Informativno Občine Grad glasilo številka 1 december 2 Grad PRVI ŠTEVILKI NA POT! Spoštovani! Dve leti po ustanovitvi občine smo dočakali tudi ta dan: izšla je prva številka občinskega informativnega glasila. Vmes smo sicer res pridno pisali Informator, ki bo v obliki, kot ga poznate, ostal še naprej in bo namenjen aktualnim prihodnjim dogodkom, vendar je obširno glasilo velikega formata v barvnem tisku vse kaj drugega: v stroškovnem, pa tudi organizacijsko-novinarskem smislu. Zato uredniškemu odboru in vsem sodelavcem glasila ob tej priložnosti iskreno čestitam. Glasilo je koncipirano tako, da naj služi dokumentiranju za občino in občane pomembnih dogodkov, prireditvam in slovesnostim, pa tudi predstavitvi društev in posameznikov, ki se trudijo narediti kaj tudi za druge, pa pri tem ostajajo manj opaženi. Sicer pa želimo, da glasilo ostane trajni zapis naših uspehov in zadovoljstva ob tem tudi naslednikom. Zato si glasila, kolikor je le mogoče, pridno shranjujte, kajti čez leta ali pa več, ko človeški spomin zbledi, bo glasilo tisto, ki nas bo povrnilo v stare (lepe?) čase. Sicer pa glasilo ni namenjeno samo temu, da se v njem hvalimo in poveličujemo dogodke, ki so se v naši okolici zgodili ali katerih pobudniki smo bili mi. Ne, namenjeno je odslikavanju življenja, kakršnega si ustvarjamo in kakršnega si lahko privoščimo z denarjem, ki ga premoremo. Zato naj bo glasilo in tudi vi, dragi bralci, tudi kritično, naj opozarja na napake, nerodnosti ali nepravilnosti, ki se dogajajo okrog nas. Kajti šele tako bo poslanstvo glasila tudi doseženo. Ker izhaja prva številka prav v decembru, je to tudi priložnost, da vsem občanom, vsem bralkam in bralcem zaželim lepe prihajajoče dni »VESELI BOŽIC TER SREČNO IN MIRU POLNO NOVO LETO!« Zupan Občine Grad Daniel Kalamar REPUBLIKA SLOVENIJA VLADA URAD ZA PRISELJEVANJE IN BEGUNCE REPUBLIC OF SLOVENIA GOVERNMENT OFFICE FOR IMMIGRATION AND REFUGEES OV\ \ tLo^=w=> Ob 'be ''Jo.w-i \)ea šlv/l V.\r S>Vi .VTûWln’lW d QV-» 1 £JW> ^-C^CXV\C1W\ £» t£il/V \bVveu-\to Zobu a tiuiewio z p3mo M LoWWov Wo ^Vo\je &.0 e.cLe od Wein vckis.) * Vi\io\. SKoj a\\^ I r*™ 6 spoštovanjem, rWiili the compliments, IJ] Riharjeva 38 Ti=t_: 061-12-53-081 61000 Ljubljana 12-54-ZB2 SLOVENIJA PA*1 061/12-54-338 Posvetilo Vlade Republike Slovenije, Urada za priseljevanje in begunce Občini Grad ob zaprtju Zbirnega centra v Vidoncih za uspeštio dolgoletno sodelovanje SPOŠTOVANI BRALCI! Glasilo, ki ste ga pravkar našli v svojem nabiralniku, ni še ena od mnogih reklamno propagandnih revij, ki nas vsakodnevno, predvsem pa pred prazniki, obsipavajo z enim samim ciljem: pridobiti čim več kupcev. Z navedenimi revijami ga veže le ena značilnost: v vaš dom prihaja zastonj in nenapovedano, in vi ste tisti, ki boste odločili, kaj boste storili z njim. Lahko ga enostavno odložite, lahko pa si vzamete delček svojega dragocenega časa in ga v miru prelistate ter preberete kaj zanimivega. Da je v njem tudi kaj takega, kar bi se še posebej splačalo prebrati, menimo vsi ustvarjalci tokratnih prispevkov, ki smo z budnim očesom spremljali svet okoli nas z enim samim ciljem: informirati vas, naše občane. In ker o vsem pišemo sami brez zvenečih novinarskih imen, je morda v njem najti tudi kakšno napako, ki je vešče novinarsko oko ne bi spregledalo. Verjemite pa, da je v vsako črko vloženo veliko energije in lastne dobre volje, ki nam je pri delu ni manjkalo. Naše informativno glasilo bo prihajalo v vaše domove nekajkrat letno in upamo, da boste v njem našli kaj zanimivega tudi zase. Poleg ustaljenih poročil o delu občinskega sveta, nepozabnih dogodkih pri nas in okoli nas ter objavi pomembnih odlokov, bo v vsaki številki predstavljeno tudi kakšno društvo ali posameznik, ki je po naravi svojega dela zanimiv za širšo okolico. In ker več glav več ve, si želimo tudi vašega sodelovanja. Pokličite nas in veseli vas bomo! Dobrodošla je vsaka dobronamerna kritika, ki nam jo lahko posredujete v pisni obliki v za to namenjeno škatlico na občini ali na elektronski naslov: obcina.grad@siol.net s pripisom: Za glasilo. Naj vam bo branje v užitek! Glavna in odgovorna urednica Marjanca FERKO OMAHEN 3____ TEDEN STAREJŠIH OBČANOV Grad »POLEPŠAJMO JIM JESEN ŽIVLJENJA«! Mesec, v katerega smo pravkar vstopili, je praznični mesec, v katerem se kar vrstijo družinski prazniki. To je čas, ko posvetimo svoj čas svojim naj bližjim, tistim, ki jih imamo radi - bodisi otrokom bodisi starejšim. To je čas, ko se veselimo drug drugega, ko si stisnemo roke in si zaželimo le najboljše. Posvetimo delček svojega časa starejšim, iz katerih »korenin smo zrasli mi«! Vsaj v teh jesenskih in zimskih mesecih si vzemimo čas za njih, ki nam stojijo ob strani, ko je najhujše, ob katerih smo se in se še vedno počutimo varne, pri katerih dobimo tolažbo, ko le-to potrebujemo. To so tudi meseci, ko narava počiva, si nabira moči za novo življenje, ko imamo tudi mi več časa za pogovor, klepet ob toplem ognjišču z dedkom in babico. Izkoristimo ta čas, saj smo navsezadnje prav mi »deli njihove generacije«! V našem kraju in njegovi okolici se srečujemo s problemom, da veliko starejših ljudi ostane samih na domačijah, otroci si ustvarijo družine v mestih, v tujini. Ti ljudje se srečujejo z osamljenostjo (še posebno, če ostane eden od zakoncev sam, ali pa je sam že od prej), z boleznijo... Zaradi tega se morajo nekateri odločati tudi za življenje v domu starejših. Pomagajmo tem ljudem, da, če se le da, preživijo jesen svojega življenja tam, kjer so se igrali kot otroci, tam, kjer so preživljali svoja naj lepša leta, torej tam, kjer so doma. Morda jim z našo pomočjo (pa čeprav je to samo obisk in pogovor) preženemo osamljenost, omilimo bolečino ali olajšamo spoznanje, da morajo jesen svojega življenja preživeti sami. Prisluhnimo jim, saj bomo tudi mi nekoč prišli do spoznanja, kako prijetno je, če imaš koga ob sebi, in morda bomo takrat tudi bolje razumeli naslednje besede: Hvala. Tistim, ki me gledajo s prijaznimi očmi. Hvala. Tistim, ki razumejo trudne roke. Hvala. Tistim, ki z mano govorijo glasneje. Hvala. Tistim, ki toplo stisnejo mojo tresočo roko. Suzana FARIČ JAVNA DELA Narava se odeva v novo, pisano jesensko preobleko. Jesen in prihajajoča zima kradeta ljudem še zadnje podobe bujne, razcvetene in nedotakljive narave, ki se zrcalijo v vse bolj otožnih očeh našega vsakdana. Vse daljši, temnejši in bolj hladni večeri nudijo človeku priložnost, da razmišlja o marsičem, za kar med vsakdanjo naglico in pehanjem za dobrobit sebe in svoje družine preko celega leta ni in ni našel pravega trenutka in časa. Ob tem se spomnimo vsega, kar nam je preko leta uspelo uresničiti, česa ne in iščemo izgovore in razloge za neuspehe. Temu bi lahko mirne duše rekli »letna bilanca naše uspešnosti«. Občina Grad je tudi letos pomagala pri realizaciji programov Javnih del. Naj vam jih naštejem nekaj: Urejanje in vzdrževanje komunalnih objektov in površin, Ohranjanje naravne in kulturne dediščine, Pomoč pri izvedbi javnih prireditev, Zbiranje mitov in legend o g(G)radu, Koordinacija v rokodel-nici, Celostni razvoj Občine... . V vseh programih, ki so letos potekali na območju naše Občine, so bili bolj ali manj doseženi zastavljeni cilji. Vsi udeleženci programov Javnih del smo se trudili dodeljene nam delovne naloge realizirati čim kvalitetneje, hitreje in čimbolj vestno. Seveda pa upamo, da nam je, nekaterim bolj, nekaterim manj, to tudi uspevalo. Merilo naše uspešnosti je mnenje naših delodajalcev in Vas, spoštovane občanke in občani. Najbolj odmeven, množičen in razpoznaven je tako imenovani Komunalni program, v katerega je bilo preko celega leta v dveh skupinah vključenih 14 občanov Občine Grad, ki so prijavljeni na Republiškem zavodu za zaposlovanje. Udeležence tega programa ste lahko celo leto videvali v vseh vaseh naše Občine, kjer so opravljali razna dela, pomembna za širšo družbeno skupnost. Največ dela in truda je bilo letos vloženega v izgradnjo občinske ceste Radovci-Vidonci-O-tovci. Veliko truda je bilo vloženega v ureditev okolice gradu in grajskega parka ter občinskega središča. Levji delež smo opravili tudi pri pripravi prizorišča ob prireditvi »Noč čarovnic«. Udeleženci ostalih programov smo svoje moči usmerjali v organizacijo dela, v promocijo naše občine, njene turistične ponudbe in v njen razvoj. Ce ste bili z našim prizadevanjem in delom zadovoljni, je ves naš trud že poplačan. Boris KERČMAR Grad IZ DELA OBČINSKEGA SVETA __1 PREDSTAVITEV ORGANOV OBČINE GRAD ŽUPAN, OBČINSKI SVET OBČINE GRAD Z ustanovitvijo samostojne občine Grad, 08. 08. 1998, so bile v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi ter Zakonom o lokalnih volitvah razpisane lokalne volitve za župana ter člane v Občinski svet novoustanovljenih občin. Tako so 22. novembra 1998 volivci občine Grad za župana izvolili g. Daniela KALAMAR-JA, stanujočega Grad 186/b ter Občinski svet Občine Grad v naslednji sestavi: 1.Marjan KOVAČ, stanujoč Grad 147 2. Elizabeta KLEMENT, stanujoča Grad 172/b 3. Vojko MECILOŠEK, stanujoč Grad 172/a 4. Štefan BERNJAK, stanujoč Vidonci 81 5. Janez KER EC, stanujoč Vidonci 97 6. Evgen ŠKODNIK, stanujoč Dolnji Slaveči 1 7. Franc ŠALAMON, stanujoč Dolnji Slaveči 82 8. Marjanca FERKO OMAHEN, stanujoča Motovilci 23 9. Stanislav KEREC, stanujoč Kruplivnik 82 10. Jože SEVER, stanujoč Radovci 8 11. Franc DERVARIČ, stanujoč Kovačevci 23 V funkcijo podžupana je Občinski svet izvolil g. Marjana KOVAČA. Podžupan opravlja svojo funkcijo nepoklicno, enako kot župan. Občinski svet Občine Grad deluje na svojih sejah, kjer v okviru svojih pristojnosti odloča o zadevah iz lastne pristojnosti, kakor tudi o zadevah iz prenesene državne pristojnosti. Seje Občinskega sveta sklicuje in vodi župan. POVZETEK SEJ OBČINSKEGA SVETA OBČINE GRAD Občinski svet Občine Grad je na svoji 6. seji sprejel Delitveno bilanco bivše občine Kuzma in s 01. 12. 1999 je občina prešla na samostojno financiranje; 9. seja Občinskega sveta: • sprejet je bil program spodbud za pospeševanje kmetijstva in proizvodnje hrane v letu 2000 na območju Občine Grad. Na 10. seji je Občinski svet: • sprejel sklep o sofinanciranju javnih poti v občini, in sicer občina sofinancira modernizacijo javnih poti v višini 1.400,00 SIT/m2 asfalta; • potrdil strategijo razvoja občine na področju infrastrukture za obdobje treh let, ki jo je predlagal Odbor za infrastrukturo pri Občinskem svetu Občine Grad. Le-ta zajema: - dokončanje modernizacije lokalne ceste Radovci - Vidonci - Otovci, - dokončanje modernizacije lokalne ceste Radovci - skozi vas — Poznanovci, - pristop k izgradnji kanalizacije Motovilci, - modernizacija lokalne ceste Kruplivnik, povezava Beli Križ — Radovci, - preplastitev lokalne ceste Domajinci - Motovilci - Dolnji Slaveči na območju vasi Dolnji Slaveči; • sprejel naslednje splošne akte: - Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Grad, - Odlok o organizaciji in delovnem področju Občinske uprave Občine Grad, ki ureja pristojnosti in naloge Občinske uprave, - Odlok o gospodarskih javnih službah, ki ureja dejavnosti obveznih gospodarskih javnih služb, za izvajanje katerih je odgovorna občina, in sicer med takšne dejavnosti sodijo: oskrba s pitno vodo, odvajanje in čiščenje komunalnih odpadkov in padavinskih voda, ravnanje s komunalnimi odpadki, gasilstvo, dimnikarska služba itd., ter • Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Grad, ki ureja vrste, zbiranje, odvažanje, odlaganje, način obračunavanja odvoza in odlaganja komunalnih odpadkov ter nadzor nad izvajanjem tega odloka na območju občine Na 11. seji je Svet med drugim sprejel: • Program gospodarnega ravnanja z odpadki v občini Grad, ki natančno ureja način zbiranja komunalnih odpadkov, informiranje povzročiteljev odpadkov itd., • sklep o sofinanciranju programa »šola v naravi«, in sicer 7.000,00 SIT po učencu ter • sklep o sofinanciranju obrestne mere pri najemu novih dolgoročnih nesubvencioniranih kreditov v malem gospodarstvu na območju občine Grad, v višini 5 %. 12. seja Občinskega sveta: • sprejet je bil Odlok o ustanovitvi in pristojnostih vaških odborov Občine Grad, s katerim so urejeni ustanovitev, način izvolitev in pristojnosti vaških odborov kot posvetovalnih teles občine, 5___ IZ DiLA OBČINSKEGA SVETA ^w OBČIN A -^O Grad • sprejet je bil Odlok o občinskih cestah v občini Grad, ki ureja postopek kategorizacije občinskih cest, njihovo upravljanje, graditev, vzdrževanje in varstvo prometa na njih. Prav tako ureja način izvajanja vzdrževanja občinskih cest kot obvezne gospodarske javne službe ter inšpekcijsko nadzorstvo in sankcioniranje kršitev tega odloka. 13. seja Občinskega sveta: • sprejet je bil Odlok o zaključnem računu Občine Grad za leto 1999, • sprejet je bil Odlok o proračunu Občine Grad za leto 2000, in sicer z naslednjo vsebino: • - PRIHODKI........................ 288,457.000,00 SIT •-ODHODKI .......................... 305,116.000,00 SIT • - Proračunski PRIMANJKLJAJ......... 16,659.000,00 SIT • Občinski svet Občine Grad je s sklepom oddal košnjo obcestnih površin na lokalnih cestah v občini Grad dvema ponudnikoma, in sicer: • Podjetju RO & SA Trdkova d. o. o., Trdkova 17, za območja: Grad, Motovilci, Doljnji Slaveči in Kruplivnik, • Milanu ŽELEZNU, Puconci 51, za območja: Vi-donci, Radovci ter Kovačevci. 14. seja Občinskega sveta: Svet je sprejel naslednje akte: • Odlok o določitvi pomožnih objektov in drugih posegov v prostor na območju občine Grad, s katerim se določa vrsta, namen največja velikost in način gradnje pomožnih objektov za potrebe občanov ter posegi v prostor, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje, temveč zadostuje le odločba o dovolitvi priglašenih del pri pristojnem upravnem organu, • Odlok o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč na območju občine Grad. Navedeni odlok ureja način opravljanja pokopališke in pogrebne dejavnosti na območju občine, nadzor nad izvajanjem, pogoje in postopek za oddajo posameznih del oziroma celotne dejavnosti v upravljanje, • Sklep o višini ekonomske cene vrtca pri OS Grad, in sicer le-ta znaša mesečno 49.777,00 SIT, • Sklep o višini letnih povračil za uporabo cest za kmetijske traktorje za leto 2000 ter Sklep o višini krajevnega samoprispevka za zaposlene v tujini za leto 2000, • Sklep o sofinanciranju raziskovalnega tabora pri OS Grad v višini 250.000,00 SIT, 15. seja Občinskega sveta: • Svet je potrdil mandate članov vaških odborov in njihovih predsednikov, izvoljenih na zborih občanov po posameznih vaseh, • Sprejet je bil Sklep o začetku postopka sprememb in dopolnitev prostorsko ureditvenega plana za območje občine Grad, 16. seja Občinskega sveta: • Sprejet je bil Odlok o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles Občinskega sveta, članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov, • Občinski svet je na predlog Okrožnega sodišča v Murski Soboti imenoval kandidate za sodnike porotnike, Strokovno in administrativno delo za občinski svet zagotavlja Občinska uprava Občine Grad. OBČINSKA UPRAVA OBČINE GRAD Občinska uprava Občine Grad je enovit organ, katerega organizacijo in delovno področje določa Odlok o organizaciji in delovnem področju Občinske uprave Občine Grad. Trenutno so v Občinski upravi Občine Grad zaposleni trije delavci, in sicer: 1. Lidija KRPIC, vodja Občinske uprave Občine Grad 2. Tatjana GRAH, administrativna sodelavka ter 3. Natalija KUHAR, računovodja Naloge posameznih delovnih mest določa Pravilnik o sistemizaciji delovnih mest v Občinski upravi Občine Grad. Predstojnik Občinske uprave je župan, ki nadzoruje, usmerja ter daje navodila za vodenje Občinske uprave. Vodja Občinske uprave: Lidija Krpic Nova stavba Pomurske banke, d.d. pri Gradu OTVORITEV BANKE PRI GRADU Grad KRONOLOGIJA ŠOLE PRI GRADU _ . . Prvi podatek o šolstvu pravi, da je bila šola pri Gradu že leta 1208, ko je bila ustanovljena župnija. Seveda to niso bile take šole, kot jih poznamo danes. Pouk je potekal tako, da so učenci poslušali učitelja in si poskušali snov zapomniti. Glavni poudarek takratnih šol je bila verska vzgoja. V 18. stoletju se tako omenja župnik Marič, ki je učil rimokatoliškega duhovnika in pisca Mikloša Kuzmiča iz Dolnjih Slaveč. Šele leta 1829 je bila ustanovljena enooddelčna šola s poukom v zasebni hiši. To je bila edina šola v celi župniji. Obiskovali so jo otroci iz cele fare, dokler ni madžarska vlada ustanovila v Vidoncih, Kru-plivniku in Kuzmi državne osnovne šole, in sicer kot prvo v Kru-plivniku leta 1878. Blaž Štercin, Slovenec iz Celja, je bil prvi učitelj, ki je poučeval v slo-vensko-prekmurskem narečju. Poučeval je vse do leta 1907, ko je službo učitelja nastopil Lajoš Tomory, ki pa je poučeval v madžarščini. Leta 1911 se je šola razširila v dvooddelčno in za drugega učitelja je bil izvoljen Karol Berdon. Ze naslednje leto so jo tudi nekoliko zvišali in prenovili. Ko je leta 1914 šolski upravitelj Lajoš Tomory odšel v vojsko, je šolo prevzel Karol Berdon in sam poučeval vse do leta 1919. Takrat je bila šola podržavljena, prišla je pod upravo Kraljevine SHS. Njen upravitelj je zopet postal Lajoš Tomory. S šolskim letom 1927/28 se je zaradi prevelikega števila otrok šola razširila iz dvooddelčne v štiriod-delčno. Prostore je imela pri cerkvi, kjer je danes domačija s hišno številko 185. Potrebe po šolskih prostorih pa so se povečevale, zato je občina odkupila opuščeno grajsko poslopje (mali grad) in ga pre- uredila v šolsko poslopje. Iz te šole je izšlo mnogo generacij učencev od blizu in daleč. Prihajali so celo iz Trdkove. Leta 1933 so se šoli pri Gradu (Gornja Lendava) priključili Ra-dovci in šola se je spet povečala. Tega leta je upokojenega Tomoryja nadomestil Vilibald Beloglavec. Sola je postala petoddelčna, pred drugo svetovno vojno pa sedem-oddelčna. Ko so leta 1941 prišli Madžari, je vnovič postal upravitelj Lajoš To-mory in ostal na tem mestu vse do konca vojne. Za to obdobje je bilo značilno potujčevanje, ki naj bi ga v prvi vrsti izvajala šola. Se danes živeči učitelji tiste dobe zatrjujejo, da so morali učiti v smislu madžarskih zahtev tistega časa: »Kdor ti daje kruh, tistega jezik govori.« V času okupacije je bilo na šoli pet učiteljev. Poleg treh madžarskih sta bila tudi dva domača učitelja, in sicer Alojz in Anica Kof-jač. Marca 1945 so se v šoli naselili umikajoči nemški in madžarski vojaki, 10. aprila pa ranjeni vojaki Rdeče armade. Prvi upravitelj po vojni je bil spet Vilibald Beloglavec, za njim pa Janko Kondrič in Anton Flegar. Takrat je imela šola Grad tri podružnice, in sicer v Vidoncih, Dolnjih Slavečih in Kruplivniku. Leta 1968 je bila ukinjena podružnica v Dolnjih Slavečih, v začetku šolskega leta 1977/78 pa še podružnici v Kruplivniku in Vidoncih. Do leta 1971 je vzgojno-izobra-ževalno delo potekalo v stari šolski zgradbi v zgornjem delu Grada, ki je bila stara in pretesna za takratno število učencev. Tudi zahteve vz-gojno-izobraževalnega dela so narekovale novogradnjo. Načrtovalci nove šolske zgradbe so izbrali nov prostor in leta 1971 zgradili novo šolsko poslopje pri Gradu. To je bila velika pridobitev za učence in učitelje, saj so lahko delali v sodobnih in zdravih prostorih nove šole, imenovane po narodni herojinji dr. Anici Rotdajč. 1. septembra 1973 je bila ukinjena OS Bodonci in večina učencev se je priključila OS Grad. V Bodoncih je ostala le podružnica z ŠOLA, VITIC ________6 oddelki od 1. do 4. razreda. Z nastankom novih občin pa seje spremenil tudi šolski okoliš OS Grad, ki je tako s 1. septembrom 1997 izgubila podružnico v Bodoncih. Zal pa ob novi šolski zgradbi ni bilo zgrajene telovadnice, kar je močno oviralo vzgojno-izobraževal-no delo. Tako se je v drugi polovici 1995. leta prvič sestal gradbeni odbor za izgradnjo prizidka k OS Grad, v okviru katerega bi šola pridobila telovadnico, vrtec, gospodinjsko učilnico in računalnico. Predsednik 9-članskega gradbenega odbora je bil g. Matija Žižek, od leta 1991 ravnatelj na OŠ Grad. V začetku je bila mišljena telovadnica v izmeri 26 x 14 metrov, kar pa ni zadovoljevalo kriterijev za izvajanje nekaterih športnih iger. Na predlog gradbenega odbora je tako Občina Grad sprejela dokončni sklep o izmeri telovadnice v merilu 30 x 18 metrov z manjšo tribuno, za kar si zasluži posebno pohvalo s strani vodstva osnovne šole. Slavnostna otvoritev telovadnice, ki so ji prisostvovali visoki državni gostje, med njimi tudi takratni šolski minister dr. Slavko Gaber, je bila 26. oktobra 1997. S tem so bile uresničene 26 let stare želje, ki so našim učencem omogočile normalnejše delo in prijetnejše vzdušje šolskega kolektiva ter celotne lokalne skupnosti. Sama telovadnica zadostuje normativom za organizacijo mednarodnih tekem in drugih večjih prireditev. Tako je bilo doslej organizirano že mednarodno tekmovanje moških kadetskih ekip Slovenije, Hrvatske, Jugoslavije in Francije v košarki, glasbena prireditev Zapojmo in zaigrajmo po domače, številni zimski turnirji v malem nogometu in dnevi odprtih vrat osnovne šole. Vzporedno s telovadnico se je gradil tudi prizidek vrtca, gospodinjske učilnice in računalnice, ki pa je žal zaradi pomanjkanja finančnih sredstev nekoliko zastal. Dela so se ponovno začela v šolskem letu 1999/00 in se tudi hitro končala, saj je vrtec z enim oddelkom začel delovati že s šolskim letom 2000/01. Slavnostna otvoritev je bila 30. septembra 2000. V letošnjem šolskem letu 2000/01 je OŠ Grad s pomočjo 7 Grad občine konkurirala na republiškem natečaju za izgradnjo računalniškega omrežja in bila izbrana. Tako imajo sedaj naši učenci na voljo sodobno računalnico, v kateri pa si vodstvo šole želi še več zmogljivejših računalnikov. Na šoli delujejo številne interesne dejavnosti. Med najbolj znanimi so športne, naravoslovne, kul-turno-umetniške in druge, saj je OS Grad znana daleč naokrog po odličnih dosežkih na športnem, kulturnem, lončarskem, likovnem in prometnem področju. Učenci šole pa pogosto sodelujejo tudi na prireditvah občine, zlasti s pesmijo, recitacijo in plesom. Trenutno je na OS Grad zaposlenih 16 strokovnih delavcev, ravnatelj g. Matija Žižek, tajnik, štirje tehnični delavci in dva varnostnika - informatorja. Vodstvo šole se ves čas zavzema za nemoteno izvajanje vzgojno-izobraževalnega procesa, hkrati pa načrtuje še nadaljnje dograjevanje in opremljanje nekaterih šolskih prostorov, ki so nujno potrebni za vključitev šole v devetletno osnovnošolsko izobraževanje. Pripravil in povzel Alojz TUSKEI PO NOVEM TUDI VRTEC PRI GRADU Z novim šolskim letom je začel delovati vrtec pri Gradu. Otvoritev je bila konec septembra. Poleg ostalih gostov se je je udeležil tudi bivši minister za šolstvo in šport, g. Slavko Gaber, ki je slavnostno prerezal trak in vrtec predal svojemu namenu. Na otvoritveni svečanosti so poleg ostalih otrok nastopili tudi že otroci iz vrtca, ki so zapeli dve pesmici. Trenutno obiskuje vrtec 14 otrok, starih od 3 do 5 let, od tega 10 dečkov in 4 deklice. Za varstvo in vzgojo otrok skrbita vzgojiteljici. Otroci del dneva preživijo »po kotičkih«, kjer so jim ponujene raz- lične dejavnosti. Ker je v skupini več dečkov, se najraje zadržujejo v kotičku s kockami. Svojo razigranost radi sprostijo v šolski telovadnici, prav tako pa se veselijo sprehodov na prostem. Po kosilu gredo spat, saj so počitka takrat že potrebni. Poleg tega, da je vrtec nov, je tudi dobro opremljen, tako da se otroci v njem dobro počutijo. Večina se je nanj hitro privadila in ga rada obiskuje. Ker je v vrtcu še nekaj prostora, z veseljem pričakujemo nove otroke. Klavdijo KLEMENT vzgojiteljica UČENCI OŠ GRAD PREDSTAVLJALI SLOVENIJO Med 17. in 22. avgustom 2000 je bilo v Debrecenu na severovzhodu Madžarske mednarodno tekmovanje v prometni varnosti. Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je udeležbo na tako velikem tekmovanju zaupal ekipi prometnega krožka na OŠ Grad pod vodstvom mentorja, g. Aleksandra Lutharja. Slovenijo je torej zastopala 8-članska mešana ekipa OS Grad v sestavi: Simon Sukič, Zlatko Zorger, Denis Recek, Marko Hiill, Petra Bunderla, Melita Kosednar, Mateja Sever in Mateja Slamar. Njihova mentorja sta bila g. Aleksander Luthar, ki je ekipo pripravil, in g. Miran Podojstršek, ki je imel vlogo koordinatorja. Vodja celotne ekipe je bil g. Juvan, tajnik Republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Tekomovanje je obsegalo štiri panoge: prometna teorija, spretnostna vožnja po poligonu, ulična vožnja na posebej pripravljenem poligonu in odstranjevanje napak na kolesu. Udeležile so se ga ekipe iz osmih držav. Glede na to, da je bilo časa za pripravo ekipe malo, prisotna pa je bila tudi neizkušenost, so bili rezultati pričakovani. Dečki so zasedli četrto, deklice pa peto mesto. Med posamezniki je najboljši rezultat dosegel Denis Recek, za kar je prejel praktično nagrado. V skupnem seštevku je bila ekipa Slovenije uvrščena na peto mesto. Udeležbo na tekmovanju so s finančno pomočjo omogočili: Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, Občina Grad in OŠ Grad. Alojz TUŠKEI » n fl i s v Graa KAK JI BiLOU RAZSTAVA IZDELKOV OB MATERINSKEM DNEVU PRI GRADU Na pobudo Društva upokojencev Grad smo se na Valentinovo zvečer, 14. februarja 2000, v prostorih tukajšnje osnovne šole sestali člani Kulturnega društva in Turističnega društva Grad, da bi ostanek zimskih večerov izkoristili za druženje in zapolnili prijetno s koristnim. Naš namen je bil obuditi in ohraniti delček kulturne dediščine naših babic in prababic. Odločili smo se za izdelovanje rož iz krep parpirja, pletenje cekarjev in vezenje. Čeprav nam v današnjem času ob večerih veliko časa odvzame televizija, računalnik ali pa preprosto udobna namestitev na kavču ali fotelju ob radiu, nam vse te razvade in udobnosti niso preprečile, da se ne bi sestajali vsak teden, skorajda ob istem času. Kljub temu, da je ob večerih zavijal mraz okrog ušes, smo se zbirali z veseljem in navdušenjem. Družila nas je ljubezen do tega, kar so nekoč počele naše babice. So babice, ki to počno še danes. Ena izmed njih in najstarejša med nami je Regina Lehner od Grada, ki je prava mojstrica v izdelovanju papirnatih rož in aranžmajev. Nekoliko mlajša Gizela Godar je že v mladih letih obvladovala to zvrst ročne spretnosti in je to umetnost prenesla od Grada v Kruplivnik, kamor se je omožila. Včasih pozimi ni bilo svežih rož kot danes in so vence krasile povoskane rože iz krep papirja. Gotovo so si takšne mojstrice naskrivaj ogledovale in ocenjevale, katera ima lepše! Tako smo se nekajkrat zapored srečevali enkrat tedensko zvečer. Pridružile se senam učiteljica Justina Vertič, predsednica KD France Prešeren Grad, Elizabeta Klement s člani pevskega zbora, in sicer Marijo Hiill, ki je MIKLAVŽEVANJE V MOTOVILCIH 2. decembra 2000 je bilo pripravljeno miklavževanje za otroke in njihove starše iz naše občine, in sicer iz vasi Grad, Kruplivnik, Vidonci, Radovci, Kovačevci, Kruplivnik in Motovilci. Po kratki predstavi v vaško-gasilskem domu, ki so jo za to priložnost posebej pripravili domači nastopajoči, je Miklavž v spremstvu angelčkov obdaril 131 otrok. Tistim malo manj pridnim pa je pridal tudi šibo. Marjanco FERKO OMAHEN istočasno predsednica Turističnega društva Grad, Marjeto Juhnov, Ireno Grah iz Kruplivnika, Anico Semler, Cecilijo Slamar, Marjeto Ficko, Francko Sukič. Sodelovale so se še Kristina Marič, Angela Lang, Gabika Lang, Štefka Bohar iz Kruplivnika in občasno tudi predstavniki moškega spola, ki so poskrbeli za dobro voljo in prijetno vzdušje. Pod spretnimi in gibčnimi prsti so nastajale čudovite vrtnice, nageljni, astre, forsicije, zvončki ... cekar se je večal in večal, nastajali so različni prtički z vzorci domačega kraja. Naši skupini se je aktivno pridružil tudi mlajši član Ivan Recek iz Dolnjih Slaveč. S skupnimi idejami so nastajali čudoviti šopki za različne namene. Ker pa je bil to že čas blizu materinskega dneva, smo se dogovorili, da bomo za materinski dan 25. marca pripravili razstavo naših izdelkov. Osnovna šola Grad je za ta praznik pripravila bogat kulturni program, vse pa je najprej pozdravil in k našemu prazniku izrekel čestitke župan Daniel Kalamar. Za tem nas je nagovoril ravnatelj OŠ Grad Matija Žižek, sledil pa je program učencev pod mentorstvom Marije Štesl. Zapel je pevski zbor pod vodstvom Jožefa Slavička in Nonet Lyndwa. Vsaka slavljenka je bila obdarjena z rožico cvetličarke Jože. Učiteljica Justina Vertič je predstavila naše izdelke in njihove avtorje. Na razstavi so poleg šopkov, venčkov, venca, koron in aranžmajev bili še cekarji iz koruznega perja, ki jih je spletla Anica Semler, kvačkani prtički Gabike Lang in Ančke Ficko, pletenine Marjete Juhnov, makrameji Angele Lang, rože, ki jih je posebej za to priložnost naredila Micka Ferko od Grada, ter različne vezenine in kvačkani izdelki Štefke Bohar. Razstavo ob materinskem dnevu sta s svojimi izvirnimi remenkami posebej popestrila Bernarda Merklin iz Motovilec in Herman Rajsar od Grada. To je posebna zvrst ročne tehnike, ki sta jo dopolnila s svojimi idejami. Na koncu naše razstave smo dali v prodajo šopke, ki pa so hitro pošli. Če smo s tem našim prizadevanjem obudili vsaj delček naše kulturne dediščine in s tem vzbudili zanimanje pri mlajših generacijah, je bil naš namen dosežen. Zagotovo pa je bilo doseženega nekaj od tega, saj smo bili nosilci zvrsti teh ročnodelskih spretnosti povabljeni na prezentacijo odprtih vrat OŠ Grad 7. aprila 2000, in sicer: Regina Lehner, Gizela Godar, Bernarda Merklin, Herman Rajsar in Štefka Bohar. Učenci so nas posnemali z velikim navdušenjem. Verjetno so od tod nastali prvi osnutki Rokodelnice Grad. Tako je tudi kot mentorica posredovala svoje znanje in spretnosti pri izdelovanju različnih izdelkov rož iz krep papirja Regina Lehner od Grada, zatem pa še Štefka Bohar pri vezenju in risanju vzorcev na tkanino leakril. Na povabilo Turistično-kulturnega društva Moščanci sta se Regina Lehner in Gizela Godar odzvali na prireditev »Moščanski dnevi«, kjer sta v tekmovanju pri izdelavi rož in aranžmaja dosegli 2. mesto. Zagotovo je, da ostaja na mlajših rodovih, da vzljubijo in ohranijo delček naše kulturne zgodovine, kajti narod brez lastne kulture je sirota kakor otrok brez matere. Štefanija BOHAR BOROVO GOSTOVANJE V RADOVCIH Grad BOROVO GOSTOVANJE Borovo gostuvanje je tradicionalna prireditev, ki v Prekmurju poteka že od leta 1921 (prvič je bilo borovo gostuvanje v Puconcih). In kakšna prireditev je sploh borovo gostuvanje? Borovo gostuvanje se lahko priredi, če se v predpustnem času v vasi nihče ne poroči. Ker se tudi pri nas v Radovcih v predpustnem času ni nihče poročil, smo vaščani Radovec 5. 3. 2000 organizirali borovo gostuvanje, kjer sta se v gozdu Kralešček poročila Borov Stevek in Gabrova Trejza. Dragi ženin, tak je zdaj tej fašenske norije konec in naj se tou vež ne zgodij. Zakon vajne naj bo srečen. Tou je šola za vse mlade pa ne pozabite na stare,... V imeni bora staroga štora in smolnatoga sokla gnes in na voke amen. To so bile zadnje besede našega gospoda »fararja«. V Radovcih je bilo to že tretje borovo gostuvanje, prvo je bilo leta 1960, drugo pa leta 1984. Kljub temu, da smo ena izmed manjših vasi v občini (tako po površini, kot tudi po številu prebivalstva), smo se odločili, da obudimo ta stari predpustni običaj in poskušamo predvsem mlajši generaciji prikazati tradicijo predpustnega časa nekoč. Na prireditvi je sodelovala večina vaščanov, starih vse od 6 pa tja do 70 let, kajti za tako veliko prireditev je potrebno sodelovanje velikega števila ljudi (na pomoč so nam priskočili še vaščani iz Kruplivnika in Poznanovec). Najprej so imeli pomembno vlogo pozvačini, ki so tri tedne pred samo izvedbo prireditve obiskali kar 13 vasi z nalogo »vkiip po-zavanja« na borovo gostuvanje. Potrebnih pa je bilo še ogromno drugih priprav, in sicer: priprava in izdelava mask, izdelovanje šopkov in rož iz papirja, določitev vlog posameznikov... Priprave na to prireditev so bile velike in so trajale kar nekaj časa pred samo izvedbo prireditve. Pri vsem tem je bilo najpomembnejše, da smo bili vaščani Radovec složni. Brez tega bi namreč takšno prireditev le težko izpeljali. Želeli smo in upamo, da nam je tudi uspelo prikazati ta stari Suzana FARIČ običaj na pristen način, in prepričani smo, da je bila prireditev zanimiva za staro in mlado od blizu in daleč, saj je pritegnila veliko število obiskovalcev. K temu pa je pripomoglo tudi lepo sončno vreme, ki je namignilo na to, da bo pust odgnal zimo in da bo kmalu prišla pomlad, z njo pa se bo začelo novo življenje, ki ga bosta začela tudi naš Borov Stevek in Gabrova Trejza. Kakšno bo njuno življenje, bo pokazal čas - prerokovana jima je bila namreč lepa prihodnost. 10 Grad noč čarovnic NOČ ČAROVNIC PRI GRADU, 29. 1 0. 2000 P| V šanku in pred njim pa nikogar - turizem so duhci! Vidite zmagovalno buco? Med prvimi obiskovalci tudi bodoči graščak z ljubico! Ja, ja - so tudi čarovnice, ki poleg metle obvladajo še kuhalnico! Katerih je več: metel ali čarovnic? Kaj menite: katera bo miss čez 20 let? M___ NOČ ČAROVNIC Grad Se najdete na sliki? Kocka je padla - izdajalka zasluzi smrt! Zbor najmodrejsih zadovoljen s potekom sodbe. Fotografija: Vanjo JUHNOV, besedilo: Marjanca FERKO OMAHEN In koga čaka grmada naslednje leto? 12 ŠE PdMMSTSE Prireditev VAŠKI GODEC je potekala na samo velikonočno nedeljo, 23. 4. 2000. Še lepše praznično vzdušje je pričaralo kar 24 godcev, ki so na tej prireditvi nastopili in se predstavili. Prireditev VAŠKI GODEC je v Radovcih potekala že dvanajstič. Zbrali so se harmonikarji iz Prekmurja, Štajerske in celo iz Koroške. Prireditev ni bila tekmovalnega značaja, njen namen je bila predstavitev take zvrsti glasbe starejšim, ki se ob njej sprostijo in poveselijo, in tudi mlajši generaciji, ki pa v današnjem času velikokrat »pozabi na to zvrst glasbe«. _ Suzana FARIČ ROCK KONCERT »ZA VEDNO MLAD« 19. maja 2000 je priredilo društvo za kulturno-športni razvoj mladih »GRAC-KA POMLAD« od Grada rock koncert »ZA VEDNO MLAD«, ki je potekal na domačem nogometnem igrišču. To je bil ponovljen koncert, saj je bil prvi koncert 1. maja prestavljen zaradi slabega vremena. Cilj. organizatorjev je bil, da bi se lahko na tem koncertu predstavilo čim več mladih rock skupin. Tako je nastopilo 7 skupin: INSINE, CHILDREN OF THE NIGHT, OTLAW, AMULET, PLAYBA, SUPERNOVA IN TEN HIGH. Kljub oblačnemu in hladnemu vremenu se je zbralo okrog 300 privržencev te zvrsti glasbe, ki so vztrajali do ranih jutranjih ur. Organizatorji so zatrdili, da bo koncert postal tradicionalen z eno razliko, da se bo namreč odvijal meseca avgusta zaradi lepšega in toplejšega vremena. G RAČKA POMLAD POHOD PO DOLNJIH SLAVEČIH V soboto, 12. avgusta 2000, smo se ponovno srečali na Dolnjih Slavečih z namenom druženja in rekreacije. Kot že nekaj let nazaj smo člani ŠRD Dolnji Slaveči tudi letos pripravili zdaj že tradicionalni pohod po Dolnjih Slavečih. Priprave na pohod so trajale kar nekaj mesecev in na naše veselje je bil uspeh dosežen. Pohoda se je udeležilo kar 368 pohodnikov iz sosednje Avstrije, Nemčije in nekaj domačinov. Z rahlim razočaranjem namreč ugotavljamo, da pohodništvo pri nas še ni zaživelo v pravem pomenu besede. Pohoda se je udeležilo le 48 domačinov. Toda ta majhna številka ni zmanjšala našega uspeha. 15 društev, ki je prijavilo več kot 15 pohodnikov, je prejelo pokale. Najštevilčnejša je bila ekipa iz Stooba iz Avstrije. Proga je bila dolga cca. 10 km in speljana preko travnikov, polj, skozi gozdove .... Ker je tega časa bilo zelo vroče, smo pripravili na progi nekaj postaj za okrepčanje. Start in cilj smo imeli v gasilskem domu, kjer je bilo še posebej veselo, ko so pohodniki zaključili svojo naporno pot. Tu so prejeli pokale in ob dobri kapljici se je razlegala pesem. S tem je bil za nas pohod zaključen, hkrati pa postal obveza, da se moramo tudi mi tako številčno udeleževati pohodov povsod, od koder so pohodniki prišli k nam. Zaenkrat nam to še uspeva, čeprav se to vsem včasih časovno pa tudi finančno tež- Grad 13____ ko izide. Nekaj stroškov nam krije društvo, ostalo pa sami. Ampak vse to nas ne bo zlomilo. Se naprej bomo sodelovali na pohodih in drugo soboto v avgustu leta 2001 pripravili naslednji pohod po Dolnjih Slavečih. Mogoče boste takrat prišli tudi vi, spoštovani občani. Slavica POTOČNIK KRESOVANJE V DOLNJIH SLAVEČIH Zgodilo se je na velikonočno soboto. Zbrali smo se pred gostilno Forjanič. Povorka je krenila na »Ungerov breg«, kjer nas je čakal velik kup vejevja, katerega so kar dva tedna pripravljali člani SRD Dolnji Slaveči. Mlajše članice so ta večer obogatile s krajšim kulturnim programom. Odpele in zrecitirale so nekaj pesmi. Pozdravni nagovor je imel predsednik društva Stefan Dervarič, za njim sta vse prisotne pozdravila župan občine Daniel Kalamar in predsednik gasilskega društva Karel Recek. Kres sta poleg župana in predsednika gasilskega društva z baklami prižgala še svetnik Evgen Škodnik in blagajnik društva g. Forjanič. Ogenj se je razplamtel visoko pod nebo. Temu dogodku se je pridružilo veliko število vaščanov. Za vse prisotne smo pripravili še manjšo pogostitev. Članice SRD so postregle z različnimi vrstami peciva. K dobri kapljici se je prilegel tudi namazan kruh. Ob zvokih harmonike se je razlegala lepa domača pesem, ki nas je tam zadržala do zgodnjih jutranjih ur. Strinjali smo se, da je bilo to sicer prvo, ne pa tudi zadnje kresovanje. Slavica POTOČNIK Poslušam pesem in se mi zdi vedno lepša; omamljivo mi boža srce, nerazumljivo mi v dušo gre, sikajoča mi v mislih leži, naraščajoča mi slutnje budi, kakor čudodelna..., iz daljnjih krajev valujoča pesem. Kje, kje sem že slišal to pesem? Pevsko društvo Lyndwa je 16. julija 2000 drugič priredilo poletni koncert »Razveselimo poletje«, kjer so ob nonetu Lyndwa nastopili tudi povabljeni gostje: Ljudski pevci Kulturnega društva France Prešeren od Grada, tamburaši Turističnega društva Korovci, Breda Senčar in Ansambel poslancev državnega zbora. Prireditev je potekala na grajskem platoju. Ker so bili julijski dnevi prav žalostni brez toplega sonca, smo prav s pesmijo, z druženjem in veseljem želeli privabiti sončne poletne dni nazaj. In kot bi res znali s pesmijo čarati, se je tisto nedeljsko popoldne sonce res prikazalo izza oblakov in nas ogrelo sredi grajskega dvorišča. Na tem poletnem koncertu nas je spremljala ljubezen do domače zemlje, domačega kruha in domače pesmi. Spomnili smo se starih časov, starih pesmi in jim pridali še druge, ki so prišle predvsem iz krajev, kamor se je izseljeval tudi prekmurski človek. Spomine na nekdanje čase so nam obudili Ljudski pevci, ki so nam zapeli pesmi: Z veselim srcem voščim, Ko psi zalajajo, Rože je na vrtu plela in Stara Špela. Prav tako so nas zasanjano ponesli v lepo staro življenje tamburaši TD Korovci, ki so nam zaigrali: Zvezde žarijo, Ko je prva slanca pala, Zaplula je barčica moja, Venček narodnih, Šamarjanko, Sotiš in Oj, etita je ena duga pot. Breda Senčar nam je predstavila čase, ko so fantje dekletu pod oknom peli in se je po vasi razlegal lajež psov, ki je naznanjal čas fantovskih obhodov. Zapela nam je: San se šetao, Ne ori, ne sejaj, Teče mi vodica in Zrejlo je žito. Nonet Lyndwa je povezal slovenski narod s pesmimi Pod oknom, V Pliberci, v jarmaci, Pobelelo pole. Vendar smo se spomnili še vseh tistih, ki so morali zapustiti domači kraj in oditi na tuje. Tako smo pričarali pesmi, ki so jih slišali na tujih tleh in jih prenesli tudi v naš kulturni prostor. Tako smo dekleta zapela črnsko pesem Amen ter pesmi Hallo django, America, Yesterday in Tears In Heaven. »Piko na i« pa je dodal Ansambel poslancev državnega zbora, ko nam je zaigral pesmi zvrsti blues in dixieland, ki izvirajo iz »novega sveta«, ter nas razveselil še s kakšno nam znano melodijo. Nedeljsko popoldne se je tako veselo prevesilo v lep poletni večer, mi pa smo se radostni razšli, saj smo bili polni toplih misli ter prijetno ogreti od toplega sonca, ki nas je prišlo poslušat na grajsko dvorišče. Dekleta noneta Lyndwa smo vesela, da si ljudje tudi v poletnih dneh najdejo čas zase in znajo prisluhniti pesmi. Še posebej pa nam je v zadovoljstvo, da nas z veselim srcem poslušate in podpirate. Zahvaljujemo se vsem, ki nam stojite ob strani in nas podpirate, obenem pa vabimo vse, ki nas poznate in poslušate, in tiste, ki nas še ne poznate, da se nam pridružite zopet za božič, ko bomo imela tretji Božični koncert (25. 12. 2000 v kulturni dvorani pri Gradu). Vsem ljudem pa želimo, naj jim dobra volja nikoli ne mine. Danijela KRPIC O B 6 I X A Grad ŠE POMNITE __M V okviru Športnega društva Vidonci smo 13. 8. 2000 organizirali turnir v malem nogometu za prehodni pokal občine Grad. Zaradi premajhnega števila prijavljenih ekip smo povabili tudi ekipe drugih občin, s katerimi sodelujemo že od nastanka našega društva. Sodelovale so naslednje ekipe iz občine Grad: Radovci, Grad veterani, Gračka pomlad, Grad mladinci, Vidonci veterani in Vidonci. Ostale sodelujoče ekipe so bile: Mačkovci, Otovci, Mar-tinišče ter Gummibarli iz Avstrije. Turnir je potekal na novo zgrajenem igrišču v zelo veliki vročini in na izredno trdem terenu. Tekmovanje je bilo razdeljeno na dva dela. V prvem, splošnem delu, kjer so prve tri najbolje uvrščene ekipe prejele pokale in denarne nagrade, so nastopile vse ekipe. Po izredno izenačenem boju je bil naslednji vrstni red: 1. mesto: Otovci 2. mesto: Grad veterani 3. mesto: Martinišče Pred drugim, zakjučnim delom, sta se pomerili ekipi svetnikov občine Grad in občinske uprave Grad. V ekipi občinske uprave Grad so nastopila tudi dekleta, ki so nas s svojo igro prijetno navdušila. Po izrednem in spektakularnem boju za zmagovalca sta se ekipi razšli z neodločenim rezultatom. V drugi del, ki pa je štel za prehodni pokal, so se uvrstile štiri najbolje uvrščene ekipe občine Grad iz splošnega dela, in sicer: Grad veterani, Radovci, Gračka pomlad in Vidonci. Po težkem boju v finalu med ekipo Radovci in ekipo Gračka pomlad je prehodni pokal občine Grad osvojila ekipa Radovci. Tako bo ekipa iz Radovcev organizator turnija prihodnje leto. . r Robert KUZMIČ 23. 7. 2000 smo Radovčani pripravili že 5. vaško-kmečke igre, ki so potekale na igrišču v Radovcih. Vaško-kmečke igre so zamenjale 6-letno tradicionalno »mlatitev z geplom«. Kljub vročemu julijskemu dnevu, ki pa ni nikogar motil, se je na vaško-kmečke igre prijavilo kar sedem ekip, in sicer: štiri ekipe iz občine Grad (Grad, Kruplivnik, Dolnji Slaveči, Radovci), mešana ekipa Kovačevec in Poznanovec, ekipa Beznovec ter ekipa Skal pri Velenju, s katero že nekaj let uspešno sodelujemo in smo z njimi tudi pobrateni. Tekmovalci so se pomerili kar v petih »delih«, in sicer v vlečenju vrvi, prevozu vode, kotaljenju traktorskih koles, brcanju žoge v tarčo in v žaganju drv na dolžino. Tekmovanje je potekalo tako, da se je izbrala najboljša ekipa iz vsake igre. Ekipno so imeli največ uspeha naši gostje iz Skal, ki so bili zmagovalci pri kotaljenju traktorskih koles in pri brcanju žoge v tarčo. Poleg omenjene ekipe iz Škal sta pokala osvojili še ekipi iz Dolnjih Slaveč (žaganje drv) in Beznovec (prevoz vode). »Najmočnejši dečki« pa so bili v ekipi Poznanovec in Kovačevec, le-ti so bili zmagovalci vlečenja vrvi. Po napornih tekmovalnih veščinah so se imeli vsi priložnost sprostiti in razvedriti v senci ob zvokih ansambla Atlanta. Suzana FARIČ »Sodnik je bil pozoren na to, da se tudi voda prenese na drugo stran, ne samo ženske.« VAŠKO-KMEČKE IGRE V RADOVCIH TURNIR V MALEM NOGOMETU V VIDONCIH 15_____ ■• = ^--w OBÉI N A -f Grad PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO KOVAČEVCI Prostovoljno gasilsko društvo Ko-vačevci je bilo ustanovljeno na ustanovnem zboru na pobudo Viktorja Cora, 26. 6. 1978 v bivši šoli v Vidoncih. Ustanovni člani društva so bili: 1. Jože Gjergjek, Kovačevci 37 2. Franc Dervarič, Kovačevci 23 3. Alojz Kerec, Kovačevci 14 4. Karel Zekš, Kovačevci 33 5. Viktor Cor, Kovačevci 31 6. Alojz Zekš, Kovačevci 22 7. Anton Zekš, Kovačevci 25 8. Franc Slemer, Kovačevci 38 9. Martin Zekš, Kovačevci 15/a 10. Viktor Ficko, Kovačevci 12 Vodilni člani so bili: 1. Jože Gjergjek, Kovačevci 37 -predsednik 2. Franc Dervarič, Kovačevci 23 -poveljnik 3. Karel Zekš, Kovačevci 33 - tajnik 4. Viktor Cor, Kovačevci 31 - blagajnik Društvo je bilo sicer ustanovljeno, vendar brez potrebnih prostorov, orodja in orodnega vozila. Zato smo morali najprej poskrbeti za prostore. Tako smo zaprosili bivšo Skupščino Občine Murska Sobota za opuščeno šolo v Vidoncih, ki je naši vlogi tudi ugodila. Pridobili smo tri prostore, in sicer dvorano v izmeri 9 x 5m, kuhinjo 9 x 4 m in shrambo 3 x 3m. Društvo si je zadalo veliko nalog, kar nam je povzročilo tudi veliko skrbi. Da bi omogočili nadaljnji razvoj društva, smo organizirali prvo nabiralno akcijo prostovoljnih prispevkov, ki nam je še kar dobro uspela. Z zbranimi prispevki, ki smo jih prejeli od občanov, smo že v letu 1979 pristopili k nabavi motorne brizgalne Cigler 400 l.m. ter njene opreme, in delovnih ter paradnih uniform. V prostorih šole je društvo delovalo le dve leti, Skupščina Občina M. Sobota nam je prostore odvzela in jih namenila za potrebe teritorialne obrambe. Zato je društvo pričelo razmišljati o gradnji gasilskega doma. Ker pa z lastnimi sredstvi ne bi mogli izvesti investicije, smo se drugič odločili za zbiranje prostovoljnih prispevkov v denarni in materialni obliki ter leta 1981 pričeli z izgradnjo gasilskega doma. Gradnja doma je trajala vse do leta 1983. V začetku leta 1984 je društvo nabavilo notranjo opremo (mize, klopi in šank ter peč za ogrevanje prostorov). In tako je bil gasilski dom Kovačevci 1. 7. 1984 predan svojemu namenu. Po dveh letih mirovanja društva je društvo ponovno razmišljalo o nabavi novega orodnega vozila, ki ga je leta 1988 tudi naba- vilo, seveda spet s pomočjo prostovoljnih prispevkov vaščanov. Ker pa za orodno vozilo ni bilo prostora, je društvo v istem letu s krajevnim samoprispevkom zgradilo pomožne garaže v izmeri 12x6 m. Zemljišče za ta namen je podarila družina Viljema - Štefana Cora iz Kovačevcev 32. Društvo se je pobratilo z gasilskim društvom Fehring iz sosednje Avstrije, ki je bilo leta 1989 tudi povabljeno na slavnostni prevzem orodnega vozila. GD Fehring nam je leta 1991 podarilo sklopno orodno vozilo starejšega tipa, in sicer Opel-Blitz, letnik 1965 za nadvodnjo 1000-litrske cisterne in gasilsko črpalko ter s sedmimi sedeži posadke. Društvo je bilo zmeraj aktivno in ker je obstajala potreba, je dalo asfaltirati plato pred gasilskim domom vse do glavne ceste mimo vaške mlekarne. Velike zasluge za ureditev dvorišča ima predsednik društva, g. Stefan Cor. Na pobudo nekaj vaščanov smo leta 1997 organizirali »Borovo gostiivanje«, kjer je sodelovala večina vaščanov. Dobiček, pridobljen s to prireditvijo, je društvo namenilo za sanitarije in za povečanje prostorov. Gradbena dela je opravil Janez Gomboc iz Otovec. Polaganje keramike pa je opravil Anton Cor sam, ki opravlja tovrstna dela. Ker pa društvo ni bilo zadovoljno s fasado doma, je bil dom obnovljen. Tako je dom dobil lepši videz, na kar je društvo skupaj z vaščani zelo ponosno. V kratkem delovanju društva se je društvo tudi številčno povečalo, tako da danes šteje 30 članov. Vsi člani se tudi izpopolnjujejo in tako pridobivajo znanje, ki je zelo pomembno pri opravljanju gasilske službe. V svoje vrste pa še zmeraj vabimo mlade gasilce. Štefan GYERGYEK Grad PREDSTAVLJAMO VAM ___16 DRUŠTVO ZA ŠPORT, KULTURO IN TURIZEM »LUKAJ« MOTOVILCI Naše društvo je bilo ustanovljeno 9. maja lansko leto in je tudi najmlajše društvo na območju občine. Ime je dobilo po potoku, ki teče vzdolž vasi Motovilci, in nosi naziv »Lukaj«. Ustanovljeno je bilo na pobudo nekaterih vaščanov z željo, da bi dosegli medsebojno sodelovanje ljudi na območju celotne vasi, ki bi prispevali k razvoju področij, kot so šport, kultura in turizem v vasi, nato pa tudi na širšem področju. Društvo si je namreč zastavilo naslednje naloge: razvijanje športne in rekreativne dejavnosti, organizacija športnih, kulturnih in turističnih prireditev, družabnih srečanj, akcij za lepo in smotrno urejenost okolja ter zavzemanje za kulturno osveščenost krajanov. V okviru društva so registrirane tri sekcije, vendar zaenkrat delujeta le kulturna in športna. Prvi začetki delovanja društva so se udejanjili s pričetkom izgradnje športnega igrišča, ki je predvideno za športne in rekreativne dejavnosti, kakor tudi za izvedbo raznovrstnih prireditev za potrebe društva in Gasilskega društva Motovilci. Pri izgradnji so poleg aktivnih članov s prostovoljnim delom pomagali tudi nekateri drugi vaščani in društvo je na ta račun pridobilo še nekaj članov, tako da jih je danes 33 aktivnih. Da je izgradnja igrišča tako daleč, kot je, čeprav še ni dokončana, je zahtevalo tudi veliko finančnih sredstev, ki jih je društvo namenilo iz dotacije občine za delovanje društva. Kar zadeva kulturno področje pa je društvo zaživelo šele, ko smo decembra lansko leto pripravili prireditev »Miklavževanje« za otroke iz vasi in »Silvestrovanje« za naše krajane. Z organizacijo navedenih prireditev smo poskušali osvestiti vaščane, da se naj ne posvečajo le vsakdanjim opravilom, temveč namenijo nekaj časa tudi sebi, svoji družini in tu gojijo naprej kulturo, zabavo itd., kajti vse to je tudi del njihovega življenja. S tem smo tudi zaključili svoje prvo delovno leto. Kljub temu, da je vsak začetek težak in je potrebno veliko postoriti, da povsem zaživimo, je društvo storilo korak naprej in pričelo sodelovati tudi z drugimi društvi. Tako smo 12. 2. 2000 gostili Kulturno društvo Crenšovci, ki je v gasilskem domu Motovilci prikazalo stare ljudske običaje, katerih se dandanes samo še spominjamo. Prireditev je nosila naziv »Prikaz starih ljudskih običajev«. Množica ljudi iz vasi si je ogledala prizore iz nekdanjih časov in si s tem vsaj delno obudila predstavo o življenju pred časi. V okviru prireditve ob dnevu žena, ki je bila organizirana spomladi letos, je društvo v ta namen pripravilo krajši kulturni program za vse matere in žene naše vasi. Društvo je skupaj z ostalimi društvi iz občine in občino sodelovalo pri izvedbi prireditve »Noč čarovnic«, ki je dosegla velik odmev, kar je dokaz, da je bil namen dosežen. Tako smo se udeležili tudi enodnevnega izleta, ki ga je občina kot nagrado, podarila sodelujočim društvom, za kar se Občini Grad tudi iskreno zahvaljujemo, in upamo na dobro medsebojno sodelovanje tudi v prihodnosti. Naša največja naloga doslej pa je bila organizacija prireditve »Miklavževanje« za otroke z območja celotne občine, razen vasi Dolnji Slaveči. Navedena tradicionalna prireditev se je doslej odvijala v kulturni dvorani pri Gradu, vendar se je tokrat prireditev zaupala našemu društvu. Društvo se je pri pripravah potrudilo po svojih močeh in upamo si trditi, da nam je uspelo tudi to prireditev uspešno izpeljati. Z ozirom na to, da se leto približuje h koncu, bi se želeli zahvaliti vsem, ki so s svojimi zaslugami kakorkoli prispevali k uspešnemu delovanju društva. Ob bližajočih se božičnih ter novoletnih praznikih pa vsem voščimo veliko osebnega zadovoljstva in prijetno praznovanje. Predsednik društva: Viljem GRAH dK novemu letu Prijazno pokimaj staremu letu v pozdrav, naj odnese s sabo, kar ni bilo prav. Shrani pa lepe, vesele dni, njih čarobnost naj še dolgo živi. Za novo leto pa ne veš, a do starega leta dne skrivnosti vse izveš ... Kot sončnica belega dne vsako leto pride in gre. Nič ne maraj za to, sprejmi življenje z otroško dlanjo. Svet bo lep in ti prevzet ... Ce ga boš gledal z dušico sanjavo, bo z otroškim smehom svet prežet, in vsako leto mlado. Štefka BOHAR »OBČINA GRAD - Informativno glasilo« • glavna in odgovorna urednica: Marjanca Ferko Omahen • uredniški odbor: Robert Kuzmič, Marjan Kovač, Suzana Farič, Štefanija Bohar, Štefan Gyergyek, Slavica Potočnik, Alojz Tuškei, Tatjana Grah • lektorica: Marjanca Ferko Omahen • fotografije: Vanjo Juhnov, Jože Pojbič in arhiv občine Grad • prelom in fotoliti: Atelje Antolin • tisk: Eurotrade Print d.o.o., december 2000 • naklada: 800 izvodov • glasilo ni na prodaj - vsako gospodinjstvo v občini jo dobi brezplačno, drugi interesenti pa na sedežu Občine Grad, Grad 172, 9264 Grad, tel.: (02) 550 91 20. Uradne objave Občine Grad 21. december 2000, stran 1 tmm m *' 'šp 41 s&s - Glede na to, da je Občina Grad novoustanovljena občina in mora biti zakonito organizirana, si je zadala nalogo čimprej uskladiti svoje akte z zakonom ter sprejeti z zakonom predpisane splošne akte kot pravno podlago za delo JUL uk.........„ K občinskih organov. Glede na navedeno je Občinski svet Občine Grad med drugim sprejel tudi Odlok o določitvi pomožnih objektov in drugih posegov v prostor na območju občine Grad. Sprejem navedenega odloka je občanom bistveno olajšal postopek pridobitve dovoljenja za gradnjo posameznih objektov, ki jih odlok pojmuje kot pomožne objekte. / -1--------------------------B--------------m----“---------------- Na podlagi 51., 62., 79 in 81. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97), na podlagi navodil o merilih za to, kaj se lahko šteje za objekte oziroma posege v prostor, za katere po zakonu ni potrebno lokacijsko dovoljenje in kaj se lahko šteje za pomožne objekte (Uradni list SRS, št. 27/85) in na podlagi 16. člena statuta Občine Grad (Uradni list RS, št. 56/99 in 12/00) je Občinski svet občine Grad na 14. redni seji, dne 30. junija 2000 sprejel i aüKt US rnwmm: ODLOK o določitvi pomožnih objektov in drugih posegov v prostor na območju Občine Grad I. SPLOŠNO 1. člen S tem odlokom se določa vrsta, namen, največja velikost in način gradnje pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin, ter posegi v prostor in dela, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje ter zadostuje odločba o dovolitvi priglašenih del. II. POMOŽNI OBJEKTI IN DRUGI POSEGI V PROSTOR 2. člen Za pomožne objekte in posege v prostor ter dela iz 1. člena tega odloka štejejo; 1. vzdrževalna dela in adaptacije obstoječih objektov, naprav, napeljav in opreme ter njihovih delov, s katerimi se bistveno ne spreminjajo zunanjost, velikost, zmogljivost in njihov namen, ter gradnja terciarnih komunalnih in infrastrukturnih objektov in naprav za potrebe posameznega že obstoje- čega stanovanjskega ali gospodarskega objekta občanov, vse v skladu s pogoji upravljalcev posameznih infrastrukturnih objektov in naprav ter v skladu z omejitvami po tem odloku; 2. odstranitev objektov ali naprav do bruto gradbene površine 30 m2, če s tem niso ogroženi sosednji objekti; 3. lesene in zidane pritlične drvarnice, lesene vrtne ute, v brežino ali v teren vkopane kleti (lahko zidane, vendar zasute v celoti vsaj s treh strani), garaže za osebna vozila, če ne presegajo bruto gradbene površine 25 m2 in so postavljene v sklopu funkcionalnih površin že obstoječih objektov; 4. leseni ali zidani pritlični objekti za rejo malih živali, svinjaki, hlevi za drobnico, zbiralnice za mleko, pesjaki, če ne presegajo bruto gradbene površine 15 m2 in so postavljeni v sklopu funkcionalnih površin že obstoječih objektov; 5. tople grede in zaprti rastlinjaki do bruto gradbene površine 40 m2 in lesene lope za vrtno orodje (brez pasovnih temeljev), če ne presegajo bruto gradbene površine 10 m2; 21. december 2000, stran 2 Uradne objave Občine Grad 6. zunanji bazeni za individualno uporabo v sklopu funkcionalnih površin že obstoječih objektov z vkopom v teren do 1,50 m in do bruto gradbene površine 30 m2, ribnik oziroma bazen za vodne biotope v sklopu funkcionalnih površin že obstoječih objektov do bruto gradbene površine 20 m2, če voda ni odvzeta iz vodotoka, in zbiralniki za pitno vodo, kapnico; 7. stolpni ali koritasti silosi za shranjevanje krme, pšenice do skupne prostornine 100 m3 v sklopu obstoječega kmečkega gospodarstva in vgraditev sušilne naprave v že obstoječih gospodarskih poslopjih; 8. leseni skednji, kašče, lope za shrambo sena, krme, stelje, poljščin, orodja in začasna zavetišča za živino (vse brez bivalnih prostorov in brez pasovnih temeljev) do bruto gradbene površine 40 m2, če so namenjeni kmetijstvu - tudi izven ureditvenih območij naselij za potrebe kmetijstva; 9. gnojne jame in gnojišča za potrebe kmetijskih gospodarstev v neprepustni izvedbi do velikosti 50 m3 na funkcionalnem zemljišču že obstoječih gospodarskih objektov — hlevov, če niso locirane v neposredni bližini stanovanjskih objektov; 10. čebelnjaki na točkovnih temeljih (lesen, nepodkle-ten), z manj kot 20 panji, če v skupni tlorisni površini ne presega 20 m2 in 3,20 m višine prednje kapne lege nad nivojem tal objekta in ob predhodnem mnenju čebelarske družine pripadajočega pašnega katastra - tudi izven ureditvenih območij naselij za potrebe kmetijstva; 11. postavitev medposestnih, vrtnih, dvoriščnih ograj do višine 1,20 m pod pogojem, da niso grajene iz odpadnih materialov; v posebnih primerih se dovoli tudi postavitev višjih ograj (zaščita pred divjadjo, obore, zaščita pred nezaželenimi vplivi v okolje, itd.); odmiki ograj od javnih cest morajo biti v skladu s predpisi o javnih cestah; 12. oporni zidovi terena do višine 1,50 m, izjemoma tudi do 2 m, če je podan ustrezni statični izračun, z obveznim odmikom od javnih prometnic v skladu s pogoji, ki jih določajo predpisi o javnih cestah; 13. pergole, nadstreški nad obstoječimi terasami ter dostop oziroma dovoz v objekte in nadstreški za potrebe parkiranja in garažiranja osebnih avtomobilov, traktorjev s priključki, koles, motorjev, avtomobilskih prikolic, vetrolovi in zunanje stopnice pri individualnih stanovanjskih hišah in gospodarskih poslopjih, če ne presegajo bruto gradbene površine 40 m2 in so postavljeni v sklopu funkcionalnih površin že obstoječih objektov; če je objekt namenjen parkiranju, je potrebno ustrezno izvesti tlake; 14. namestitev sončnih kolektorjev, sončnih celic, satelitskih anten, markiz, senčnikov, strešnih oken, gradnja dimnikov do višine 15 m, vse pri obstoječih objektih; 15. postavitev zimskih vrtov ob že obstoječih objektih, če ne presegajo bruto gradbene površine 40 m2; 16. zasteklitev balkonov, teras pri obstoječih objektih, za večstanovanjske objekte in bloke je zahtevano enotno oblikovanje za celotno zgradbo; 17. tlakovanje in ureditev dvorišč in parkirišč pred stanovanjskimi in drugimi objekti, če ni potrebna dodatna komunalna ureditev; 18. ureditev prostora za smetnjake in kolesarnice (stojala za kolesa z nadstrešnico); 19. postavitev mikrourbane opreme (klopi, igrala, korita za rože in grmovnice), dopolnilna oprema parkov in otroških igrišč ter ureditev otroških igrišč s površino do 40 m2; 20. začasna postavitev pokritih razstavnih prostorov in ureditev sezonskih gostinskih vrtov do bruto gradbene površine do 40 m2, objekti namenjeni turistični in sezonski prodaji do bruto površine 15 m2 ter postavitev odrov, nadstrešnic, šotorov ipd., za potrebe raznih prireditev, sejmov ipd.; 21. reklamni, obvestilni in podobni panoji, naprave, ki niso prometni znaki, pritrjeni na obstoječe objekte, zidove, ograje in samostojni reklamni, obvestilni in podobni panoji, ki so v skladu z odlokom o postavljanju in upravljanju objektov za nameščanje obvestil in reklam na območju Občine Grad in skladno s soglasjem lastnika zemljišča ali objekta; 22. montaže nadstrešnice na že obstoječih avtobusnih postajališčih; 23. verska obeležja (križi, kapelice, znamenja) do skupne tlorisne površine 6 m2 in višine 4,50 m, spominske plošče, doprsni kipi, umetniška dela, spominska obeležja, vse skladno s soglasjem lastnika zemljišča; verska obeležja so omejena zgolj na območja ali za potrebe obstoječih pokopališč ter v sklopu že obstoječih sakralnih objektov; 24. vzdrževalna in obnovitvena dela ter modernizacije na javnih cestah v upravljanju Občine Grad v skladu s predpisi o javnih cestah ter vzdrževalna in obnovitvena dela ter modernizacije na nekate-goriziranih cestah in poteh v skladu s pogoji, ki jih določi njen lastnik ali od njega pooblaščeni upravljalec; 25. vzdrževanje in urejanje manjših vodotokov ob soglasju in skladno s pogoji upravljalca vodotoka, nasipavanje terena na površini do 1 ha in druga manjša zemeljska dela, skladno s soglasjem lastnika zemljišča; 26. drenaže na posameznih zemljiščih do površine 1 ha, namenjene individualni rabi lastnika zemljišča, nemoteče za sosednja zemljišča; 27. posegi v zvezi z odpravljanjem arhitektonskih ovir za ljudi z omejeno zmožnostjo gibanja - gradnja klančin, ureditev prostora za dvigalo v obstoječih objektih ali ob njih; Uradne objave Občine Grad 21. december 2000, stran 3 28. tipski mali rezervoarji za utekočinjeni naftni plin do prostornine 5 m3 na funkcionalnem zemljišču objektov in izvedba priključka plinovodnega omrežja s priključno močjo do 50 KW od glavnega distribucijskega omrežja do posameznega porabnika in notranja preureditev kotlovnic za priključno moč 50 KW, vse za potrebe občanov in njihovih družin (izključno za individualne stanovanjske objekte) s tem, da investitor k priglasitvi, razen dokumentacije iz 8. člena tega odloka, predloži tudi: - tehnično dokumentacijo za gradnjo plinskih priključkov in za notranjo izvedbo plinske inštalacije s priključitvijo plinskih trošil oziroma za notranjo preureditev kotlovnice, ki jo izdela projektantska organizacija ali distributer plina, ki ima na območju Občine Grad koncesijo.za izvajanje gospodarske javne službe oskrbe z ^emeljskim plinom; - soglasje koncesionarja k tehnični dokumentaciji, katere ne izdela koncesionar; - soglasje dimnikarske službe. III. POGOJI IN OMEJITVE 3. člen Pri postavitvi pomožnih objektov je potrebno upoštevati naslednje pogoje: - upoštevana mora biti namenska raba zemljišč, ki je določena v prostorskih izvedbenih aktih, razen če s tem odlokom ni drugače določeno, - posegi morajo biti v skladu z drugimi splošnimi akti občine, - zaradi postavitve objektov ne smejo biti prizadete pravice in interesi drugih oseb, - zahtevana je skladnost z zahtevami v zvezi z varstvom okolja, sanitarnimi, požarnovarnostnimi, vodnogospodarskimi, obrambnozaščitnimi zahtevami ter zahtevami v zvezi z varovanjem naravne in kulturne dediščine. 4. člen Splošne omejitve pri postavitvi pomožnih objektov: - zaradi postavitve objektov ne smejo biti poslabšani pogoji rabe zemljišč, sosednjih objektov in naprav, - s postavitvijo ne smejo biti zahtevani novi trajni komunalni in drugi priključki na javne komunalne objekte in naprave, - z odstranitvijo objektov mora biti možna vzpostavitev zemljišča v prvotno stanje. 5. člen Arhitekturne, oblikovne in druge omejitve: - objekti po tem odloku so lahko samo enoetažni, - oblikovno morajo biti objekti prilagojeni že obstoječim objektom in zasnovani tako, da se čimbolj vklopijo v okolje, isto velja za obnovo že obstoječih objektov, - izbor gradbenega materiala mora biti prilagojen krajinskim in oblikovnim značilnostim območja, - pomožni objekti (samostojni ali kot prizidki) se morajo glede na njihovo funkcijo locirati praviloma tako, da so umaknjeni pogledu s cestne strani (v notranjost parcele oziroma zemljišča), le izjemoma glede na namen pa na obcestno stran, vendar za »gradbeno linijo« in z ustrezno zasaditvijo oziroma markacijo, - tipi in materiali ograj naj bodo v naseljih čim bolj enotni in iz naravnih materialov, - objekti ne smejo biti locirani tako, da ovirajo preglednost križišč ali cest, - objekti rte smejo biti locirani na javnih komunalnih in energetskih vodih, razen ob izdanem soglasju in pogojih upravljalca posameznega komunalnega voda, - odmiki od medposestne meje morajo biti vsaj 3 m, oziroma so lahko manjši skladno s soglasjem lastnika sosednjega zemljišča, - predpisani odmiki ne veljajo za objekte iz 11., 12., in 20. točke 2. člena tega odloka, - odmik za objekte iz 20. točke 2. člena tega odloka je minimalno 0,5 m od medposestne meje; s soglasjem lastnika sosednjega zemljišča je lahko ta odmik tudi manjši, - objekti iz 11. in 12. točke 2. člena tega odloka so lahko postavljeni brez soglasja lastnika sosednjega zemljišča do meje, če s tem ni ovirana normalna uporaba sosednjega zemljišča, na parcelno mejo pa s soglasjem lastnika sosednjega zemljišča. 6. člen Posebne omejitve: - skupna bruto gradbena površina pomožnih objektov (2 ali več pomožnih objektov), ki so kakorkoli povezani v celoto, ne sme presegati 50 m2, - vsi objekti za rejo živali so lahko postavljeni samo na območjih, kjer reja z drugimi predpisi ni prepovedana, - za vse posege v večstanovanjskih objektih je zahtevano enotno oblikovanje in izbira materialov, - za posege, ki bodo izvedeni v območjih in na objektih, ki so evidentirani kot kulturni, arheološki, zgodovinski, naravni ali etnološki spomeniki, je potrebno pridobiti ustrezno soglasje pristojnega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, - za posege iz 3-, 4., 5., 7., 8., 9., 10., 13., 15., 16., 20., 21. in 22. točke 2. člena si mora investitor posega pridobiti mnenje Občinske uprave občine Grad, razen za posege iz 3., 4., 5., 7., 8., 9., 10., 13. in 15. točke 2. člena odloka, na območjih, ki se urejajo s PIN (UN, ZN, LN), za katere si mora investitor pridobiti soglasje Občinske uprave občine Grad o ustreznosti takšnega posega. V nasprotnem primeru organ, pristojen za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del, le-te ne more izdati. Posegi, za izvedbo katerih je določena pridobitev soglasja Občinske uprave občine Grad, ne smejo biti v nasprotju z določili tangiranih PIN-ov. 21. december 2000, stran 4 Uradne objave Občine Grad IV. PRIGLASITEV DEL 7. člen Investitor, ki namerava posegati v prostor skladno z določili tega odloka, mora pred pričetkom del le-te priglasiti. Odločbo o dovolitvi priglašenih del skladno s tem odlokom izda pristojni upravni organ, le-ta pošlje izdano odločbo v vednost Občinski upravi občine Grad. 8. člen Vloga za priglasitev del mora vsebovati: - kratko tehnično poročilo o nameravanem posegu v prostor (opis zemljišča, na katerem naj bi objekt stal, opis materialov in konstrukcije), - kopijo katastrskega načrta, - vris predvidenega položaja objekta glede na obstoječi objekt v kopijo katastrskega načrta oziroma situacijo objekta v ustreznem merilu 1:1000 ali 1:500, razen za posege, navedene v 2. in 14. točki 2. člena ter za posege v zvezi z vzdrževanjem, obnavljanjem, adaptiranjem in moderniziranjem obstoječih objektov, s katerimi se ne spreminja velikost, zunanji izgled, zmogljivost ali namen teh objektov, - skico objekta ali idejni projekt (tloris, prerez, značilne fasade — vse v ustreznem merilu 1:100 ali 1:50), razen za posege, navedene v 2. in 14. točki 2. člena ter za vse posege v zvezi z vzdrževanjem, obnavljanjem, adaptiranjem in moderniziranjem obstoječih objektov, s katerimi se ne spreminja velikost, zunanji izgled, zmogljivost ali namen teh objektov, - zemljiškoknjižni izpisek ali dokazilo o razpolaganju z zemljiščem, na katerem naj bi objekt stal ali se poseg izvajal, - potrebna soglasja skladno s tem odlokom, - če gre za začasni objekt (sezonska postavitev), datum, do katerega bo ta objekt stal, - urbanistično mnenje za posege na večstanovanjskih objektih in blokih iz 16. točke 2. člena tega odloka, - soglasje upravljalca javne ceste za postavitev ograje v varstvenem pasu javne ceste, za postavitev ograje ob nekategorizirani cesti pa soglasje njenega lastnika ali upravljalca, če je odmik ograje od meje cestnega sveta manjši od 1 m. Pristojni upravni organ glede na vrsto objekta ali posega v prostor v postopku določi, katera mnenja in soglasja je potrebno pridobiti pred izdajo odločbe. V kolikor zahtevana soglasja in mnenja niso izdana v zakonitem roku (ne glede na to, ali je zanje zaprosil naročnik ali upravni organ) se šteje, kot da je soglasje ali mnenje pozitivno. 9. člen Po prejemu zahtevka oziroma popolne vloge iz 7. člena tega odloka mora upravni organ v roku 30 dni izdati odločbo o dovolitvi priglašenih del ali odločbo o zavrnitvi zahtevka. Investitor ne sme pričeti s priglašenimi deli brez odločbe iz prejšnjega odstavka. Izdana odločba o dovolitvi priglašenih del izgubi svojo veljavnost, če investitor ne prične z priglašenimi deli v enem letu po prejemu odločbe. V. INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO 10. člen Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka vršijo v skladu z zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor pristojne inšpekcijske službe. VI. KAZENSKA DOLOČBA 11. člen Za kršitve določb tega odloka se uporabljajo kazenske določbe zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. VII. KONČNI DOLOČBI 12. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o določitvi pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin v Občini Murska Sobota (Uradne objave, št. 9/86) na območju sedanje Občine Grad. 13. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št.: 488/2000 Grad, dne 07. julij 2000 Zupan Občine Grad: Daniel KALAMAR, univ. dipl. oec., I. r.