke v vozle zapletene Iz ktere ji rešitve ni nobene!
y
Zdaj nad Triglavom krajnskim in Balkanom
9
Eumeno-zlata zora se razlije. Alj kaže mi pomor pred svitlim danom Kak zemlja kri Slovanov južnih pije? O ne. pomoč je Višega kristjanom, In blagor njemu, dober boj ki bije, Dobil od Boga krono bo pravice, Ne bo zašel na zlobno pot krivice.
Pri Sisku bije dober boj pravico:
Pa krajnski rod boj bije ta junaški, Z orožjem svetim in krepko desnico Za Boga, narod naš., za rod hervaški Da slavski dom otel bi, kukavico, Ji vodi mocen bran Andrej Turjaški, Da bi ne kukala in ne plakala, Da veri stari zvesta bi ostala.
So zmagali, slovensko pesem peli
So raožki, krajnski vitežini svoji, Da bodo v pesmih národa sloveli In mladež dvigali preslavni boji, Kdar se na gorah kresi bodo vneli, Se bližali kervavi turški roji, Zvečer pa nad Triglavom zor je goril Slovenija! tvoj dan še ni zazoril !
Došli na Krajnsko so in se vernili
Vsak tjè, kjer mu je dečku zibka tekla;
ííjer so ga mila mamica gojili,
Kjer ustnica je pervi glasek rekla
99
Pa , ko so vsi že pred Turjakom bili Je solnčna moč iz neba huda pekla 5 Tam v senci lipovi junak se vleže, Preprežejo ga sanje, zlate jnreže:
Triglav v večerni zarji še kraljuje
In gleda dol na sine, krepke, blage:
Tam na Gorenskem oce stari cuje In mati mila toči britke srage, Prijatel roke mu nasprot steguje, In solzno oko gleda sestre drage Junaka strastno proti domu žene,
9
9
Alj udom dane ni moci nobene !" RNa jugu se oblaki v kup podijo.
Germi
goreči strel na zemljo treska
9
99
11
99
Možje se bledi tresejo, bojijo. Kdo ne bi vstrašil ćernega se bleska? •var krive sabljice se zablišćijo, Se Turk o v vidi, kot pri morji peska, Zvečer pa nad Triglavom zor je goril Slovenija! tvoj dan kdaj bo zazoril ?"
Pokaže tam trojičica se krasna, Pokaže tu trojičica se mila, In poje pesem bela Vila jasna, Da vence bo neumerjoče vila, Se zlega z gore govorica glasna: Da ljubav bi domovja vselej klila, Ko tukaj Linhartu, Slovenje sinu
In Cojzu in Vodniku Valentinu !"
Se skrije v černi noči Vila bela, Ne slišiš tam premehke harmonije? Ne vidiš li presvitlega kerdela? Okrog trojičice se zdaj ovije, Na nebu vzdigne družba se vesela, Tam Vodnik, Cojz in Linhart v zvezdah To zvezde naše so, ki ples imajo. In Vile slavske okrog njih skakljajo."
Kak1 svetijo gorenske tri se glave,
Ki sveti na nje blažena trojica, Kak' skladajo se v petje vali Save, Nad Verbo vzhaja zgodnja mi danica:
sijeT
9919
Največ sveta otrokom sliši Slave !"" Kak pesem poje savska tam kernica, Junaka strastno prot Prešernu žene, Alj udom dane ni moči nobene !"
3?
Ze poka dan, danica draga zgine, Se orel z bečkega gradu dviguje Skoz Nemško na slovanské domovine. Povsod veselja krik in hrup se čuje. Okó žari se na slovenske sine, Ker njih krepost, zvestoba daleč sluje:
0 zlati dan za zemlje avstrijanske
zlati dan za národe slovanské:
9
9
Serce se širi v persih ognjeno Vgledam ko tebe, mladi vladár, Gledam ko tebi v lice iskreno, Zrem ko očeša jasnega žar, Pustil igračo smertno, jekleno, Miren razvitek tebi je mar, Miren razvitek narodov tvojih Srečo njihovo v persih 'mas svojih
Vlada po Avstriji jasni pravica, Narode strinja tesen obroč,
9
9
uje nad njimi ljuba desniea Dan je otrokom, vragom je noć; Beži sovražtvo, beži krivica! V vednostih mirnih občna je moć. Avstrije orel stoj na visini Narodov blagor, nikdar ne mini!
Kak sveti se Triglava trojna gora
9
Ki jutranje jo zore svit objema! Prišla je krajnski zemlji lepa zora Lep zor cesarju, narodu, obema;
9
čarobnega govora
9
Ne čuješ li Slovenska zemlja, ti zdaj nisi nema Pač nad gorami zjutraj zor je goril Slovenija! tvoj dan je zdaj zazoril !"
9
9
261
Kratkočasno berílo

svoj
„lak,
lak, luk'* prepeva. Zdaj se pa ujec na prazni
Kdor po sveta gré, marsikaj zvé
bokal kazaje oglasi :
9
rejs í
s«
IflUJ v	„Jerica! ti si na me pozabila, i
Res je, res" odgovori ona, ter po bokalu seže«
»
ni
ali:
Nekoliko hipov mine, kar pride s poluim bokalom krepak
Kako se ujec Koča za „Novičarja" poteguje
A
in zal možak, za njim pa Jerica, ki je na velikem lesenem krožniku pečenega prašćeka, ki je v rivčku zrelo krasno
Popoldne po dokončani službi božji 23. rožnika jabelko, v ušesih pa rožmarinove kitice imel, nesla in
ga
?
ali štiri dni potem, ko je gosp. minister na predio
ar
e
na mizo postavila. Ta novi gost, ki vale k ujcu gré in ga
1861
našega dr. Toman-a zastran vpeljanja maternega jezika	pozdravi in tako tndi Štefana, Mihata pa poljubi, pa ni bil
v naših ljudskih in srednjih šolah odgovoril, da se zdaj	drag nobeden kot Jeričin oče ali gostivnićar, ki sta z
voljo zgoditi ne more, ker morda tisti,	Mihom posebna prijatla bila, zato ker sta tako dolgo so-
kaj takega zatega
ki slovensko mladost učijo, omenjenega jezika dovelj ne šolca bila, da je Miha šolo ua klin obesel. — Janez umé, iu pa zato, ker še Slovenci toliko kupov potrebnih, tako je bilo gostivničarjevo ime, pa je vseh šest latinskih
>
zraven pa tudi nepotrebnih kujig nimajo kot
druge ljudstva;
šol doveršil in je potem gospodarstvo prevzel. Zavoljo
prav takrat se majajo štiri osebe proti hiši, ki je zvunaj umetnosti in možkega obnašanja ga je soseska tudi za žu znamenje imela, da se znotraj za gotovi dnar lačen nasititi pana izvolila ter
ga
cislala visoko. Ko Janez svoje gosti in žejen napojiti zamore. Pa te štiri osebe ne ostanejo v pozdravi, se vsede za mizo, potegne pečenko k sebi, smukne
ter ga tako razdeljuje, da

hiši, ampak jo skoz vežo in dvorišće naravnost proti vertu	z jeklenico po velikem nožu, mahajo. Na vertu pa stoji lepa košata lipa, pod lipo pa več	je le veselje bilo gledati. Na to vse ujcu podá; ta vzame miz in ena izmed njih prav čisto belo pogernjena, okoli miz	svoj kos in drugi za njim. Pomenkvajo se med tem po napa sivkasto pobarvaue klopi. Za belo pogernjeno mizo se	vadi najpervo od vremena, zastran slabe letine, kupčije
vsedejo ujec Janez Koča, njegova Ijubljenca Stefan in Miha
■
pomanjkanja srebra, pa spet obmolknejo, ter pijó in jejo, kar jo sproži gostivničar: „No! kaj smo morebiti se tù na
I mm MHÉMM^H MMM* mm I Bi sta
9
in pa ondašnji kovač Juri, njih rojak.
Mislimo pa, da preden se jedra te naše povestice po- sedrnino sošli?
Ujec ali ne veste, kaj da bo jutri?
da
primemo, nekoliko bolj na tanko o teh štirih osebah govoriti li Miha in pa Šte 'an^) svoj pot zastonj storila, in sicer: Ujec Janez Koča, mož iz pretećenega stoletja, tukaj dolgi čas prodajala? Ala! kupice na kviško, Bog pošten, zgovoren in dobroserčen
člověk, zraven tega
pa še vas živi ujec! spiti morate do zadnje kapljice! Tako je
do zadnje kapljice kervi skoz in skoz Slovenec in pa tak
čislavec domorodstva, da, će je ravno čez štirideset let po
svetu okoli hodil, izreke svoje matere nikoli spremenil ui. Oženjen ni bil nikdar, rad bi bil sicer Mihovo mater snu-
prav,
kogar
zidane volje bodimo, sej smo pošteni možje in ni
se uam bati ni"
(Dal. prih.)
bil, ko je vdova postala
i
pa
ui ino£el , kar bomo
pozneje
slišali.
Sama ta pikica ga je nekoliko senčila, da je včasi
malo
svojeglaven bil, da, će je kaj
govoriti moglo: ,.Res je
res
«
Književnost jugoslavenska.
Slavni gosp. Kurelac na svetio je dal zopet nekaj novega, to je : „Pokorni i množini psalmi Davidovi' kar so ma pa vsi, ki so složeni v slovinski jezik na čislo i miru po Simunu Bu-
__m m	m	m t	» m	a •	ft	1	•	m mr	• 9
poterdil, se mu
je od
^ Willi IIIU^IU • y HVO Jts j IÇO j lias PV IMMm JI« »OIJ »« »v	WIV«V»II » U.vf inuiii	t>
ga poznali, prav radi poterdili. Zvali so ga sploh le diite-u popu Zadradninu".
n;A«tt	______ ____«______«.AonAHSnn»»;^
Dodana je pesem Mrnavića „o
St efan, edini njegove sestre sin, kakor ga
„ujca
je pred drugimi imenovat, je bil kakih let star. Miha „iz jarka" po
muci gospodinovoj
debelih štiri in dvajset
Dodal je učeni naš prijatel znanstven pretres o jeziku
domaće, ki
bi bil lahko ajca Budinićevem
9
mično
in točno kakor gosp. Kurelca po
Janeza pasterk, če bi bil smel njegovo mater snubiti
9
je
znamo.
Knjiga je posvećena gosp. V o n čin u , in v tem
okoli
štirideset let bredel, in kovač Juri se je pa navaduo posvečevanju tako govori o legi Slavenov :
bahal, da se je takrat na svet priklatil, ko so zadnje Fran
53
Převed narodni smo unim, ki so zinuli, da nas po-
coze iz Krajnskega stirali. Ujec Janez se ni brati in pisati žro; kteri zaničujo narodnost kakor pravijo, vendar pa
pa.jo je vendar tako deleč připlazil, da je svoje ime svojo kjerkoli morejo vsakemu narivajo ; še le po času se
uči!
9
mogel.
Stefan in Miha sta v N
• • •
začuje, kako je silna in mocna, da
tri latinske, Štefan
in priimek začerkati v šolo hodila. Miha je šole doveršil. Juri se je v M
šolo zahajal, kovačije izučil iu je je tora; nekoliko po baviti. Nudé nam nemško lomil. Rojeni so bili vsi štirje v tisti deželici, ki ostrigo runo.
vse une druge stisne m
7

9
pa le štiri male pozoblje. Znajo oni, da nam je slavenska narodnost slaba
kjer je tudi v nedeljsko al oni bi želeli, da je se slabeja, da jo morejo ložej pre
al s tim pogojem, da nam
slobodo
9
jo je mili Bog nekdaj med Kočevje in suho Krajuo stisnil. zenemu
Gledisce nase povestice pa je blizo tam , kjer Kerka pre-bistri pridruža se Savi.
Ko se štiri omenjene osebe za mizo vsedejo. prinese
znamo
9
Žalostna sloboda škopcu (koštrunu) ostri-In vender še njih nije sram grajati nas, da ne kaj je sloboda. Sloboden al svoboden je, kdor je
sam svoj; pa ce po svoje ne govoriš,
al ne moliš, al ne
v belem rešetcu Jerica, berhka hišna hćerka
' ---« V. .V»,	...o».». u«, VI n« , tisti hip	"""J"----- ~ , -------• ----------J-J--
pet prav snažnih kupic, ki pa niso dost izpod maseljca der- premenili so se v sinove laži ; eno govoré
živiš itd., nisi svoj.
obraza , čim
imajo
žale, prav toliko ploščekov in pa parov vilic m nozev; na
Nij e
jim na sercu sloboda nasa
Al so nekteri narodi, kteri tim manj se več izobrazujejo. Sinovi resnice
, drugo mislijo. kakor tudi ne naš nauk.
9
to smukne kot miška v hišo in pride vale spet nazaj s Ker čeravno kričé : Vi sirovci ! ne plašijo se od kakšnekoli blebom soršičnega kruha in pa z bokalom mikavnega mar- sirovosti (saj si segajo celó s Turki v roke), ampak njim
vina, ki se
je igralo in lesketalo kot da bi bil nasipal ži- je slavenstvo odurno, njegova
moć
vega srebra va-nj. Ujec se od veselja pomuza, ter deklici
vspeh.
slava in napredek ali Na koga so se režali ti pitomi ljudje? Na našo
rece: „Jerica! ti si pa vendar vsa
^I l^HrtM^HHH H • * >
moja
n
Res je
9
res
a
9
ni li rejs?"
zaverne devicica pa v hišo steče. Na to na
prostost in neznanje? Niso, ampak pece jih, ker smo se na-potili in namenili sirovca sleči in člověka obléci. Ne gnjusi
reze ujec pet
kosov kruha, natoči
kupice
9
ter na dalje be- se jim
9
da smo zaostali, ampak dusa jim je zavidna za
seduje: „Dali smo Bogu. kar je božjega, zdaj pa posker- voljo našega blagra, ki nam se ni gotov, ampak ki nam se
bimo tudi sami zase" in tako začnejo jesti in piti.
Med tem
9
da naši
le priti može. S te strani bo se slavenskemu narodu mnogo
. _ . v	. .	__•	• ê	•	• f	J	«1	__
štirje znanci pervi bokal spraznejo, nepriličnosti. Prerok, ki ga nam je Budinic přestavil, mnogo
pride še nekoliko dragih možakov na vert pod lipo.
Vsak
jih pozdravlja rekoč:
„Bog Vas sprimi
9
ujec s tovaršijo
«
Miha se zmirom s konji na veliko
ali
ter se na posebno klop vsede. Jerica jim prinese, kar po-
, in kmali vse čeljusti melejo in po gerlih pa vince
debelo terže, pa
prebiva; Štefan pa
ročé
ima svoje mešetarje in toraj večidel domá že čez osem let kmetuje in se je barantii s suho robo popol noma odpovedal.	Pis»
se toži na svoje protivnike; al ako pregleda v duhu pro
Ko sem kvartir dobil, grem naravnost v popečiteljstvo
tivnike slavenske in bi zval na njih jezo božjo, vse bi se (ministerstvo) in tam dobim na izvolj ali na svoje mesto v
mu strune potergale.
Pa se to je nesreća: vsak je pri nas Kara novac, 40 ur od Beligrada iti
1	» V . V .	V .//	.	.	_	___
1
druge misli, pa vsakega da podučiš in premagaš !"
kjer
imel 1000 fl.
7
to je 500 tolarjev letnega plaćila, ali pa v Topći deru,
Toliko iz posvećenja; vidimo na kratko krepko opisane četert ure od Beligrada, ostati, kjer imam 300 tolarjev, za
______ 1 •	_ v * ______v •	•.	i	i i	-	. .	_	-	-	.	«	«	_
tudi rane, ki pecejo nas Slovence. „Novice" prinesle ob
se obširna in lično natisnjena knjiga, dobiva tudi v Ljub ljani v bukvarnici Giontini-tovi po 1 gold. nov. dn.
Obsirneji oglas bodo stonj dva hlapca, kvartir, derva in dva lepa verta. Da bi
se pa dobro pomislil in izbral, mi dá popečitelstvo en teden
svojem času; za sadaj le toliko,
da
odlaga. Odlocil sem se po nasvetu slavnega g
Gavrilovića
*
Dopisi
popečitelja financije, v Topćideru ostati. Tisti dan, 23. maja, ko jez pridem v Beligrad, je přišel tudi starec O mer

Pasa v Beligrad in privlekel je s sabo 8 voz
polnih bab!
jul'j
Iz Topcidera pri Beligradu v Scrbii 20.
Obljubil sem zvest dopisnik „Novicam" ostati, in jim kmali iz Serbije to ali uno pisati. Da Vam pa ročno pisal nisem so bile vzrok tega mnojre onravila, ki sem jih perve dní
Knez iVlihael mu je svoje vojnike na proti poslal, in šlapala
mu je vsa turska armada in vsi prebivavci turškega mesta, kteri turban nosijo, naproti; tako so mu tudi ptujci na proti

capali
i
med kterimi sem tudi jez bil in lepega, sivega Li
čana v obličje gledal. Serbi se za-nj niso nič změnili; no-svojega dohoda imel; zakaj treba mi je bilo vse svoje beden ga ni pogledal, nihče mu ni sel naproti; nikomur ni
dusné sile in vsako uro sveti cirilici in lepemu
jeziku darovati, v kterem sem žali Bože
zdaj živeti ne morem
s k e m u ukretnež bii
in
brez kteresra
î
b ne
Oh
bilo za-nj
mar ;
ježili
so se pa grozno,
ko so zvedili, da
da bi se bili pač moje dní po gimnazijah saj nekoliko ci
gim
služiti ! Sel
sem, kakor vam je znano, 18. maja
rilice učili in da bi vsaj zdaj se to godilo in v naših nazijah na vse jugoslavenske jezike ozir jemal, da bi bil Slovenec zmožen, si povsod pošteno in brez truda kruh
, to je: s svojo družino na
smo hvala Bogu v neki mali leseui koći. maja derdramo celi ljubi dan po
binkoštno saboto skozi belo Ljublj
Serbsko v svojo novo službo. Pervo noč dobro prenočevali v Binkoštno nedeljo
je v njih deželo in glavno mesto přišel, in brez da bi se bil pri njihovim knezu oglasil, zopet tiho peté odnesel.
Od 21. maja do današnjega dneva sem že nekoliko
mislil sem jih v kratkem Vam kar nenadoma včeraj gosp. popečitelj Gavrilović k meni v Topčider pride in me popraša: Ali jez za ka-kega živinozdravnika v Ljubljani vem? Ko ma odgovorim, da ne vem, me prosi Vas, gosp. vrednik, po-
reci za „Novice" nabral in
poslati
Pragerhofu
19
prašati, ako se kteri iz Vaše šole v Ljubljani ali na Krajnskem dobi, ki bi imel veselje na Serbsko iti. #
Tudi vam povem, kar je vam že gotovo po avstrijan-rodovitnih, spodno-štajarskih, hervaških in ogerskih ^ časnikih znano, da je zdaj 11 praznih služb za
lepih,
ravninah; ogledujemo nezbrojne kerdela konj, volov, krav ováe, koštrunov, prešičev, gosi itd. po teh lepih deželah

?
obcudujemo lepo, veliko Blatno jezero (Platten-See) na Ogerskem, memo kterega smo se dobrih pet ur vozili;
iz
praznujemo in napolnujemo čutaro s sladkim vinom prav
marlj
in po
Ogerskem
kaj po ceni, po 28 novih kraj
30 zastonj do
medicinske doktorje v kneževini srbski. Konkurs terpi od zdaj do 1. oktobra. Tukaj leží še dosti dosti neobdelanega svetá tudi za dohtarje, in če se koliko gibati hočejo, lahko dobro živijo s polno mošnjico, zakaj tukaj je vsega dosti in vse vse je prav po ceni, da morebiti
-jřita
carjev bokal; mislil sem, da dobro kapljico bivam, ker bankovce smo po Ogerskem takrat že na štiri
in za dve fliki je bila moja ćutara
no v razpotegovanju bankovcov
dele sveta
razpotegovali
nikjer tako. Posebno letos je tukaj kaj dobra letina; še nikoli svoje žive dni nisem vidil, kakor tukaj, in vinska
terta je okoli Topčidera polna kakor brinje. Tudi sadje :
dvakrat polna. In tako pridemo i in praznenju čutare ob 9. zvečer v Buda-Pešt g!avno mesto ogerskih homatij.
češplje (slive)
*
hruške, jabelka
itd. je tukaj letos nezuano
?
god
?
zakaj kvartirja nisem mogel nikakor dobiti ne.
v lepo
Tukaj se nam precej slaba
Iskal
obrodilo, češinj je bilo, da bi bil lahko z njimi Donavo zasul.
Ob kratkem Vam bom poslal popis Beligrada in Topčidera, in nektere običaje srbskega naroda itd.
sem ga dobre dve uri in člověka sem plaçai, da mi ga je
i ska ti
H	m	■■	H	^^HHH^p
pomagal; al pri vsem tem je ura že 11. odbila in še nisem vedil, al bom kako sobo dobil ali pod milim, merzlim nebom prenoćiti mogel. Kamor koli sem přišel in kjer koli sem poprašal po velicih in malih oštarijah je bilo
dgnali so me: Nimamo nič praznega
Iz Slovenskega Štajerja 1.
avg
Dr. Ivan Kovač.
Smeš
F. Š.
nice, da veće ne morejo biti, nam je přinesla dné 24. julija
graška
55
Tagesposta
a
»
ki se ko zaba napihuje vsaki dau
zoper narod slovenski, dokler se ne bode v prevelikem ua
in
f
vse polno ljudi
Se ve, Ogri so že takrat v svojem zboru veliko politiško šireno mešali, in to mcšanje je mnogo radovednih ptujcov
da
pihu razpočila. Kaj so zapeljane slepe sirote
srenjski
v Buda-Pešt přivábilo in te mesti tako ljud
poluilo
5
sem po doigem iskanju komaj malo pusto luknjo za eno noc dobil, v ktero sem kaj veselo stopil in za njo nad 3
predstojniki — podpisali iu prosili, kakošno željo so slavnému deželnemu vladařstvu predložili, zdaj vemo in smo brali. Kdor nima slame v glavi ali serca v petah, se smeja na glas tej prošnji. Nočem omeuiti sramote iu izdajavstva
goldinarje za prenocišce plaçai, z burja brila, da so meni in moji di ljusti
mariborskega volitnega okrožja, deželna poslanca žvalila tako
žalostno je le, da sta
sramotno
prošnjo ;
le
klepetali
kaj zunaj je tako oštra prošnjo iz okrožja sv. Lenarta v slovenskih goricah hoćem
na rešeto zdrave pameti djati in enmalo pretresti. Prosijo
mraza
in ce
Mislii sem kaki dan v Buda-Peštu
ostati in te dve lepi mesti bolj natauko ogledati; ker pa
se vsedem drugi dan ob 6.
predstojniki 32 srenj
če je res?
vendar, da prav
stanovanja dobiti nisem mogel,
prosi le eden; zakaj le eden izdajavec, ki slo
zjutraj v barko, se peljam dan in noč po Donavi in pridem s svojo družino ob 5. zjutraj 21. maja v Zemun. Tukaj dam potnico podpisati, grćm potem zopet v barko, se peljam kake pol ure skozi široko Donavo iu Savo in pridem ob 8. zjutraj 21. maja s svojo družino v veliki Beligrad.
povem,
venski kruh jé, je zavekal ko žaba v mlaki
in drugi
so
potegnili
prosijo
da bi se v
jo pa zapeljani za njim
naših slovenskih šolah učilo le samo uemški; slovenščina naj bi bila le stranski predmet, ali kakor
ero ©rt
Tukaj me je precej neka gi
obšla
5
ko sem od svoje
male apoteke, ki sem jo sabo peljal, 7 goldinarjev srebra
, skoraj
imenujejo
Nebengegenstand". Uni mož, ki je zmazal to prošnjo in se naj berž iz Salomonovega verča naserkal modrosti, dalje spodaj pravi, naj bi vendar uradniki popolnoma zastopili in
plaćati mogel
me; toraj sem u seín za nje 29 g To rae je zlo poterlo
srebra pa nisem imel ravno dosti enjal 80 goldinarjev bankovcov
dobil
d in a r j
bra in še nekoliko manj
Kdo želi omenjeno dobro službo živinozdravnikovo, naj se kmali oglasi pri vredništvu in pové, kako in kaj. Izucen kovač in živinozdravnik ob enem bi utegnil najbolj pri-
praven
biti.
Vred.

govoriti znali jezik slovenski: „dass jeder Beamte uud Diener sanje cerkve neutrudljivemu gosp. plovánu Alojzu Kranjcu der windischen Sprache — ganz máchtig sei,
so dass m vsem dobrotnikom
er
auf
Begehren desselben ein Protokoli mit ihm auch in izveršili delo, za ktero se je 3000 gold, potrošilo.
so skerbeli in se trudili, da smo
Orgije
windischer Sprache aufnehmen kônne". Gospod R., ki ste nam je naredií Vincenci Tonelli iz Bresije, ucenec slavnega pod svojo kećko zložiii tako modrost, ali: ne ćutite, da ste
da wv s o l a h naj vse
Janeza Tonoli-ta, kterega cela Italija dobro pozna in čisla. Imajo 27 prernenov, med kterimi posebno lepo in milo za-
z uosom vdarili v zid? Pravite,
nemški bo, in uradniki vendar naj slovenski popolnoma	pojó: corno inglese, corno di caccia, flutta soprano, voce
znajo". Ali mislite, da učen Slovenec s hruske pade? Ako	umana, viola basso, ottavino militare ; timbali, tromboni in
se že solar v soli slovenščine ne vadi, kako mu bo od-	contrabassi pa bobné, da se člověku serce trese. Posebno
in pisati, slovenski? umetno je notranje delo in mehovi; le 2-—3krat zavertiš, in tako sodijo vsi za- in okoli in okoli 10 mehov, kakor morske pošasti svoje tak predmet, kterega, ako se hočeš učiti, žrela odprejo. Imamo orgije, da jih po celi Istri do Kopra
rašenemu mogoče pravilno govoriti ?,Nebengegeustanda je pri meui stopni možje
je dobro; če ne, ga pusti ali se ga le na pol naúči. spodine R.,
Go
le z „lovskim rogom
kje pa ste se vi nemščine učili, znabiti v slo
venskih šolah, ker je bolje ne razumete?
Dolffe leta ste
»
ni jednakih; vse nam je jako všeč naši lovci ne bodo zadovoljni, ker si bodo zanaprej zastonj hlače in škorně tergali; gotovo so jo vsi zajci pervi dan,
potegnili.
zaslišali, v verh visoke Učke
po uradih služili, pa še vendar nemški ue znate. Vaša ko so strašni glas prošnja je bila polna pravopisnih pogreškov. Ako vi sami Nočem pa obširneje o tem pisati; bojim se, da bi me kak
nemški prav pisati in umetno besed staviti ne znate, ki ste šolmašter po perstih ne kercnil. Pišem le to, kar so mi
možje povedali, ki se bolj na to razumejo kakor jez sam
Povedal bi
terjati, da
in le za to, da pohvalim mlađega umetnika.

se toliko let vadili in učili, kako se prederznete naj bi otroci se v naših deželnih šolah prav nemščine na
vadili? Gotovo se je predstojnik iz šikarske srenje M. tudi Vam še kaj o naši politiki, pa se zopet bojim, da bi nam učiL ko še so bile šole po starem kopitu vse nemške, in iz Idrije in Teržiča ali še celó iz Udmata in Deutschbroda
tudi še mariborske šole ljukat hodil,
kak „Ehrenburger-Diplom
— iu lejte, kako mo-druje z nemščino, ko je zraven svojega imena na uni prošnji še dodal sledeče besede: „Wie wcit kommt man nur mit der slovischen Sprach? Daher wolle Gott diesen lrrthum sione" našo reč zatirujejo.
r	-	m	• v ■	^
4 ne poslali ; za zdaj molcimo in prosimo Boga, da bi uas take piškave časti obvaroval in nas oslobodil od vseh Nacetov in Avgustov, ki rex profes-
behuten; slavisch ist ohnehiu die nur Vervollstàndigung, hiebei
ÉftH	tí mjmm
Muttersprache, sie braucht
!z Sioriskega 30. julija. L.
Naj vam tudi i z naše
lebe
hoch
die
deutsche doline pišem kaj malega. Povem vam, da vsi hrepenimo po
Sprache.44 To je nemščina, da se Bog usmili! Kdor le kake tem, da bi se Cesarjeva beseda kmali spolnila in bi dobit besede ziniti zná, že misli, da segne s svojimi možgani tudi slovenski narod svoje pravice v kaneelijah. „Sila kola
do nebes. Gospodiue R..f ako ne morete biti bolj prebrisan
lomi
kaj mora terpeti tisti, kteri ne zastopi nemškega
zag
ščavi
ovornik nepravične reči, ostanite raje tiho v svoji pu- jezika, naj vam povem, da poznam dobro pros'tega kmeta,

da se vam svet ne bo posmehoval. Našega sloven- kteri je pretečenih 10 let bil
v naši srenji za župana: mož
skega naroda vi osrečili ne bote
ne
poznate ga
le
dobiva iz kancelij vse pisma po nemški pisane; hci njegova
9
njegov kruhek poznate; ta vam je dober; dalje vaša je slovenski jezik dosti dobro razumela; al kaj mu je to po ljubezen do Slovencov ne sega.	magalo? Mogel je revež okoli hoditi iu si iskati člověka
Iz Vratiskega. 2. avg. / — Začerkajte, ljube „No- da mu je pismo razložil. Župan se teh postav naveliča, in
kaj si izmisli bistra glava? Začel je vsaki pot karte (pisma)
razločil je vsako karto po farbi. Nekega dné pridem v oštarijo; kmali pride tudi
u
vice**, v letnice dragega nam slovenstva spet novo znamnje
narodne naše zavednosti. Mnogo smo
dosegli, če
govori
natanko gledati in kmali je bil kos
?
onih
korenjakov, ki
slovensko zastavo pred svetom razvijajo,
v sercih naših
odmevajo, ce se
njih zlate besede razumno	nas župan jn eD svetovavec (prisezen) z njim; vsedeta se
tehtajo in — priznavajo. Kar je Černe v deržavnem zboru	zraven mene in oštir prinese bokal vina. Njegov tovarš po-
87. junija brez strahu in bojazni izustil, kar je od vlade	bara: „oče župan, kje imate tište karte, da jih pogledam,
terjal, da se narod slovenski sužnosti reši, to je v nas	kaj nek je? Oče župan segne v žep in potegne cei snopić
vzbudilo živo navdušenje. Ker pa drugega ne moremo sto- kart njega. Njegov tovars jih hoće prec vzeti, ker se
« . ~	V	_	1	i	*i	•	a *	Ml	I	* ř 1	1
je nekoliko vec zastopil na pisma; al župan jih derzí terdo vstopiti, naj se ve, da njegove besede pogumno in dobre v roci »« pregledava od zvunaj po papirji; kar na enkrat
riti, se čemo vsaj pred celim svetom na govornikovo stran
vesti podpišemo. Zató pojde prihodne dni iz naših posavin- pravi: „ta je tista, po kteri prašate." Dobro! oce župan skih krajev serčna zahvalnica do slavnega moža, v kteri se vi ste res bistra glava, ker poznate po barvi papirja karte, tudi poprosi, naj še zanaprej naše človeške pravice krepko pa po pisanji." Oče župan se nasmeja s pipico v ustih
brani, združen s Slovencom par excellence, našim Toma
nom. Ba se pa nemškutarskemu kerdelu, ki vedno vpije,
da
kmeta slepimo
da
način
agituj emo
u
, „„^.„«j, pa
ki
ne
pomisli, na kaki
iu pravi: „pustite me; sej so me ze dosti naučili in se zmiraj me učijo, pa le ob to moje gré." In res koliko bo kalov vina je mogel plaćati, preden se je toliko naučil

da so ee podpisi za njeno contrapeticijo (žalostnega vendar nic ne zná. Zato pravi :
n
oj

da
da bi nikoli ne bil
a
spomina!) nabirali, da tedaj temu kerdelu precej dolgi jezik imel te alužbe, bi bilo dosti boljše za me." Po takih pri
prikratimo, povemo, da se podpisi za zahvalnico le pri onii-kanih. pri „intelligence naših sel in tergov nabirajo, ki so
ar ©
brali Cernetov govor, in ki so poklicani ga pretehtati, ki tedaj po vlastnem umu in sercu, brez vsakega upliva, čast dajejo, komur čast gre po svojem živem prepričan ju. — Ne odrekajte zadnjič mestica
odkih se pride ob edinost in ljubezen med kmetom in go-spósko; ko bi se pa v pisarnicah domaćim ljudém vse v domaćem jeziku pisalo, bi bil slednji bolj zadovoljen in ne slišale bi se take tožbe.
Kar leti no zadene

pri nas
srednje kaže; sená je dosti manj od lani; turšica še lepo
v svojem listu novici, da je pre
kaže

íižola bo prav po malém, ker dosti germićev nima
teklega mesca silen ogenj skor polovico Mozirskega stročja ; vinska terta je dobro kazala, pa so jo nesreće
ter g a pogubil; morebiti se vendar Ie oglasi kaka blago- zadele: pervič slana, drugič rosa, in tretje pa, kar se je se dama duša.	največ bati, je bolezen, ki se je že zlo razpasla, da so že
Iz Volovskega v Liburnii. A. A
malega serpana je bil za nas dan veselj
V nedeljo 21. celi grojzdčiki po nekterih tertah s pepelnato moko potre
ker
•HHIV^H uvi puiiu J V/ Uli CJtA UMD UUU » WDI/IJH . rv l/l	U p C i e 80 ----- —------ ~ ""	""" "" ~	" ---mJ	—
nam pervikrat slovesno naše nove orgije, za ktere nam je širila. Kaksna bo za druge sadeže, bomo vidili vprihodnje.
sem. Slabo bo za kmeta, ako se bo ta bolezen se bolj raz
lánsko leto presvitla cesarica Maria Ana 800 gold
poda
rila. Zares lep dar, za kterega se moramo še enkrat očitno
Iz Cerkljanskega okraja na Goriškem.
bregu
zahvaliti
cast in preserena hvala pa tudi našemu za olep- najde! lep
na levi strani reke Idrije, v Šebrelj enski soseski se je
na arm or ;
vsake sorte barve se v njem vidijo
264
Že po mnogih cerkvah sem vidil marmor, al skor bi rekel, kulture, in jima razodeva, kako zlo zlo potreben da je našim nikjer ne tako lepega. Kdor kaj več o tem zvediti hoče, kmetom nemški jezik; potem jima naročí, da naj velita tu
ali tudi pokazo (mušter) imeti, mu radi postrežemo. kajšnjemu učeniku, da naj nemški jezik bolj in bolje v šoli
Dasiravno so slabe poti pri nas, pa vendar tudi z naših uči in sploh nemscino kolikor mogoce pospesuje; zakaj to hribov se izpelje. Ravno zdaj se izdelujejo 3 karani za mu srenja lahko zapové, ker ga ona zderžuje in plačuje.
Ko bi se tega posla branil, naj srenja gospod fajmoštra
cerkev Matere Božje v spodnji Idrii.
Iz/Opačjega sela ua Krasu 1. avg. •
emo přejeli misijonske pridigc, ki so v Gorici pri Sohari se ta želja srenje natanko spolni, ker slovenski jezik
Ravnokar prosi, učeniku njegovo opornost zaverniti, ter skerbeti, da
znani
gosp
Tudi
F. J. Ka f fol. Kdorkoli njegove poprejšne delà je imenovani gospod predstojnik možema na vest naložil
v slovenskem jeziku na svitlo prišle. Spisal jih je slavno- tovo nikdar ne bo vpeljan ne v šole ne v kancelije.
pozná, ne bo tajil, da pravo mojstrijo razodevajo; al to skerbno speljavo tega naročita. Ako pa, pravi gospod dalje, delo je krona njegovega uma. Vidi se v njem, da gosp. vi pri svojem gospod fajmoštru nič ne opravite, naredite

£
kakoršna
je tale
i
temi besedami podá enemu
g raš kega časnika, v kterih
ste
ppisatel duh današnjega časa popolna pozná in tudi zdra-	prošnjo
vila vé, ki se sedanjim dušnirri boleznim posebno priliku-	dva lista tistega
jejo. Razlaganje je prosto in prav razumljivo. Jezik je skoz	omenjene peticii unih štajerskih okolic natisnjene, in jo
in skoz gladek, čist in pravilen; beseda mu je mogočna.	pošljite naravnost na Dunaj do visokega ministerstva. Tako
Lahko rečem, da takih jedrastih pridig v slovenščini še ni- je gospod narocal. Al da je in bo vse prizadevanje pred-mamo. Zatoraj, Sloveuci! sezite po njih; obljubim, da stojnikovo brez vspeha ostalo, je gotovo, ker se je ravno dnarcov ne bote zavergli. — Letina se nam je letos slabo naša srenja v slovenski prošnji vsa podpisala, in sicer ta
sponesla ; kar ni suša vzela, je poslednji čas toča pobila.
dva moza najpred, zatoraj nočemo
v drugi odmetati

kar
Mnogo si naša duhovščina prizadeva povzdigniti Kras ua smo v pervi prosili in želimo tudi iz serca, da se nam višjo stopnjo izobraženosti. Povsod se šole vpeljujejo; al spolne. Vi nemškutarji pa na desno in levo! le kujte pisma
žali Bog!
v teh nemilih okoljnostih so skoraj prazne
Naš
ali kar koli hoćete zoper nas Slovence počnite, ki vam go
kmet še ni prepričan o potrebi ljudske šole, zatoraj otroke tovo nic žalega storili nismo. Nic ne boste opravili; dolgo rajše domá prideržuje. Bog, pravi on, se lahko časti brez dolgo že ćutimo potrebo, da se nam, kakor so nas oprostili
knjige; kancelijska pisava je pa le v tujem jeziku
5
kteri
tlake in desetine, tudi oprosti naš domač jezik in
ee v naših šolah ne uči. Kdaj nek se bo sciinil kak sad iz da ne bomo tujci na lastni domaći zemlji ; mi se terdno
deržimo obljub, ki so jih milostljivi cesar vsem narodom
zagotovljene nam ravnopravnosti?!
Iz Novega mesta
dné 2. avg. Istinovič.
Da se
takim ljudem, ki niso ne kuhani ne pečeni, nikdar vstreči ne dá, se je očitno pokazalo zadnji dan p. m. Ta dan so tukajšni dijaci obhajali konec šolskega leta. #) Pri zahvalni sv. maši so peli „Te Deum laudamus" namesti po nemški,
kakor vselej, po slovenski. To jim je tako zajedalo, da
je
se ve dá brez premislika
nekdo rekel: „Das 1st
Ko pa je v šolski sobani nemški go
eine Demonstration!" vornik temeljito dokazoval, da prava omika izvira iz gerške in rimljanske ali latinske, in da kdor iz nje ni za-jemal, se zastonj med prave ornikane šteje, so se tako raz-
jezili, da je bilo strab; kar pobesili so
» r
oci
in stermeli v
mirni
tla. Ko (»a je slovenski govor se pričel, so bili celó ne-
, posebno ko so zaslišali ime To m an-ovo, Cerne to v o itd. \ekteri so celó kopita pobrali in zapustili so-bano. Taka je! Ali bolje bo, ako Bog dá in volja Cesarjeva!
Od Savske Peci na Dolenskem 1. avg. — Gotovo
ste čuli, dragi bravci „Novic", kako da je krošnjarjem nemške kulture okoli Marburga možgane vnela naša prošnja, da so celo v svoji sveti jezi skovali drugo naši ravno
- - - — - • •
SO JI
bi ne dišala čisto po nemškutarsko
5
nasprotno, ter da na čelo narisati: „Wiinsche der slov. Bevolkerung in Siid-
in Bezug auf die deutsche Sprache" in ji na
steiermark
rep oběsili imena vseh tistih srenj, kterih prebivavce bode vprihodnje „Nemčija" za svoje sinke stela. To od pete do glave tako čudno skovano prošnjo bode neki deržavni svetovavec nesel o ministerstva, da se po nji vsi prebivavci
Pa tudi
naštetih srenj vdeležijo milih žarkov nemške kulture kteri revni kmetič slovenski tako željno hrepeni. -
• V
znani cervic, kakor „Ost und West" tisti glasoviti graski list imenuje, si je pri tej priliki zaslužil svinčeno svetinjo, ker je neutrudljivo na svojem herbtu kosček za koščkom te
pripetilo, da
peticije svojim bravcom donasal. Tako se je je tudi našemu okrajnemu glavarju donesel omenjeni červič to prečudno prošnjo. — In žalibog ! tukaj je padlo zerno na
y
in bi bilo skoraj kal pognalo in sad obrodilo.
zemljo
Berž pokliče ta gospod pred se ravno pričujočega župana in srenjskega svetovavca boštanske županijo, tor jima
na perste nasteva dobrote in dobičke, ki izvirajo iz nemške
*) Vredniětvo „Novic44 bo povedalo vec o tem.
**
O tem drugo pot kaj ve
Pis
storili. Deržati se hoćemo postavne poti, in vse skrivno in očitno zopervanje nas ostrašilo ne bo.
Tone Planinec, kmet.
Iz Cernomlja. 2. avg. J. K.
Přetečeno sredo
smo poslali iskrenemu zagovorniku naših narodnih pravio
g. dr. Toman-u zaupno pismo
v Bec; )
podpisali so ga
častita naša duhovšina, župan černomelski z odbornikoma
9
>
mnogi posestniki, tergovci in obert
solski vodja in učitelji
niki ; pridjale so se tudi zahvalne besede verlemu gosp.
Cernetu. Ker vemo, da nismo nič uovega rekli, kar bi se ne bilo v hvalo visoko častitima gospodoma že večkrat
reklo tudi
>
bo zadosti, da drage „Novice" le svetu povedó
mi
Cernomljani
i
se
zavedamo
svoje
dolžnosti
da do
svojih dobrotnikov in da iz serca, ue po sili, damo hvalo
komur hvala gré
i
yy
Naprej torej
y
blagi gospod dohtar !"
Ne
se glasi konec zaupnega našega pisma do g. dr. Tomana „le naprej na poti pravice serčno in pogúmno, kakor ste začeli. Saj gre za blagor in čast mile domoviue naše. obupajte, če nam je sedanji hipec na videz malo neugoden. Na en mah nobeno drevo ne pade. Mi zaupamo na Boga. Oni, ki je Bog pravice in resnice , ki vse narode enako ljubi, ne bo tudi našega mirnega in pobožnega ljudstva pozabil.
u
Iz Ljubljane piše „Danica" pod naslovom „Vsakemu svoje" sledečo veselo novico: „Za gotovo slišimo, da vi-sokočastita škofijska zakouska sodnija pod vodstvom preča-stitega korarja dr. Jan. Pogačarja že nikaj časa na-pravlja sloveuske zapisnike (protokole) s slovenskim! pričami in vdeležniki, in jim tudi razsodbe po slovensko daje.
nanjem blagoserčno razodeva, da so ji potrebe ljudstva nad druge stranske ozire in se krepko vzdiguje iz oklepov starih
Slava prečastitljivi duhovski uradnii, ki s takim rav
presoj, kakoršne le moćni duhovi brez maloserčnosti pre-cepijo. Prav in spodobno je, da v pravičnih rečeh duhovstvo
naprej stopa in tudi drugim vradnijam
lep izgled
daje, kako
naj ravnajo z ljudstvom v njegovih potrebah. Zakaj, če dajemo cesarju, kar je cesarjevega, dajmo tudi ljudstvu,
kar je njegovega. Sicer bote pravica
m
ravnopravnost
zrnirej ostale prazne besedi
le samo na papirji, s ćimur
ni nikomur ue vstrezeno
y
ne pomagano
u
Ker gosp. dohtarja zavoljo bolehnosti že več časa ni v Beča, mu bojo iz deržavnega zbora že pismo poslali na njegov dom v Radoljco.	Vred.
265
Iz Ljubljane. Na prošnjo mnogih posestnikov imajo svoje zemljiša na ljubljanskom mahu (morast)
?
ki je
ne bi utegnil škodovati, ako ga postavimo v „Novice", častite bravce, ki ne razumejo teh verstic
mero
tukajšna kmetijska družba do komisije, ki je postavljena za
vodstvo susivnih del na močvirju, se obernila s prošnjo, naj odškodujemo s priloženim listom za to. Tako-le se glasi hu
, prosimo za zada jim vzamemo ž njimi kahih 40 verstic, jih pa
?
da
zavoljo dolgocasnega zajézenja Ljub- moristično-resnobni konec:
kjer bojo nov most zidali, v
bi poskerbela
ljanice po Gruberjevem kanalu,
prihodnji jeseni itd. po zaderžavani vodi se ne napravile povodnje na mahu. Slavna komisija je odgovorila na to, da 3 leta z letošnjim letom vred bojo terpele delà v Gruberjevem kanalu s predorom vred pod Štěpánovo vasjó ; jéz pred mostom pa je neoblodno potrebna, da se delà ne ove-rajo. Ako bi utegnila iz tega kakošna posebna škoda žu-gati pridelkom na mahu, se bo komisija obernila do sl. c. k. vladařstva in pomoci prosila. Kar pa se tiče Gruber
Du gehst weiter noch, nennst jedweden der Slaven fanatisch, Wer das natiirliche Recht der Volks-Stamms-Sprachen vertheidigt Ich nenn' Sprachenfa[natiker blinde Veráchter der Sprachen Die man nicht kennt und aus Uebermuth sie vernichtet will wissen Mir sind Sprachen ein G e i s t e s g e b i 1 d , unvertilgbar ihr Wesen, Selbst mit Gewalt unterdriickt nach hundertjahrigem Schlafe Wiederbelebt ihr Geist erwacht zum erneuerten Leben. Zwang der màchtige Rômer dem Gallier Sprach' und Gesetz auf,
jevega kanala, se ta nebo tako globok napravil, da bi Ging doch unter die Zwangskultur in der Mischung der Zungen
Ljubljanice po mestu kadaj zmanjkovalo.
Barbarei brach ein, ein Babel der Sprachen-Verwirrung,
Po cesarskem dovoljenji od 23. p. m. se bo napra- Bis der Prozess nach Tausend Jahren das Chaos geklart hat vila tukaj pravoslovna (juristična) družba, za ktero Und Neu-Sprachen entstanden — nicht gallisch, nicht rômisch! je z gosp. dr. C. Costa-tom in gosp. J. Brolich-om c. k. willst den Rômer spielen bei uns, um schnell zu verbreiten
dež. sodn. světovávcom prosilo se 13 drugih pravoslavcov ; ob enem so družbi tudi pravila (štatutej poterjene.
Ker deržavni zbor praznuje do 12. t. m., se je veči del poslancov podal domů ; prišli so tudi krajnski. Mnogo se govori, da pride g. dr. Rieger 16. t. m. ogledat naše rajsko Bleško jezero; al ker nobeden nič pravega ne vé, je ta novíca menda le samo živa želja, da bi ljubijenec Slovanov,
Deutsche Cultur durch totale Y7erbannung der heimischen Sprache Aus Amtsstuben, Gerichtskanzleien, aus Kirchen und Schulen? Hundert Jahr man treibt das Projekt: wie ist es gelungen? Du lachst uber das struppige Slavisch-Deutsch der Caserne: „Halberdoh! Wallethous! Strof, Krumfotter, Umberstim, Felaab!" Lach' auch uber das Kanzleideutsch : „Pzirk. Krichtsdiinner, Standar"
5
J>
o kterem sedaj ves svet govori
obiskal tudi slovensko Lach' auch uber das Hauptschuldeutsch, lach' uber
?
Iaj vco OVCI ^UVUII , uwionai iuui oiurviipnu	«	'
to bi bilo, to stavimo, spet gradiva na kupe Ueber die „Lerigion, Stihand" und andres Geplauder.
die „Folschriftf

Das sind Pfropfer der hohen|Cultur von bildenden Geistern.
za dopisovavce v Beč, Terst in Gradec ; ti možaki, ki pre
iskujejo člověku „serce in ledice", bi berž izduhtali kaj, Welche bei uns nach der Leier die fáhigste Jugend vergimpeln. kar nobena poštena duša ne vé, kakor je unidan dopisnik So ein Gewâsch wird kaum nach tausend Jahren franzosisch!
»
y
Triesterci" na vrat na nos nesel laz po svetu, da je neki go spod v veseli družbi zdravico napil „slovenskemu kraljcstvu" čeravno je zdravica veljala le „vsem Slovencom." Za gotovo smo slišali, da so priče same ne razumeče slovenski jezik preklicale pervo spričbo pri c. k. policii; al dopisnik „Triesterce", ki je ta preklic gotovo se tisti dan zvedil, ni še dosihmal tako pošten bil, da bi bil preklical svojo laž.
Sedaj pa še eno novico. Gosp. Nace Kuranda je Slovan! Kaj zlodja ! to ni mogoče. Vendar je taka; berite Ie „Ostd. P.u list 206., pa bote vidili, da celó v Leitartikelnu", kjer „Ost u. West-u" „Zurechtweisunge daje, ■■■■■■■■I
u
»
Je
zgrabil tudi češke „Narodne liste" in naše sloven
Kako bi to mogel, ako bi teh časnikov ne
ske „Novice."
bral ? Vendar se motite ! Od „Narod, listov" le vsaki dan toliko resnice zvé, da mu grozno presedajo, „Novice" so mu tern v peti od tište fotografije, ki jo je gosp. Zarnik tako klasično napravil v 22. listu in ki mu ga je „Preša" iz goli kristjanske ljubezni v nemški jezik přestavila. Al, kaj morejo „Novice" za to, da mu je g. August Zang tak ser-čen prijatel? Ravno tako malo kakor morejo „Narod, listi"
Lass von dem heidnischen Experiment! Ein besseres Mittel
Kennt man wohl, das sicherer fiihrt zum erwiinschlichen Ziele.
Besser gedeiht die Cultur im Boden der heimischen Laute:
Fruchtlos wird nur gebiiffelt das unverstandene Fremde.
M[enschen erzieh'n ist Verdienst, nicht Staare und Affem
dressiren!
Triifst Du ersteres nicht, taugst liochstens zur Menageriezucht;
Dort ist der Schlag des Stocks und das Knallea der Peitsche ver-
stândlich.
Cosmopolit, ist das die Sprache des Cosmopoliten? Welt-Sprachmeister, gedenkst die Cultur so fort zu betreiben? Nein! Du gewinnst nicht Dank, nicht Rnhm von diesem Gebahren. Lass doch singen den Vogel, wie ihm der Schnabel gewachsen! Achte den Kaiser-Spruch von gleichen Pflichten und Rechtem
Nur 60 sitzen dann wir fein
b
f
nicht (ibereinand
in „Novice" za to,
da

galanthomme" Kuranda „resnico
u
pôbelhafter Ton" imenuje. Slovenci imamo pregovor :
nica oči

res
kolje
u
?
hafter Ton.
u
po Kurandovi nemscini se pravi to : Gut gebrullt !
»
pobel
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. (Iz deržavnega zbora). Spodnja zbornica je dognala sklepe o odpravi fevdne zveze. Poslanci česki in poljski se niso udeleževali ne pornenkov ne sklepov. V seji 30. julija je minister Rechberg
odgovoril
Naš izverstni pesnik gosp. Gr. Krek se je s svo-
Slovencom tako
v „Novicah"
in „Glasniku"
9
jimi pesmami
prikupil, da bode gotovo vsakega domoljuba veselilo slišati da njegove pesmi pridejo iz tiskarnice Blaznikove kmali na svetio.
Iz Ljubljane. (Drobtinica soli neslanim nemèku- kjer jih še nimajo, pa so za varstvo zemljišnega prenio-tarjem). Iz Prage smo přejeli te dni nemško humoristično ženja tak silno potrebne? V seji 31. julija je poslanec pesem, izdano po gosp. Jos. R. Wi li mek u, ktera pod dr. Ha an s svojimi družniki vprašal ministerstvo: zakaj se
na vprašanje zastran ustavnih zadev v Ku rh es i i, kteri odgovor je bil pa zboru toliko manj po volji, ker je določno zvedil, da po ustavnih postavah se zbor v unanje zadeve cesarstva nima nič vtikati. V tej seji je v imenu svojih družni-kov poslanec Kuziemski vprašal ministerstvo: kaj se bojo
^H
grunt ne bukve osnovale in vredile tudi v tistih dezelab,
naslovom „Der Sprachenklangmesser* prav mično šiba burke gornje-avstrijanski deželi lastne hiše v Linču in Welsu tistih norcov, ki brez znanja nemškega, še manj pa slovan- deželnemu odboru ne izročijo, ker jih sedaj za se potřebuje? skega jezika zasmehujejo slovanski jezik. Ker se tudi pri dr. Miihlfeld pa, zakaj se dolnjo-avstrijanskemu deželnemu odboru ne izroči popolno gospodarstvo s pre-
nas takih ,;narrischer Sprecher bei Tafelna v gostivnicah itd.
omenjeno Wilimekovo „Send-
ne manjka, jim priporocamo
moženjem, ki ga ima zaklad gruntue odveze?
V seji 2.
8chreibenu od konca do kraja; veči del te pesmice je hu- avgusta je poslanec Kro m mer govoril o nota rj ih id morističeu; konec pa je resnoben; en kosček tega konca potrebo dokazati si prizadeval, naj bi se notarstvo pre-
*
266
naredilo, na kmetih vse opravila notarjev ces. sodnijam ali davanjem pitali; jezik, ki ga mi potrebujemo, je slovenski
/	ji	m	V ft A / /
županijam izroćile, v glavnih mestih pa le tište jim pustile

in laški."
ki jih nasteva
1 notarske postave. Sklenjeno je bilo
?
Ilervaško
predio
dati.
ar ©
HHW IPHHMHHMHHHHHIHta
za to nalašč izvoljenemu odboru poprej v pretres Poslanec dr. Cup r je z naduseno besedo govoril za slali posl
I
tuje
Zagreb
sedaj nas deželni zbor, namrec
važni stvari posve
tem, je li bi se po v deržavni zbor v Beč CD«naj) ali ne.
prenaredbo šolskega nauka zlasti v gimnazijah, Pomenki terpijo ze vec dni; v seji 2. t. m. je govorilo spet o kterih je dokazal, da so celó malo vredne in da se jim
11
govornikov
sklenjeno se ni
nič.
stara pruska uniforma nikakor več ne prilega. Napake solskega nauka je tako temeljito dokazal, da ga je cela
t a r e g
t
Povrata popolneg
non
u
>
je rekel poslanec S t oj
trojedne kraljevine je „conditio
pravi, da bi
qua
po-
hisa pozorno poslušala in so ga o tem tudi tisti poslanci slanci nikakor ne poslali v dunajski zbor. Kvaternik pohvalili, ki niso za to, da bi šolske zadeve deržavni zbor predlog^ne segatako deleč, pa mu tudi dunajski zbor ni pri
~	"naj bi se iz političnih vzrokov in za-
pretresal, ampak deželni zbor, ker šole naj spadajo v skerb
_ ^ « V a«	t É	*	9	i •
sercu ; P
želi
?
vsaki dezeli. janskih in ne le samo
potrebi učenju vseh živih jezikov avstri- volj vzájemnosti z drugimi avstrijanskimi deželami
pa le
nemščine
tako krepko govoril
>
da je
in o pravicah narodnih je na vstavili podlagi in na podlagi čisto euake autonomije morebiti se celó kterega na vseh dežel poslali poslanci v deržavni zbor. Kaj bo ob-
levici preveril. Cuprov predlog pride po sklepu večine v
veljalo
?
posvet za to odlocenega zbora; većina uesue sirani pu iu	*	u „uši uuu vvesi-u", ki je nerval
za to glasovala, ker ona želí tudi o šolstvu autonomijo de- opomnil, naj ne prezrejo celó ostalih jugoslovenskih naro
većina
desne strani pa ni
se se ne ve. V odgovor
Ost und West-u", ki je Hervate
želnih zborov varovati. Omeniti imamo še interpelacije
y
ki
dov, govori „Pozor" v 177. listu sledeče tudi za nas Slo
jo je grof Clam-Martin ic z 23 družniki předložil 1. dan	----y * • - »vDv«v. „vjciuaujiuubi uujeuue n
t. m. skupnemu ministerstvu ter ga vprašal: kako je to, da nemoze škoditi Srbljem, a Slovencem može neizmjei
vcnce pomenlj
besede
Cjelokupnost trojedne kraljevine
ga
puno
v 27. seji, ko je marski poslanec (dr. Giskra) tako raz- koristiti; zato nedokučujemo, kako da smo Slovence od sebe
da im se na žao daje
ni
7	----------JVU.U, X» t*tw <
odbili, a nismo još ni čuli do sada
žaljivo govoril o češki kroni in kraljevi časti
ne predsednik govornika zavernil, pa tudi ne ministerstvo (to jest piavim i sviestnim Slovencem], što tražimo njekoje
ga posvarilo? Ker se to ni
zgodilo,
kaj nek to pomeni?
kotare slovenskoga zemljišta. Ako braća
naša
Do 12. t. m. so seje odložene. Zakaj? ne vemo. držati te prediele, pa ako ih
mogu
hoće za-spojiti u jednu liepu
Med tem bojo menda važni sklepi ogerskega in her- zdravu cjelinu s ostalimi slovenskimi predieli, Hrvati su
vaš kega zbora že
gotovi.
prvi
>
koji ce se tomu od svega srca radovati
ostalom
Ćesko. Iz Prage 3. avg. Včeraj in predvčeranjem znati ce i Slovenci, da Hrvati niti su nakanili, niti mogu
smo obmilovali veliko razujzdauost
se je v judovskih *at voditi svimi onimi, koji misle, da su slovenske krajeve
tega
^uuuuot } c\i pi/ ju v juuuvonia	w ----- ~ ------
je bilo to, da je neki jud ne- kakvim pravom zakvačili4
ulicah godila. Vzrok kega kristjanskega hlapca tako otepel, da se je misiilo, da
t
Deputacija granicarjev je vendar dovoljenje do
je umerl. Čeravno to ni res bilo, je razkačilo vendar to bila, pred cesarja priti in mu razodeti svoje nadloge
priprosto Ijudsvo tako, da je silno razsajalo zoper jude, s kamni jim oknja pobijalo itd., tako, daje mogla celó vojaška sila miriti razkaćeno ljudstvo. Nekteri dunajski nemški časniki, kteri v vsakem Slovanu hudića vidijo, so berž
sum
»
Mil. Zeit.u terdi
kor
polka,
skem, izvoliti
?
se ima iz
k

ki ima svoje namestnike v deželnem zboru
Ka
granicarskega
reb
Pravila
poslanec za to deputacij tkademije Zagrebške

so bile 29. p. m
zagnali
da je ljudstvo podšuntauo po „národni stranki". v deželnem zboru brane in z majhno premembo poterjene Narodni listi" opominjajo zato mestjane, naj podučé prosto Preuzviseni škof Štrosmajer, utemelitelj akademije, je tudi ljudstvo
5?
da se he udeleži nobene silovitosti in da obderži nje protektor
mir in red ; zakaj sovražniki že prežijo na to, da bi se nam po takih homatijah podkopala svoboda. „Mi se za svete pravice naroda našega in
potegujemo
Ogersko. Iz Pešt
gotovil Deák osuovo od
4
avgusta.
Še le danes bo do
na cesarjev
dpis
Ker
Bog
^ If JL 1 KJ V	U i V \M J V UI V	Ç7	--- w ^ w , w	vrwp^vvvr*»* M	v w^i^» j v f	W M	JLJk V I
je blagoslovil do- pride Deákova osnova še poprej v posvčt posebnega odbora
sihmal delo naše; al mi se ne bojujemo z orožjem sirove bo tezko pred koncom
A	*	«â	I	f I i	«
piihednjega
tedna celi d
sile,
naše
ampak mi stojimo na postavni poti ; věčna resnica je orožje; le na to se opira naša moč in upanje naše
b
t
ta od
kr

v posvetovanj
vzel.
ojrerskim
a
kmalne zmage.
Iz Tersta. 30. julija. Danes je mestni odbor sklenil, pismo poslati do Nj. veličanstva, v kterem protestira zoper
gimnazii
skim uradniji vorice davk
ministerstvo dnarstva je ukazalo, brez ozira na kakošne
davk
druge
Francozko
terj
go
natanko po danih zaukazih
29. julija je cesar Napoleon zapu til
odločbo deržavnega ministra o učnem jeziku na gimnazii toplice Vihiški in se podal v Fontaineblau, od kodar gré teržaski, in cesarja prositi, naj bi obveljal sklep mestnega kmali v tabor Chalonski. Po tem takem vendar Napo-
kakor se je uedavnej tù pa
odbora, po kterem namesto nemškega jezika ima učni jezik leon ni ze z eno nogo
grobu,
biti i talijanski. Odborniki Nobile, Cumano in Picciola tam pripovedovalo. Tudi kralj pruski in kralj so bili izvoljeni, da naj naredijo prošnje pismo do Nj. veli- prideta v Chalons.
dsk
čanstvo ; manjšina se ni udeležila te volitve.

Moniteur"
razglaša
razpis ministerstva notranjih
tz Gorice. „Ost uud West" je v 136. listu prinesel oprav do skofov francozkih zastran praznovanja
od 43 gosp.
«
bogoslovcov pojasnilo
ministra v deržavnem zboru 27. p. m.
godú
«•osp
»
odgovora
deržavnega
sarjevega
T
pismo omenuje
i
da cesar na Turškem sv.
?
v kterem
elij varuje in da je
Oče francozki armadi pri neki
pravi, da v goriškem seminišču je zraveu latinskega jezika slovesní priliki se za njeno pomoc zahvalil. „Še je ve
tudi nemški jezik učni jezik. Gosp. bogoslovci temu na- liko tezav premagati
pravi razpis dalj
ali resile se
sproti pravijo, „da saj skozi 4 leta, kar so oni v goriškem
seminišču
boj
s poterpezlj
in lojal
politiko ; vse pa je v
5
se pri predavanji naukov ni ćula ne ena nemška rokah Božje previdnosti
:u
beseda « in to zlasti zato ne
WVUVUM )	UV, »V. jW "»«»»ft" "J'»	^»M.JM.	"" • " e * "	j---J"'	--
takih gimnazij, kjer germanizacija še ni svoje zastave tako skličuje národno skupščino za 18. avgusta v Kragujevac
ker je
mnogo
njih prišlo iz
Srbij
Iz Beli grad
31
julija
fcnezov ukaz
mogočno razvijala kakor se godi na
drugih
slo vanskih
gimanazijah. Goriški bogoslovci grejo kot dušni pastirji med
Kursi na Dunaji 6. avgusta.
slovenski in laški narod
i
toraj
in celó protinaravno, da bi se v
semeuišču
bilo res nepotrebno
z nemškim pre-
5% metaliki 08 fl. 5 kr. Narodno posojilo 81 fl, 35 kr.
Ažijo srebra 35 fl. 50 kr Cekini 6 fl. 55 kr.
Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis.
Natiskar in založnik : Jožef Blaznik.