MniSfto Ib opravnlštuo:
Maribor, Koroške ulice 6. „STRAŽA“
izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti v*ak dan od II.—12. ure dopold.
Telefon št. lis.
Harotnina listo:
Celo leto...................12	K
Pol leta.....................6	K
Četrt leta.................. 3	K
Mesečno.................... 1	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 89.
Kako delajo na Koroškem priganjači „Schulvereina“ in „Südmarke“.
Vsi nemški nacionale! {žal, tudi veliko nemških krščanskih soeialcev, da, celo nekateri nemški duhovniki) in vsi nemškutarji delajo v) pogibel Slovencev na Koroškem. Najhujši so seveda uradniki in učitelji, pred vsem zasebni uradniki velikih podjetij, V dokaz temu objavljam sledeči značilni slušaj ,„pođrobjnega delovanja v velikem*, slogu.“1 prepričan sem, da ni edini, ampak da se že letaj ponavlja in drugod enako izvršuje.
Uradnik pliberške unije naroči en groš vžigalice Schulvereina in jih potem razpošlje gostilničarjem in krčmarjem po celi občini pc 25 do 50 (velikih zabojev, kakor se ravno razpečavajo.
Dotični uradnik je seveda občinski odbornik. Ali pred njim se klanja vse, njega poslušaj vse in uboga ves odbor, njega se vse boji. Kar reče — je prav; kar piše — mora biti. Takd( jma lahkoj delo. Nihče v občini ,!ne sme prodajati drugih vžigalic. Vrhutega vsem svojim 'vera,ikom zagotovi lep dobiček. Schulvereinske in Südmarldne Vžigalice, ta mišnica za slovenski narodni živel, so najcenejše. Poslušajte ! Za (50 velikih zabojev, vf katerih je 5000 Škatljic, plača odjemalec samo (55j K. Proda jih! seveda za 100 K.. Ce odračunlamo zg.ub^ in riežije 5 kron, ostane Še dobička 40 K!
In pri vsem tem dobijo dotična društva po več desettisočakov od tovarne! Neverjetno pa resnično! In tako se prodaja na tak sramoten načini za jude-ževe vinarje ubogi Slovenec najhujšemu sovragu pod patronajnco naše vlade. jNfaj bi se podstopil enako ravnati kak premožen in zaveden Slovenec in take vsiljevati narodne vžigalice v prid obmejnih Slovencev ali Cirilove družbe; dali bi ga — podi ključ, •Quousque tandem?.
Tu ni druge pomoči, nego vzbujati Slovencem zavednost, da ne vzamejo nikjer in nikoli nemških obrambnih vžigalic, ampak da zahtevajo vsepovsod! slovenske. Vzdramimo se vendar enkrat tudi v takozvanih malenkostnih zadevah vsaj zdaj ob jednaj-sti uri, da kes ne bo prišel prekasno!
Maribor, dne 30. julija 1909.
Vojska v Maroku.
Boji pred Melillo.
MeHlljia, 29. julija- Zdi se, kakor bi se mlajši častniki v boju nalašč izpostavljali, ker je čudno, da je število padlih častnikov! v primeri z padlim moštvom neprimerno veliko. Vojni poročevalci poročajo, da se Častniki nikdar ne krijejo.
Pariz, 29. julija. Iz Melille! prihajajo zelo resna poročila. General Marino ima poveljstvo nad
14.000	možmi, kljub temu se bo moral omejiti samo na defenzivo. Nek tukaj živeč Spanec, M dobro pozna Kabile, meni, da bil bilo za vdušitev upora potrebnih 100.000 mož. Neka stotnija se je branila iti v; ogenj* ker je proti vojski,
Pariz, 29. julija. Tukajšnji listi so dobili po ovinkih iz Madrida in Barcelone poročilo, ki trdijo, da so doživeli Spanci pred Melillo velik poraz in izgubili ß00 do 800 mož.
Poročila o zmagi.
M adri d, 29. julija. Uradna brzojjavka iz Melille poroča, da so v zadpjem, boju Spanci zmagali. Posrečilo se jim je $idi vzeti več novih postojank.
M e 1 i 11 a, 29. julija. Uradno poročila pravi, da so Mavri razdrli tir severo-afriške železnice, da bi preprečili transport živil. Dva Španska oddelka sta pbghala Mavre- nazaj ih Ispravila transport v varnost. Izgube so na obeh straneh precej velike.
Nove čete v Maroko.
Madrid, 29.. julija/ Edino poročilo, M je došlo tekom včerajšnjega dne iz bojnega polja, pravi, da so Kabili! dobili izdatno pomoč. Na pomoč španskim Četam bo šla Še ena divizija in, paj brigada iz Gibraltara.
s Upor med španskimi četami.,
London, 29. julija. Iz Madrida poročajo, da se je med španskimi četami pojavil na več krajih upor. Devet vojakov in enega podčastnika, kateri so vrgli orožje v morje, so jtgkoj po prihodu v Melillo ustrelili. V Malagi je bil obsojen na smrt nek vojak, ki je umoril predpostavljenega Častnika. Proti več vojakom se je uvedla preiskava,, ker so se nespodobno izrazili o kralju.
Letnik I.
Velikanske izgube.
M e 1 i 11 a, 30. julijih.- Položaj je zelo pesen. Poji se vršijo že čisto pred mestnimi zidovi. Deset višjih, veliko nižjih čas/nikn * in okoli 1000 vojakov je mrtvi?-. 1500 pa ranjenih.
London, 80. julija. Iz Melille došla poročila silikaja položaj kot skrajno kritičen. General Morena, katerega čete so utrujene in demoralizirane, zahteva novih ,75.000 mož,
Uporne čete.
M e 1 i 11 a, 30. julija. Cel bataljon Španskih vojakov se je vpričo sovražnika uprl in pričel bežati«, Edino poveljnik je ostal na svojem mestu in padel. Ostale čete zahtevajo predi odhodom v bitko, da morajo stopiti častniki pra(d fronto, si cel) bodo odpovedale pokorščino.
Berolijn, 30. julija. V< bojh med brigado generala Pintos in Mavri je padlo 200 Spancev in 1000 Mavrov.
v
Revolucija na Španskem.
Nezadovoljnost s {špansko vlado.
Madrid, 29. julija. Kralj Alfonz se je vrnil včeraj iz Ferrole v Madrid. Ker je cenzura zelo stroga, ni mogoče dobiti nikakih poročil o bojih pri Melilli. O polnoči ni bilo iz Melillaf niti uradnih in niti privatnih poročil. iRadi tega vlada tukaj velika bojazen* Splošno je razširjeno mnenje, da se sedanji položaj ne more dolgo/ vzdržati. Čeprav je ljudstvo prepričano o junaštvu častnikov in vojakov, vendar kar najostreje obstoja vladina politiko. Do armade ima dežela popolno zaupanje, nad delovanjem vlade !je pa skrajno ogorčena.
Nasilnosti protivojaške propagande.
Madrid, 29., julija. Položaj/ v Barceloni- je skrajno resen. Množica demonstrantov je napadla nek samostan. Železnica iz- Barcelone do francoske meje je razdrta v dolgosti 10 km.
London, 29. julija^ „Dailly Express“1 poroča: V Saragosi, Huesci in Valenciji tudi vre. Veliko rezervistov je pobegnilo na Francosko, Krvavi spopadi v Barceloni so se pričeli' v pondeljek. — Glavni boj je divjal na kolodvoru, katerega so se polastili orožniki.
PODUSTBK
Zal in Rudabeh.
Dr. Karol Glaser.
(Dalje.)
Glej, sužnik črnooki, kralju zvest prijatelj, Ki svetoval je njemu dobro v vseh slučajih,. Povrne h kralju se in točno mu razloži Besede, ki jih čul je od deklet uzornih.
Glej, srečni vojskovodja je odšel paj reko Pred dražestna dekleta iz Kabulistana,
Ki v ličecih jednaka so nebeškim lučim, Obrazke kakor deve imejoč rudeče,
Ki Tiraz z nenavadno dičijo krasoto.
Ko so zazrle :ga, so se mu poklonile.
Zdaj praša vojskovodja jih’ o Rudabehi,
O važnih svojstvih vseh, ki jih ima cipresa,
Kar uma tiče se in kar vrlin telesnih,
Da bi razvidel, je-li ustvarjena za njega.
„Na vsako stran mi dajte jasne odgovore; Varujte se, da me ne varate zvijačno.
Ce bo resnica temelj vsem podatkom vašim, Izkažem vam zahvalo dn pa časit veliko.
Ce bodem pa imel do suma kaj povoda,
Pomečem vas pod težke noge oroslanov,“
Jednako lilijam so lica jim zbledela;. Zemljo poljubile so zdaj pred Vojskovodjo,
In ojunačila se jedna je med njimi,
Ki je najmlajša bila in je govorila:
„Na svetu mati ni Še porodila sina,
Ki Žalu bi jednak bil v rasti, velikosti Ter v Čistosti srca, odličnosti razuma In Če bi bilo drugo bitje mu jednako,
Je Rudabeh jedina, ki se ž njim primerja: Ozaljšana od nog do glave je z jasminom,
Ki sveti divno se kot zvezdice arabske,
Ki kakor zemlje svod do zemlje sega nizke. Vale od glave se do nog ji kodri bujni, Prepleteni mamljivo so ji z| cvetjem svežim;
Od njih razširja se vonjava mošusova,
Se ambra se razliva njej po ,vsem telesu,
Ki dičijo rubini ga in pa granati.
Noben malik kitajski ni tako okrašen:'
Plejade in pa luna pojejo ji slavo.“
Govoril vojskovodja jim Je ljubeznivo Besede te presrčno dražestnim dekletom: „Povejte mi sedaj, po kteri poti pridem V bližino deve moje, ki me je razvnela;
Da gledam ji v oči, so mi presrčne želje.1“
In djala so dekleta: „Slavni vojskovodjaI Potečemo me rade pred oipreso vitko,
Načrte tvoje srečne hočemo slaviti,
Naslikati zgovornost in krasoto tvojo.
Vloviti glavo njeno hočemo me v zanko, Prilepiti na tvoje njene ustne nežne.
Junak ti slavni, pridi pred palačo z zanko,
In vrzi jo na streho ter prilepi v lino.
Le ogleduj jo, kakor dolgo se ti ljubi,
Ker jagnje ne uide lovu tvoje moči.“
Prijazno krasotice so se poslovile In njemu pa srtoe je radosti drhtelo.
IV.
Dekleta se vračajo! k Rudabehi.
V šotore se je vrnil Zal in prve noči OČi zatisnil ni: srce mu je drhtelo,
Dekleta pa so prišla hipoma do grada;
Držala v rokah vsaka dva je lepa Šopka,
Ko jih vratar zagleda, se je močno vjezil In v gnevu svojem k njim je tako-le govoril:1, Res pozno ve odšle ste s kraljeve palače.
Kaj p,a je povod bil, da ste ga zapustile?
Ustrašijo ob teh besedah se dekleta,
.Ter mu odgovorijo zlo nevoljne to-ie:
„Ne veš, da dnešnji dan je ^akor drugi Üne^ii?
Ne strašijo na vrtu duhi več hudobni.
Nabirale na vrtu cvetje smo spomladno,
Saj Rudabeh je dala nam ukaze take;
Za njo nabiramo me cvetje iz ljubezni.
Je lepo li od tebe, da si zdaj oduren,
Ce smo si me nabirale nekaj rožic s trnja?
Čuvaj je rekel: b,Danes pač ni dan vsakdanji. Odkar je Zal z vojaki svojimi bil prišel,
V bližini je postavil on Šotore svoje,
Da z jezdeci poseče našega vlaidarja.
Zapazile Še niste, deklice ve dične,
Da tuji kralj tu jaha vsako jutro k Zalu,
Ker tesno prijateljstvo veže jju iskreno.
Ce bi zagledal vas, da nosite tu cvetje.
Takoj na tla vas vrže in vas vse pohodi.
Ne hodite mi več z harema, dekleta,
Da bi jeziki zlobni vas ne obirali.“
Nla to so v) grad stopile mlade krasotice, Kraljičini so one tako govorile:
„Res, Zal je vreden, da se solncu on primerja, Obra;z jednak je roži, lasi pa so beli.“
No, glejte, Rudabehi vnelo se j|e srce, Vsplamtela v njej je želja., da mu gleda v lice. Razkladale so dare in pa žlatne kamne;
Po marsičem je ona deklice prašala:
„Kako ste mogle, deve, priti ž njim v dotiko?
Lepo o njem je Čuti, lepše pa ga zreti.“
Vseh pet deklet nemudno zdaici je hitelo,
Da ji razklada divne lastnosti junaka.
„V dostojnosti, junaštvom njemu ni vrstnika.
Po vitkosti cipresi je jednak visoki,
On kralj vseh kraljev je in mož je veličasten, Prijazen je ob jednem, pa častit mladenič.
Narcisam clo zelenim so oči jednake,
In ustnice koralne vabijo v poljube.;
M ja d r i d; 29. julijp,. Kralj je izdal dekret* s katerim so suspendirane ustavne garancije za celo Španijo.
Kralja izžvižgali.
M a d r i d, 29. julija. Kralja so pri včerajš-njem doliodu ,v Madrid izžvižgali./, Položaj v Kataloniji je jako resen. Kolodvor v 'Barceloni je odrezan od sveta in vojaško zaseden. Tudi promet s Francijo je ustavljen. Vsem časopisom je prepovedano izhajati. Na barikadah so bili krvavi boji. Civilni guverner Je odstopil. Vojaki so se opetov|ano upirali streljati na množico. Trgovina je popolnoma ustavljena. Vsa Katalonija se je uprla. V Barceloni je pri nemirih streljala tudi artiljerija, posredovala je tudi mornariška infanterija. V drugih Španskih okrajih je razmeroma mirno. Vlada uradno poroča, da je Španske poraze s Kabili popravila najnovejša sijajna zmaga španskega orožja.
M a d r i d,-. 29. julija. Mnogo požigalcev je bilo vsled obsednega stanja danes zjutraj ustreljenih.
Boji v Barceloni. — Doli s kraljem!
C e r b e r e, SO. julija.) Po poročilu iz Barcelone je bilo tam požganih šest samostanov in veliko hiš. Topništvo strelja na uporn;ike, ki1 so se zabarikadirali. Število mrtvih je veliko. Samo pri eni barikadi je 30 mrtvih. Brzovlak iz Portboua se je moral ustaviti m Hansi, ker je več mostov z dinamitom razrušenih. Neko poročilo iz Madrida pravi, da je vojaštvo- in velikanska množit at ljudi demonstrirala pred kraljevo palačo in kričala:	Doli s kral-
jem!:
London, 30. julija. Tukajšnji listi so prejeli od svojih poročevalcev brzojave, v katerih se trdi, da stoji Španska neposredno pred strašno revolucijo, Tudi izven Katalonije se neverjetno hitro širi protidinastiško gibanje. Po ulicah se pogostoma čujejo ob (priliki demonstracij kljici: Proč z Alfonzom!, Proč z dinastijo!
Plemstvo beži.
Madrid* 30. julija. Več strogo katoliških plemenitaških družin v Barceloni je dobilo pretilna pisma. Večina plemenitašev je že zbežalo v inozemstvo.
Vojaki se puntajo.
Pariz, 30. julija. Iz Katalonije prihajajo neprespano poročila o bojik med četami in revolucionaren Vojaki, ki so rojeni v Kataloniji, se branijo streljati na upornike. Zato jih ljudstvo povsod, kamor pridejo, navdušeno pozdravlja,. Revolucionarji so še vedno gospodarji položaja. VI Barceloni se je celo dogodilo, da so uporniki oblegali vojašnico. Z veliko težavo se je posrečilo poveljniku poslati; v Valencijo sela, da je prišla pomoč. Večina premožnejših ljudi beži iz Katalonije.
Revolucija zmaguje.
Madrid, 30. julija. Mesto Barcelona je brez luči, brez telefona, bres( električne železnice; v^ nekaterih ulicah segajo barikade do oken najvišjega nadstropja. Potrjuje se, da je nastal upor tudi v Leridi, Geroni. in Tarragoni. Iz Madrida bodo poslali v Barcelono dva kora vojakov. Vodja socialdemokratov je izjavil vladi, da bo takoj proglašen generalni Štrajk po celi državi, če bo vlada pričela s protiakcijo. Javna poslopja v Barceloni so razrušena. Železniške vlake revolucionara sežigajo. — Vlada je ukazala streljati s topovi na barikade, vendar dosedaj še ni nobenega? uspeha.
flaročife „Stražo“!
Telo je vitko, prsi pa so mu Široke.
Jednak je levu v moči in v ragumui jasnem, On meriti se more z mobedom* učenim. Njegovi beli lasi niso mu na Škodo,
PovekŠajo krasoto mu v mladenških letih.
Ker padajo mu y kodrih na junaško lice,
In so jednaki zvončkom srebrnim na rožah. Ce videla bi ti ga, rekla bi pač samar Ce ne bi takov bil, ga jaz ne ljubim nikdar! Ko smo odlično mu o tebi poročale,
Poslovil se od nas je s srcem polnim nado. Za svojega si gosta sama zdaj kaj, stori.
Le daj povelje, me ga urno izvršimo.“1
Na to kraljičina je devam govorila: „Mišljenja drugega ste bile prej. ve deve, Da Zial je star in da so ga vzgojile tiče.
In zdaj trdite pa, da ima 'divn,a lica,
Da vitkega je stasa in junaških prsi. Proslavljale pred njim ste tudi mene, deve. Zahtevale primerno v ta namen plačila."
Glej, rudečiea njeno lice je oblila. Izbere devo si in ji zaupno reče:,
„Ko noč približa se, ti pojdi tje k Šotorom, Povej ti Zalu: Želja se ti izpolnjuje,
Požuri se, da vidiš devo, ktero ljubiš!“ Kraljičini pa deva odgovarja tako: „Izvrši vse priprave za posefe gosta.
In bog podeli vse ti blagoslove svoje,
Da venčala bi sreča vse ti pote tvoje."
Takoj začela zdaj je Rudabeh priprave In skrbno skriva se pred svojci na tem delu. In njeno stanovanje dičile so slike Junakov veleslavnih v vsej krasoti mladi.
Veleizdaj niški proces.
Obtoženi Adam Pribičevič je pripovedoval, da je Nastič rekel, da mu je on na nekem banketu v Belgrade; neke/ seljake kot aktivne revolucionarje predstavil. To je navadna izmišljotinfa. Jaz vem, da so najbolj svobodni seljaki hudi plašljivci, ki še pred uradnikom trepečejo, ne pa da bi Še metali bombe. Dalje da nimajo nikake take inteligence, kaj pa Še, da bi bili seljaki tako drzni., ,
Predsednik ga nato vpraša, kolikokrat in tedaj je imel, on dopust.
Pribičevič:	(Glede mojega življenja imam jaz
natančne podatke, katere bodo pa moji zagovorniki predložili*
Predsednik: /Od tedaj pa vi poznate Nastiča?
Pribičevič: Spoznal sem se leta 1907 ;v Slov. Jugu ž njim.
Predsednik: Po izpovedbi priče ste bili vi prar vi član velesrbske revolucionarne organizacije.
Pribičevič: Nastič naj, le govori, kar le hoče. Jaz niti v obče ne) vem, da bi obstojala kje kaka revolucionarna organizacija.
Predsednik ga nato izprašuje, ako je bil na oni konferenci v Belgradu, ko se' je razpravljalo o atentatu na Črnogorskega kneza Nikito.
Adam Pribičevič nato odgovarja, da on nikdar ni bil z bratom Milanom v Belgradu, (kakor trdi Nastič, da sta bila skupaj na konferenci.
Predsednik: Revolucionarni klub je imel svoje ateste in adrese na kabinete raznih držav.
Pribičevič: Jaz mislim, da je to nemogoče in si je Nastič to ravno tako izmislil, kakor, ono o Seljakih,.
Predsednik:	Ali je statut v rokopisu od va-
šega brada Milana?
Pribičevič: Sličen je že nekoliko pisavi/ mojega brata, kar bo pa vedel natančneje povedati Valerijam
Predsednik:	Vi ste tudi dopisovali v Srbsko
Kolo pod šifro „A“?
Pribičevič: Da,, gotovo pa ne samo podi to Šifro, ampak Še pod drugimi ljudi. Povem tukaj, da sem pisal v Srbsko Kolo od leta 1903 do 1906, a tedaj nisem bil revolucionarec, kako se pa morejo potem moji članki inkriminirati.!
Predsednik vpraša nato obtoženca, ali je bil Nastič res v Kragujevacu, nakar, mu pa Pribičevič ne more dati pojasnila, on pravi, da tega ne iverja» me.. Zlasti zato ne, ako bi Nastij res tam nastopil kot dunajski doktor Kraus. Srbi bi enemu Dunajčanu nikdar ne odprli arzenalovfih' duri. Da? pa se je Nastič predstavil kot Belgijec, to je že bolj verjetno. Sicer se mu pa ta zdi tudik izmišljeno.
Državni pravdnik pa Pribičeviča prekine, rekoč: Nastič je priča!
Predsednik: Sedaj naj pa priča Nastič dalje govori.
Nastič: Dobro izmišljeno pripovedko bom kmalu zmešal, ;On je dejal, da senu tudi jaz hotel oditi v Ameriko, nakar pa Še v svojem življenju nisem nikdar mislil ne. On dobro ve, da sem jaz pisal članke o ameriškem vprašanju, zlasti kar se tiče izseljenikovk EAko je Pribičevič iz tega sklepal, da imam jaz namero iti v Ameriko, je to popolnoma njegova stvar, ako on tako naivno sklepa i!z mojih člankov.
Pribičevič: Ali niste vi predlagali v enem pismu na brata Milana, da se (naj osnuje revolucionarna stranka?
Nastič:-; Jaz se na to ne spominjam prav, mogoče pa' je. V ostalem naj se pa pokaže dotično pismo.
Te so ovili z drugo svilo iz Kitaj a.
Po mizah iz zlata postavili so čaše Ter mešali so z vinom mošus in pa ambro.
Rubine in smaragde trosili po tleh so;
Palačo so z cvetličjem svežim Okrasili,
Da ae je K solncu kvišku Širila vonjava.
V.
* Zal se snide z Rudabeho.
Ko se je solnce skrilo za vršine gorske,,
Pred Zala je pritekla strežnica sikrbljiva Ter rekla mu:i „Le pridi, vse je že gotovo.“
Junak oči obrne zdaj nasproti gradu,
Srce je poželelo, da on vidi drago.
In črnooka pa je Čakala na linah,
Vršičkom cedrovim, ki jih obseva luna,
Jednak je bil obrazek Rudabehe divne.
Ko Zala koprneče so oči zazrle,
Besede te poreče ona z milim glasom:
„Pozdravljen bodi ti mi, mladič moj junaški!
Naj blagoslov obilni dajo ti nebesa,
In sinu vsakemu, ki bil bi tebi sličen!
Veselje naj prešine vsa dekleta moja,
Ki so naslikale mi takega junaka.
Izmučene so noge tvoje te kraljevske.“'
Ko pa mladenič sliši mile te besede,
Ter sam zapazi divno Ruđabeho v linah,
Se je razširjala od njo svetlobja, krasna:
Osvetljali rubini ne bi lepše zemlje.
Tako on vskliknil je: b,Ti deva, s svitom lune,
Z darovi brez Števila bog naj te obsiplje!
Obračale so moje se oči na sever,,
Srce je pošiljalo tjekaj vzdihe gorke!
Pribičevič: V tem pismu ste vi tudi pisali, da je jtreba sestaviti statut, in o ekspozituri v AmeriM.
■ Nastič: To je vse mogoče, ampak je ravno on prinesel to idejo iz Hrvatske.
Predsednik: Valerijan Pribičevič, vi ste Član Slovenskega Juga, torej ste tudi v zvezi z macedon-skimi komiteji.
Pribičevič: Ali so macedonski odbori za častniško akcijo v Macedoniji samo pro forma?
Nasfcč: iCelaj oficijelna Sr is* j a fafaori;sira in pomaga podpirati akcijo. Cele trume ljudi prestopa do glave oboroženih srbsko mejo in udira v Turčijo, Ti ljudje vendar podpirajo akcijo.
Predsednik odredi nato, odmor, po katerem pa pride na vrsto Valerijan Pribičevič, kateri zanikuje Nastičevo trditev, da bi oil katerikrat z bratom Adamom na agitacijskem potovanju v Belgradu. Kje da sem bil ves ta čas se lahko razvidi iz mojih potnih listin in raznih zapisnikov, torej se na vsajk način nisem mogel udeleževati revolucionarnega gibanja na Hrvaškem* Zlobna lajž fe tudi to, da bi jaz bil z bratom Adamom na konferenci Slovenskega Juga.
Predsednik nato sprašuje Vjalerijuna Pribičeviča, ako on že od prej pozna Nastiča in ako se je ž njim kaj razgovarjal o revolucionarni stranki.
Pribičevič mu odvrne, da ga je videl 1. 1907, se ž njim spoznal, ali govorila nista ničesar o kalci organizaciji.
Dalja ga vpraša predsednik, ako mu je znana tovarna streljiva v Kragujevacu.
Valerijan Pribičevič mu to pritrdil. Kar se pa revolucije tiče, pravi obtoženi Valerijan Pribičevič, da je bil dosedaj res revolucionar, da bi stopil v stranko Raucha, ker bi potem nemotena lahko deloval, ter ne bi stopil v samostalno stranko, kateri sedaj pripada. Po teh besedah sjo zavladal splošen smeh po dvorani.
Drobne politične vesti.
Sarajevo, 29. julija. 140 Hercegovcev, ki so med avstrijsko-srbskim sporom zapustili Avstrijo in se podali med črnogorske prostovoljce, se je vrnilo in se naznanilo sodišču*
R i m, 29'. julija. Neka Še nepotrjena vest, pravi, da je vojna uprava sklenila obmejne (trdnjave proti Avstriji pomnožiti, oziroma1 ojačiti in napraviti nova pota črez Alpe za transport topništva. V ta namen bo potrebjen precejšen kredit, o katerem; se bo sklepalo v tajni seji zbornice,
B e 1 g rad, 29. julija. Pred tukajjšnjim sodiščem je vložen protest radi. menio v visočini 500.000 frankov, ki se glasijo na ime princa Arzena. Kot porok je podpisan kraljev zaupnik Peter Lukasevič, ki Je izpovedal, da je kraljev brat Arzen na podlagi takih menic dvignil Belgradu nad 1,000.000 frankov in nato zapustil Srbijo, prav tako je storil tudi kraljev nečak Nenadovič, poslanik v .Carigradu. Za plačilo menic se pa nihče ne zmeni.
Siczinski pomiloščen.
Lvov, 29. julija. Miroslavu1 Siczinskemu, morilcu prejšnjega cesarskega namestjnika grofa Po-tockega, je predsedstvo deželnega sodišča naznanilo, da je pomiloščen in da se mu je smrtna kazen izr premenila v 201etno ječo. Siczinski ie bil takoj nato odpeljan v jetnišnico v Kazimirjev! ulici.
Perzija.
Peterburg, 29. julija. Usti poročajo neprestano, da v Perziji zopet vre in da nameravajo po vseh mestih privrženci odstavljenega Šaha zanetiti nemire. Govori se tudi o zopetnem bombardiranju Teherana,
Kolikokrat poprosil bil sem že nebesa,
Naj podele mi milost, da te vidim, draga! Osrečila si z miloj me besedoj, (deva.-
V	visokih bivaš linah, jaz sem tukaj doli*
Izmisli sredstvo, draga, da se ti približam!“'
Razvezala si lasi deklica je zračna,
In je spustila kite svoje kakor kače Od okna svojega tja doli k Zalu spodaj,
Na to se Rudabeh je oglasila ljubko:
„Junaškega očeta sin, o Pehboanec,
Le hitro se požuri zdaj na kvišku k meni, Kraljevske roke, prsi levove porabi In, p;rimi ti za konec črne kite moje.“
In presenečenje je zdaj pretreslo Zala,
Ko je besede take slišal Rudabehe.
Poljubil Zial je konec kite t.ako strastno,
Da je mu to prihodna slišala soproga.
„To ni spodobno, draga*“, Zait na to odvrne,
„Naj solnce ne obseva takega kdaj dneva,
Da jaz bi bol povzročil tebi, Rudabeha,
Kateri je srce že ranila 1’ul'e/fn.“
Potem je dal mu sluga lestvico iz vervi,
Katero je on postavil kvišku do mostovža,
Da) se 'je tam pripela: urno? plane kvišku!
S priklonom se približa njemu zračn,a deva, Preljubljenemu Zalu roko je podala,
V	opojni ljubavi sta srčno se objela,
Iz mostovža sta v dvorana stopila prekrasno,
Ki se je svetila od zlata čarodivno,
In ki je bila slična raju, polna lučic.
Stojijo tam dekleta v lepem oblačilu,
(Konec prihodnjič.)
B e r o 1 i n, 29. julija. Nieko iz Teherana do Slo poročilo pravi, da je 1200 rusfcih vojakov zapustilo Kaswiin, in korakajo sedaj tv jsmieiri proti Te-heranu.
Srbija ni dobila posojila.
Belgrad, 29. julija. Pogajanja s francoskimi bankami, da bi Srbija sklenila posojilo 150 mil. dinarjev, niso uspela. Minister Paču se je že povrnili V Belgrad' ter obvestil o svoji akciji ministrski sveti Sodi se, da je francosjka bančna skupščina ponudila talko nizke kurze, da ;ni bilo made, ida bi jih skupščina vsprejela. Jeseni se bodo bržkone pogajanja nadaljevala, toda z neko/ nemško bančno skupino.
Napad na avstrijskega konzula.
Prizren, 29. julija. Neznanci so streljali pri Topojanskem mostu na avstrijskega pođkonzula Oskarja Prochaska, ki pa ni bil ranjen. Oblast je odredila strogo preiskavo.
Splošna stavka na Angleškem.
London, 29. julija. Žja* splošno istavko je glasovalo 518.391 organiziranih delavcev, proti pa samo 62.960.
Raznoterosti.
Zadružni kurz za duhovnike in učitelje se prične 9. avgusta dopoldne, kdor se ga želi udeležiti, naj prijavi svojo udeležbo zadnji čas do 4 avgusta, da se ve vse potrebno urediti. Zglase sprejema Zadružna zveza v Ljubljani.
Nove razglednice „Slov. dij. zveze“. „Slov. dij. zveza“ je zopet založila dvoje vrst razglednic, katerih ena se nanaša na njeno izobraževalno delo, druga na narodno obrambeno. Osnutke je prav lično izdelal domači umetnik g. Maksim Gaspari. Prijatelji, somišljeniki, segajte pridno po njih! Tovariši, razširjajte jih povsod! Cena jim je 10 v za komad. Naročajo se pri: Stanko Masič, stud. iur. Ljubljana, Zalokarjeva ni. 10.
Ukrajinci in obstrukcija. Ukrajinci, ki so bili doslej v državnem zboru vedno prezirani, so postali vsied obstrukcije naenkrat važen faktor. Zdaj, ko šteje v parlamentu vsak glas, lahko Ukrajinci od očnjejo. Zato se pa vladne stranke trudijo, da jih pridobe. Sam finančni minister Bilinski je stopil ž njimi v stiko in jih je hotel pridobiti zase z raznimi obljubami. A pritegnil jih je k sebi Sta-pinski v tabor obstrukcije. Zdaj je začel pa iznova mešetariti Glabinski, ki hoče med Ukrajinci in Poljaki ustvariti prijateljske razmere. Poljaki, ki so doslej Ukrajince brezobzirno zatirali, se pehajo zdaj naenkrat za njihovo prijateljstvo ! Ali ni to že lep uspeh slovanske obstrukcije ? Tako je načelnik ukrajinskega kluba Komancznk dobil naenkrat ponudbe od treh strani. Kakor pa priča resolucija, sprejeta na nedeljskem shodu Ukrajincev, stoje ti že v taboru obstrukcije, dasi za to še nimajo formalnega dogovora s „Slovansko Jednoto“.
Za Obmejne Slovence SO nabrali ob priliki pogreba organista Konrada Šileč na Ptujski gori zbrani eotovariši mesto venca na grob 6 K. V isti namen so nabrali tudi pogrebci v gostilni g. Franca Žunkovič 6 K 60. Hvala!
K višjim ciljem. Pod naslovom prinaša „Slovenec“ članek iz pod peresa štajerskega somišljenika v katerem se zavračajo trditve liberalcev, da obstrukcija naših poslancev ni popularna, ker se je začela za bosanskega kmeta. Liberalci pravijo, naj bi se obstrukcija rajši uprizorila v prilog kake imenitne narodne zahteve, bosanskega kmeta naj bi pa naši poslanci prepustili ojegovi usodi, zlasti ko je zbornica to reč že enkrat rešila, seveda negativno. Clankar zavrača te liberalne neumnosti sledeče: „Naše ljudstvo ni tako kratkovidno, ozkosrčno in malenkostno, kakor so liberalni pristaši. Med slovenskim in bosanskim kmetom je še vedno velika duševra vez. Sinovi našega ni roda so prelivali kri za svojega jugoslovanskega brata — in zdaj naj bi jim bil deveta briga! Naši fantje so v Bosni in Hercegovini preživeli odlomek svoje zgodovine — in zdaj bi jim bili ti kraji španske vasi, malovredne, brezpomembne? Vojna v novo priklopljenih deželah se je tako vtisnila v ljudsko dušo, da imajo o njej ponekod narodno pesem z začetkom: „Osemnajstega avgusta je bila v Bosni vojska“ — in zdaj hi naenkrat ne imeli zanimanja za tiste prebivalce, katere so videli, slišali o katerih so čitali v knjigi „Družbe sv. Mohoija“. Še več! če pokažemo našemu kmetu njegovo lastno zgodovino, ko je tlačanil nemškemu grajščaku, a zdaj je osvobojen tega jarma, ali ne bo razumel, da se gre pri bosanskem kmetu za nekaj enakega. V svojem preprostem srcu bo naš »eljak bolj čutil žalostno usodo svojega stanovskega tovariša, kakor pa liberalec v svoji popačeni, sebični navihanosti. Naš kmet bo razumel, da bosanski kmet ne sme priti iz enega jarma pod drugega, iz luže v mlako, iz egptovske sužnjosti v babilonsko.“
Nemško časopisje se je vendar enkrat iztreznilo in prenehalo kričati o slavni zmagi Bienertha in vladnih strank ter o porazu obstrukcionistov. Nekateri sedaj odkrito priznavajo, da je položaj za Bienertha kritičen, ker tudi Slovenci sami lahko razbijejo sedanji državni zbor. Tega se pa grozno bojijo ker vedo, da bi nove volitve nikakor ne škodovale strankam, ki obstruirajo, pač pa jim zelo koristile.
„Grazer Volksblatt“ je pred kratkim na vse mogoče načine obožaval ministrskega predsednika barona Bienertha. Sedaj mu pa naenkrat očita, da se je zbal obstrukcionistov in vrgel puško v koruzo. Napada tudi „Neue Freie Presse“, ker je ta napadla krščansko-socialne voditelje in nahujskala nemške svobodomiselne stranke proti njim. Seveda pa „Grazer Volksblatt“ u ni znano, da je dotični članek naročil baron Bienerth, ki je pobegnil pred Slovani. Kakor „Grazer Volksblatt“-u, prav tako se godi tudi drugim nemškim listom. „Tagespost“ na primer tarna: „Der kleine Šušteršič ist zu einer Grösse geworden!“ Mi se nič ne čudimo žalosti in
tarnanju nemških, pa tudi slovenskih liberalnih listov. V prvem razburjenju so pisali, da je zmagala vlada in njene stranke, po treznem premišljevanja so pa prišli do zaključka, da je ravno nasprotno rtsnica.
Nova planinska koča se otvori dne 1. avg. 1909. v Koritnici pod Mangartom. Kočo je postavil Akad. krožek češke podružnice S. P. D. Koča bede poleti oskrbovana. Na predvečer otvoritve, dne 31. jnlija t. 1. je v Logu pod Predelom pri županu g. Černuti prijateljski sestanek. Prijateljem slovenskih planin priporočamo, da pohite omenjene dni v prijazni slovenski Log in pod sivi Mangart.
Županstva, župai, oradi,' slovensko izobrsženstvo, pozor! Tekoče desetletje gre h koncu. Novo ljudsko štetje je pred vrati. V svrho pravilnega poslovanja so dobila vsa okr. glavarstva poleg dragih navodil tndi nalog eminentne važnosti, da urele in sestavijo pravilni „krajevni imenik“. K sodelovanju so poklicana in zavezana vsa županstva, ki morajo z največjo natančnostjo izpolniti dotične formularje, zlasti „ Dodatek k sestavi imenika krajev“ in izbacniti vsa 6mešna, spakedrana, potvorjena in nepravilna siovenska imena — prave spake — nad katerimi se je doslej jezil ali smejal vsak zaveden Slovenec. Če so se pri zadnji ljudski štetvi leta 19C0 vsied nenatančnih poizvedeb, nezadostnih informacij ali malomarnosti poklicanih faktorjev vrinile obžalovanja vredne napake in naš lepi jezik sramoteče potvare, se to ne sme več zgoditi in skrajna potreba je, da se jih za vselej iztrebi in da postane pisava od sedaj pravilna in stalna. Vsa glavarstva in županstva na Slovenskem r aj vestno izvrše svojo sicer težavno, a kulturno nalogo. Obrnejo nsj se za morebitne informacije do župnih uradov ali šolskih vodstev, da bomo imeli za naprej res pravilna slovenska imena vasi, trgov, mest, sel in krajev ker sicer bi morali še prihodnje desetletje v svojo sramoto gledati na uradnih dopisih in knjigah in kartah, krajevnih napisih itd. vnebovpjoče potvare kakor: Sinji vrh = Schweinfcerg, Vrh = Zhudenberg = Zu den Bergen, Stražišče = Straschisch, Eazdrto-Prevalj = Praewald itd. Za to potrebno narodno in kulturno delo naj se zavzame vse slovensko časopisje s primernimi pojasnili o važnosti te zadeve in vse slovensko izobratenstvo naj se zgane, da bodo naša županstva slovenskim imenom dosegla pravilnost in čast, ki jim gre v javnosti in uradih.
Važna razsodba. Vsakdor ima pravo, posluževati se pri označenju svojega obratovališča deželnega jezika, koji mu bolje ugaja v smislu v javnem življenju državnopravno priznane veljave deželno običajnih jezikov; nihče se torej ne sme siliti, da bi svoje obratovališče označil v drugem deželnem jeziku, akoravno bi to bilo potreba radi večine prebivalstva. Tako je razsodilo upravno sodišče dne 16. aprila t. 1. štev. 3497. — Kdor se za to obširno razsodbo zanima, naj čita ukazni list ministerstva notranjih zadev štev. 13 ex 1909, stran 255.
Poslanec Pišek priredi v nedeljo dne 1. avgnsta v Doliču shod pri g. Jastrobniku po ranem opravilu. Dne
8.	avg. priredi shod na Gornji Poljska vi, 22. avg. v Hočah,
29.	avg. v Razvanju, 5. sept. na Sp. Poljskavi, 12. sept. na Polzeli. Naše somimišljenike vteh krajih že zdaj opozarjamo na te shode.
Velika konfuznost je vladala o priliki Kernstoekovega slavja in pa dan pozneje v uredništvu „Marburger Zeitung“. V notici, kjer napada slovenske obstrukcioniste, piše, daje poslanec P šek pretečeno nedeljo, t. j. 25. julija imel shod v Doliču. Na drugem mestu poročamo, da bo imel poslanec Pišek shod v Doliču še le prihodnjo nedeljo. Nadalje p;še „Marburger Zeitung“, da je govoril v nedeljo „in Dopiseli“ pri Ljab-jani kranjski deželni poslanec dr. Zazek v „Unter-lipizza“ pa deželni poslanec Biger. V uredništvu je res moral vladati strašanski maček, da so napisali tako gorostasne nesmiselnosti. Ubogi Kernstock je tedaj zakrivil, da se je „Marburgerica“ tako zelo osmešila.
Pošiljatelji razglednic, pozori! D ose daj so se razglednice, na katerih naslovni strani je bil prilepljen narodni ali kak drug kolek, brez Vsega izročile adresatu. V najnovejšem času pa je treba za take razglednice plačati 10 h kazni, ker se vsied namigljaja poštnega ravnateljstva smatrajo kot pisr ma. Dne 8. junija t. 1. je poštno ravnateljstvo izdalo odlok, kateri trdi, da ni dvoma, da se morajo take razglednice taksirati kot pisma.; Ce je umestno, da se na ta način skuša preprečiti uporabo dobrodelnih' ali narodnih kolekov) in Če je pametno, da se je izdal tak odlok -prav/ ob letoviški sezoni, ne 'da bi se ljudstvo na to opozorilo, o tem naj razmišljajo višje oblasti.
Odvetniška tarifa in stanovska čast. Disciplinami senat najvišjega sodišča je imelo odločiti v tajni seji, ako se sprejem honorarja pod tarifo smatra za žalitev stanovske časti odvetn kov ali ne. V prvi inštanci so to vprašanje potrdili. Obdolžen je bil nek odvetnik prestopka žalitve stanova se časti, češ da je nelojalno stanovsko konkuriral s tem, da je sprejel honorar pod odvetniško tarifo. Posebno se mu očita, da je naravnost smešno nizke honorarje sprejemal za zastopstvo klijentov, istotako tudi male letne pavšale za stalna zastopstva — ne glede na to, da je tudi popolnoma zastonj deloval. Na ta način je on nelojalno konkuriral proti svojim kolegom in jim z nizkim honorarjem odvzel mnogo klijentov. Obtoženi odvetnik je pred disciplinarnim sodiščem izjavil, da on res stavi nizke honorarje in da ima mnogo klijentov radi tega, ali obratno bi mn bilo še ljubše. Klijenti so namreč večinoma reveži, ki ne morejo plačevati po odvetniškem tarifa. Tako mu ne preostane nič druzega, kot vzeti to, kar ljndje lahko plačajo, kajti nekaj je vendar boljše kot nič. Ima pa tndi take klijente, ki sploh ne morejo nič plačati Ako se pomisli, da on niti toliko ne zasluži v svoji pisarni, da bi mu zadostovalo za njegove potrebe, potem mu nihče ne bo očital nelojalno tekmo in konkurenco. Disciplinarni svet se pa ni na to izjavo odvetnika oziral, ampak ga je radi sprejema honorarjev izpod odvetniške tarife, spoznal krivim, češ, da je žalil in oskrunil stanovsko čast. Najvišje so-
dišče je pa sedaj pritožbi obspjenega odvetnika ugodilo in ga je oprostilo z razlogom: Brezdvomno se more govoriti o nelojalni konknrenci med udi odvetniškega stanu le takrat, ako gre stremljenje iz intenzivno pomnoženih pisarniških poslov na iz teb nastopi vše višje dobičke na eni strani, na drugi strani pa, ako se sprejema istovredne posle pod minimalnim honorarjem z namenom iste, spraviti na nižjo ceno. Vse to pa ne pride v poštev pri tem obdolženem odvetniku.
Hrvaški glasovi o obstrukciji. „Hrvatska“, glasilo hrvatske stranke prava in eno glavnih glasil hrvatsko-srbske koalicije, prinaša v svojem izdanju od minole sobote članek, ki je posebno posrečen oni četvorici dalmatinskih poslancev, ki so izstopili iz zveze Jugoslovanov, in ki posebno ostro obsojajo obstrukcijo. List pravi, da Slovani ne smejo obsojati obstrukcije, ker je baje preprečila glasovanje o pooblastilnem zakonu za trgovinske pogodbe, kakor tendenciozno trdijo ofieiozne novine. Saj to ni bila svrha obstrukcije, ampak namen je bil, da proti Nemcem pokaže slovansko moč in da vrši pritisk na vlado. To stališče „Slovanske Enote“ je tako vplivalo na druge Slovane, ki niso v njej, da se že vrše razgovori o pristopu nekaterih teb. Na to se člankar obrača proti iz „Zreže“ izstopivšim poslancem, in meni, da so se ustrašili groženj v „Neue Freie Presse“ in „Fremdenblattu“. O trditvi, da so obstrukeionisti krivi, da „Zreze“ ni več (kar pa tudi ne odgovarja resnici) pravi „Hrvatska“, da je ta trditev čudna. Posebno pa očita poslancu Biankiniju, v kakem navskrižja je njegovo postopanje, s tedanjim, ko je vresa-lncijonaški eri vodil prvo besedo proti Dunaju. Ölankar zaključuje: „Slovanska Enota“ si je pridobila v Dalmaciji in Istri velikih simpatij, To je edini nasip, ki nas more rešiti pred nemškim navalom. Po izjavi Slovencev, se bo obstrukcija na jesen nadaljevala, dokler vlada ne odneha. Taka borba do skrajnosti je edino sposobna, da si Slovani v Avstriji pridobe mesto, ki jim gre.“ — „Hrvatska Kruna“, glasilo hrvatske stranke prava za Dalmacijo pravi: „Šanse 2a obstrnkcioniste stoje mnogo bolje nego li prije ‘.
Romarski vlak v Marijino Celje vozi dne 9. avgusta t. 1. iz Maribora po sledečem voznem redu: Iz Maribora odide vlak ob 10. uri 50 minut ponoči; iz Pernice ob 11. nri ponoči; iz Št. lija ob 11. nri 14 minut ponoči; iz Špilfelda ob 11. nri 21 minut ponoči in pride v Neuberg ob 3, uri 30 minnt zjutraj. Vsem dosedanjim romarjem je še gotovo znano, kake sitnosti so bile na ozkotirni železnici od Kapfenberga do Au-Seewissen, ker železnica nima zadosti vozov. Da se ognemo tem sitnostim, se letos peljamo v Nenberg, ker nam tam ni treba nikjer prestopati, ampak nas vlak pelje iz Maribora naravnost na zadnjo postajo. Letos torej ne bo nobene stiske, kakor prejšnja leta. Iz Neuberga imamo potem dobrih 7 nr peš v Marijino Celje in sicer po lepi poti. Nazaj se vrnemo dne
12.	avgnsta. Iz Neuberga odide vlak ob 2. uri 30 minut popoldne in pride v Maribor ob 6. uri 33 minut zvečer. Romarji se lahko z večernimi vlaki odpeljejo proti Ljutomeru, velju in proti Koroški. Vozne cene so enake za vse postaje od Maribora do Špiifelda. Vožnja stane iz Maribora in nazaj v III. razredu 9 K in v H. razredu 12 K 30 v. Romarji, ki težko hodijo, se iz Neuberga v Marijino Celje lahko peljajo z vozom. Voz iz Neuberga v Marijino Celje stane za osebo 5 K in ravno toliko tndi iz Marijinega Celja nazaj v Nenberg. Karte za vlak se naročajo edinole pod naslovom: Romarski odbor v Mariboru, Grajska niiea št. 2. V Mariboru se posamezne karte lahko kupijo v Tiskarni sv. Cirila. Po pošti ne kaže naročati kart v Tiskarni sv. Cirila, ker dela to velike zmešnjave in zamude. Kdor se hoče od Neuberga naprej peljati z vozom, naj to pri naročilu karte izrečno pove ter priloži za en prostor na vozu 5 K za vožnjo tja. in če se hoče peljati tndi iz Marijinega Celja nazaj v Nenberg, drugih 5 K za vožnjo nazaj. Kdor si voza ne naroči naprej, ne bode mogel lahko dobiti prostora. Karte se pošljejo le proti predplačilu. Na vlaku se dne 9. avgnsta karte ne bodo več dobile, zato si naj vsak romar karto pravočasno naroči. Naročila na karte moramo imeti najpozneje dne 5. avgusta že v rokah, da jih romarji pravočasno še dobijo. — Romarski odbor, Maribor, Grajska ulica št. 2.
Proti Tolstoja. Kakor poljska „Nowa Reforma“ poroča iz Peterburga, se bo tam vršil v prihodnjih dneh zanimiv proces proti Tolstoju radi njegove knjige „Kraljevstvo božje v nas“. Tolstoja bota baje zastopala dva najbojša ruska zagovornika dr. Sokolov in dr. Wroblewski.
Ali je „Zveza juž. Slovanov“ res izstopila iz „Nar. Zveze“?
Tržaški poslanec dr. Rybar je obelodanil izjavo, katera je jako značilna z ozirom na liberalne trditve o razbitju „Narodne Zveze“. Ta izjava se glasi:
„V svoji ponedeljkovi številKi se bavi „Slovenski Narod“ z mojim govorom na zadnjem velikem shodu v „Narodnem domu“ v Trstu ter pobija nekatere od mene navedene argumente. Ne namernjem se spuščati v polemiko o koristnosti obstrukcije v državnem zboru, ker sem svoje mnenje o tem že na shodu razložil. Prisiljen sem pa dotični članek na dveh krajih popraviti, da bi se ne mislilo, da sem na shodu neresnico govoril.
Kar se tiče pred vsem moje opazke, da so slovanski neobstrukeijonisti k vsej obstrukciji molčali, priznava sicer „Slovenski Narod“ sam, da to odgovarja resnici, no da so morali molčati, ker niso ničesar vedeli o nameri klerikalcev za vprizoritev obstrukcije.
Temu nasproti si usojam opozarjati na dejstvo, da so se ravno radi že začete obstrukcije vršila pogajanja mej obstrukeijonisti in vladnimi strankami in na zadnje tudi z vlado in da so se mej tem obdržale dve ali tri seje „Slovanske Jadnote“, katerim edini predmet je bilo vprašanje o nadaljnem postopanju. Po vseh teh posvetovanjih
je načelnik Udržal na konferenci načelnikov klubov vsaki-krat izjavil, da „Jednota“ nima povoda, da bi odstopila od svoje taktike, čemur so neobstrnkcijonisti molče potrdili, kakor se tudi v sejah „Jednote“ niso vpirali temu.
Druga opazka „Slov. Naroda“ se tiče moje izjave, da meni o izstopu „Zveze južnih Slovanov“ iz „Narodne Zveze“ ni nič znano, in da ta vest o izstopu tudi ne more biti resnična.
„Slov. Narod“ mi tu očita, da sem svoji nevednosti sam kriv, ker vkljub telegrafičnemu vabilu nisem radi tržaških volitev prišel v tisto sejo „Zveze južnih Slovanov“, v kateri se je izstop soglasno sklenil.
Tu se „Slov. Narod“ očividno moti. Dokler so trajale tržaške volitve, sem jaz prejel eno samo brzojavno vabilo, a ne na klubsko sejo, temveč radi glasovanja o proračunu. Še predno so bile volitve v I. razredu končane, sem prišel na Dunaj. Tistikrat pa „Narodna Zveza“ ni mogla biti še razbita, ker je imela ravno na mojo prošnjo sejo, da se posvetuje o pogajanjih z Lahi radi laške fakultete. Po tej seji je imel državni zbor tri dni počitnice in se v tem času tudi ni vršila nobena seja „Narodne Zveze.“
Takoj za tem sem bil zopet na Dunaju. Tedaj pa se je vršila tista znana konferenca Italijanov z nami, na kateri smo vsi slovanski poslanci iz Primorja nastopali kakor Člani „Narodne Zveze“.
To je bilo v sredo. V četrtek in petek ni bilo nobene seje „Zveze južnih Slovanov“, a v soboto je bil državni zbor zaključen. — Eedaj se je torej sklenil izstop iz „Narodne zveze“ in kako se to razlaga, da se tak važen korak ni nikdar oficijelno razglasil?!! Jednostavno zato ne, ker ni bilo seje, v kateri bi bil tak sklep storjen.“
■v
Štajersko.
Mariborske novice.
Nova narodna trgovina z manufakturnim blagom
J.	K. Šoštarič nahaja se le na Glavnem trgu št. 19, nikakor torej ni zamenjati z ono v Gosposki ulici nasproti Martincu z nemčursko pisanim imenom Schusehteritsch. Slav. občinstvo se torej na to opozarja!
Samoumor. Dne 2(3* junija t. 1. je skočil, kakor smo svoječasno poročali, nek 40 do 45 let star mož pri stari plavalnici v Dravo. Samomorilca so potegnili iz Drave in ga agnoscirali kot delavca Ignaca Erejač, rojenega 1. 1857. pri Sv. Petru niže Maribora. Sedaj se je pa dognalo, da utopljenec ni bil Erejač, ker je ta prišel te dni v Maribor živ in zdrav. Identitete samomorilca dosedaj Še niso mogli dognati.
Zvit ptiček je 18 letni pekovski učenec Franc Prellog. Te dni je prišel v Eristianovo kopališče, da bi se kopal in je shranil pri lastnici kopališča svojo denarnico, v kateri je bilo 90 v. Pekovski pomočnik Avguštin Jelenc se je prišel ob istem času kopat in je tudi shranil pri lastnici denarnico, v kateri je bilo več denarja, kakor pa v Prelio-govi. Eo se je Prellog nakopal, mu je bila izročena njegova denarnica. On je pa trdil, da to ni njegova. Lastnica se je res dala zapeljati in mu je izročila Jelenčevo denarnico. Eo je prišla goljufije na dan, je stražnik našel pri Prellogu denarnico, v kateri je bil še ves denar.
Zameril se je nekterim mariborskim Nemcem Otokar Eernstock, ker je odklonil ponujani mu banket in tako pripravil več lačnih nemških želodcev ob dobro in brezplačno kosilce. Druge nesreče pri Eernstockovem slavlju ni bilo.
„Marburger Zeitung“ soglaša z nami v tem, da je mariborska mestna pol cija preslaba, da bi vkrotila- vročekrvne sino e matere Germanije. Milo se pritožuje nad ka-lenjem nočnega miru. Upamo, da bo slavni mestni magistrat uslišal svojo miljenko, ki prosi, da bi se temu zlu odpo-moglo. Skrajni čas bi res že bil.
Izpred sodišča. Sedemindvajsetletni delavec Alojzij Podhostntk je bil obtožen, da je dne 21. junija ukradel Mariji Schrimpf iz zaprtega kovčega 60 E. Sod šče mu je prisodilo šest tednov težke ječe. — Franc Lah, 40 letni viničar, 16 letni Matija Knez in 15 letni Franc Sluga, oba viničarska sinova, so te morali zagovarjati radi nenravnosti. Lah je dobil 4 mesece, ostala dva pa po šest tednov težke ječe. — Anton Budja, mlinar v Ivanjcih in njegova žena sta prodala dva zarubljena prešička in jedno svinjo trgovcu Lahin v Kraljevcih za 108 E. Obtoženca sta se zagovarjala, da sta to storila radi tega, ker jima je pogorel mlin in svinjak in sta bila v hudi denarni zadregi. Obsojena sta bila vsak na en teden zapora.
Celjske novice.
Trgovska zbornica V Gradcu je sklenila darovati gospodinjski šoli v Celju vs' ko leto 500 E do časa, ko se bo v učnem načrtu mestne dvorazredne trgovske šole za dekleta poskrbelo tudi za strokovni nadaljevalni poduk trgovskih vajenk. Za Nemce ima trgovska zbornica dovolj denarja, za Slovence je pa prava mačeha
Solnčarica je zadela pismonošo Geuberja v Gaberjih. Zgrudil se je nezavesten v bližini železniškega prehoda.
Zivinjske bolezni. V celjBki okolici je precej živine dobilo garje, med prešiči se je pojavila rdečica.
Nesreča. Desetletni kočarški sin Franc Zupan v Marijinem Gradcu pri Laškem se je hotel 25. t. m. peljati z vlakom, ki gre v Ljubljano Na postaji je stal vlak, ki pelje v nasprotno smer. Deček je bil mnenja, da pelje ta proti Ljubljani in je vstopil. Ko je zapazil pomoto, je vlak že dirjal naprej. Deček pa se ni mnogo obotavljal, ampak je meni nič tebi nič skočil iz vlaka. Poškodoval se je tako hudo, da so ga s prihodnjim vlakom nezavestnega pripeljali semkaj in ga spravili v tukajšnjo bolnišnico.
Čuden otrok, v tukajšno bolnišnico je prinesel kočar Jakob Eamplet svojega tri in pol leta starega otroka Earola, ki ima na vsaki nogi namesto pet, šest popolnoma razvith prstov. Eer so ga radi šestega prsta težko obuvali, hoče oče, ds se mu šesti prst odstrani.
Ptujske novice.
Osebna Test. Za predstojnika tukajšnjega minoritskega samostana je bil na provincialnem kapitelju, ki se je vršil pod predsedstvom minoritskega generala dr. p. Dominika Reuter, izvoljen vlö. p. Norbert Poroden.
Umrla je v nedeljo 25. julija g. Roza Wessely, soproga načelnika tukajšnje kurilnice, v starosti 66. let. Pokopali so jo v torek popoldne Ranjka je bila mati tukajšnjega davčnega upravitelja Wessely-ja.
Zrelostni izpiti. Izmed letošnjih 16 maturantov Franc Jožefove gimnazije ni nihče padel. „Marburger Ztg.“ hvali ob tej priliki gojence nemškega „Studenten-heima“ in pravi, da, odkar obstoji, še ni nobeden gojencev padel pri maturi. Saj vemo, kam pes taco moli.
Goljufivi „vinski“ trgovec. Prve dni tega tedna je hodil po Zavrču in okolici vinski trgovec, ki je v kratkem času pokupil do tri tisoč hektolitrov vina. Hodil je z nekim mešetarjem po kleteh, jedel in pil ter ljudem, ki imajo še silno mnogo neprodanega vina, obljuooval lepe cene. Nadavka ni dal nikomur. Pač pa je obljubil, da pridejo 22. t. m. ljudje, ki bodo pretakali vino, v avtomobilu na Zavrč, kjer jih naj vsi prodajalci počakajo. No
22.	t. m. pa ni bilo pretakačev, pač pa je prignal orožnik „vinskega trgovca“, ki ni nikdo drugi ko večkrat kaznovani goljuf Körper, vklenjenega. — Obraze vinogradnikov si naj vsakdo sam naslika.
Poštfli uradnik rešil življenje. Pri Pogačniku na Bregu pri Ptuju islužben 25 letni hlapec Anton Petrovič je peljal v sredo konja kopat v Dravo. Slekel se je in je šel med mestnim kopališčem in vojaškim kopališčem v Dravo ter začel prati konja. Eo je hotel iti na nasprotno stran konja, mu je kar naenkrat zmanjkalo tal in ga je deroča Drava pognala proti sredini reke, kjer se je jel potapljati, ker ni znal plavati. Otroci so to videli in so pričeli kričati na pomoč. Na te klice je pritekel od mestnega kopališča poštni asistent Mihael Scheller, skočil v Dravo in z lastno nevarnostjo rešil že popolnoma onemoglega Petroviča gotove smrti. Scholler je oče petero otrok.
Drugi kraji.
Zgornje Hoče. V nedeljo so blagoslovili tu kapelico, katero je sezidal Jakob Eoler. K temu popoldanskemu slavlju se je zbralo ogromno občinstva. Kapelico je blagoslovil gospod dr. Medved, profesor iz Maribora, ki je imel tudi slavnostni govor. Po biagoslovljenju je Eoler goste povabil pod svojo streho, kjer jih je dobro pogostil. Godba je pa skrbela za veselo zabavo. Gospodu Eolerju smo pa hvaležni za kapelico, ki dela kras celi občini.
Slivnica. Pred nekaj dnevi se je po naši občini klatil nek pol mestni oblečen tujec. Eo ga je občinski predstojnik Komauer pozval, naj se legitimira, mu je ponudil tujec nek rusko pisan papir ter dejal, da je to njegova potna in delavska listina in da on išče dela. Eer pa v naši občini nihče ne razume ruski, je poslal predstojnik omenjeno listino jezikoslovcu g. dr. Turnerju, ki se je ravno vzdrževal, da naj jo prestavi. Predno je pa prišla listina od prestavlatelja nazaj, je ruski delavec že izginil brez sledu. Omenjeni papir ni bila nikaka listina in ker je tujec tudi tako sumljivo hitro izginil,	se svari občinstvo
pred njim.
Sv. Trojica v Slovenskih goricah. Slavnega spomina vreden je dan 18. julija, ko se je blagoslavljala nova, krasna, tretjeredniška zastava na najslovesnejši način. V soboto opoldne so že pokali topiči, ter se je oglasil zvon „sv. Trojica“. V teku poldneva so vsi tržani razobesili po eno, po dve zastavi na svojih hišah. Proti večeru so jeli prihajati tretjeredaiki iz tujih župnij ter se postavljali okolo spovednice; do pol desetih so gospodje spovedovali, drugi dan do ene popoldne. V nedeljo se je do pozne božje službe zbralo ljudstva kakor le o največjih shodih, do pettisoč ljudij. Ganljiv prizor je bil, ko sta točno o poldesetih gg. Jože Sinko, župnik pri sv. Lovrencu v Slov. goricah in Jakob Očgerl, župnik pri sv. Andražu, pripeljala dolgo procesijo tretjerednikov, moških in ženskih. — Ob desetih smo iz samostana nesli novo, od vseh občudovano zastavo in novi križ med množino ljudstva, da smo se komaj gibali, in spremljani od blizo tristo belooblečenih tretjerednic iz vseh župnij svetotrojiške redovne skupščine, okrog cerkvenega zida v cerkev, kjer se je vršilo bl&goslovljenje ter bil primeren nagovor „kaj je blagoslovljena zastava tretje-redniku“; slednjič slovesna sv. maša. Popoldne je bil shod tretjega reda, katerega so se vdeležili vsi tretjeredniki in BS veseli in zadovoljni vračali domov. Prvič je nastopil tretji red javno, prvič pokazal svojo pravo organizacijo, moč in veljavo, ter si pridobil ugled, kojega mu ne bo nihče več odvzel, dokler bodo tretjeredniki izpolnjevali svoje redovne in krščanske dolžnosti. — Pripomnim, da so zastavo v občo zadovoljnost izdelale čč. šolske sestre v Mariboru, katere prav toplo priporočam za slična izdelovanja.
Ljutomer. Za sokolsko „manifestacijsko slavnost“ so, če tudi po večini skrivoma, (kjer jih je le menda sram) darovali, brž ko ne iz strahu pred napadi v liberalnih časnikih tudi osebe, katere smo prištevali deloma po stanu, deloma po dosedanjem vedenju in ravnanju svojim pristašem. Dotičnim darovalcem in nežnim nabiralkam naj bo povedano, da jih poznamo in da naj se ne čudijo, ako trdimo, da nimajo pravega krščanskega duha. Naša katoliška četa sodi po dejanjih in ne po lepih sladkih besedah. Koliko so pa že liberalci in sokoli darovali za naša prepotrebna — v pravem pomenu besede — narodna društva ? To bi rad vedel pogumni katoliški mladenič ljutomerske župnije.
Slovenska Bistrica. Naše še dokajj nezavedno ljudstvo še vedno tako rado zahaja v trgovine in gostilne naših najhujših političnih nasprotnikov in se izogiblje narodnih podjetij v našem mesteca. Priporočamo torej našim somišljenikom zlasti pa okoličanom v obisk nastopne gostilne in sicer: Hotel „Avstrija“, Peter Novak, Franc
Krnic, F. Založnika naslednik, Janez Novak, Franc Zupančič, J. Katz. Narodne trgovine so g. Ptnterja, Oicingeija, Smeha in Rumeža. Slovenski oziroma Slovencem prijazni trgovci in obrtniki so {dalje trgovina Kopačeva, črevljarja Cvahte in Einfalt, krojača Oicinger in Vernik, pek Glušič, mizar Kobale, kolar Razboršek, usnjar Marčič, mesar Grili, ključavničar Gumzej, stavbenik Stupanj, slikar Vrečko, urar Dom. Slovenski okoličani, vpoštevajte to!
Rajhenburg. Zopet je zahtevala potuhnjena Sava svojo žrtev. Že so se bile skopale tri deklice iz Sremiča ter mislile na odhod, kar si še zmisli 16 letna Terezija Jazbec iz Hazelbaha, da bi še enkrat skočila v vodo. Sla je v smrt. Našli so jo nekaj metrov nižje ob obrežju — in pokopana bo v tuji fari — pokopana v cvetu življenja. Bila je vzorna mladenka in z ozirom na njeno vzgledno življenje se nam njena nagla smrt ne zdi prestrašna.
Imenovan je računski praktikant Jožef Hočevar iz Kamnika za rač. asistenta pri namestništvu v Gradca.
Selnica ob Dravi. Dne 25. julija smo slavili god sv. Marjete, naše farne patrone. Krasno je bilo videti vas, vso okinčano s cvetjem; zakaj se je vsak trudil, da ’čim bolj ozaljša pot, po kateri je imela iti procesija z Najsvetejšim. Toda kaj se je godilo med tem v dveh znanih gostilnah ? Kegljavci so po kegljišču tako razgrajali, da se je razlegalo po polju. Ša celo, ko se je procesija pomikala mimo gostilne, ni bilo nikogar, ki bi sklonil svojo puhlo glavo pred Najsvetejšim, kaj še, da bi se procesije udeležil. V slovenski gostilni bi se tako razgrajenje nikakor ne dovolilo, a ti zagrizeni nemškutarji pa smejo delati, kar se jim poljubi. Poznamo tudi gostilno, kjer se je med sv. mašo ostudno preklinjalo, pozneje celo teplo. Vsak pošten slovenski mladenič se bo s studom obrnil od takih ljudi, ki so poleg tega še tudi zatajili svoj materni jezik in ki se postavljajo s plavicami. Res, Nemci, vaše poštenje slovi daleč po svetu! Slovenci, ne lavnajte se po vzgledu teh nemškutarjev, ne zatajite milega materinega jezika, nego ostanite mu do zadnjega zdihljeja zvesti!
Avtomobil V viharja. Sobotno neurje je dobilo na cesti pri Radgoni grofa Szaparya, s katerim se je vozil brat naučnega ministra, okrajni glavar grof Stürgkh s svojo soprogo in tremi otroki. Vihar je izruval veliko drevo in drevo treščil na cesto. Avtomobil je zadel ob drevo in se poškodoval. Da je nekaj sekund prej privozil tja, bi bili avtomobilisti ubiti.
Šoštanj. V torek je bila pri šoštanjskem sodišču (sodnik dr. Dijak) javna dražba I an Vošnjakove tovarne za usnje in njegovih posestev. Razun neke majhne hišice v Šoštanju (okrog 4000 kron) in neke druge majhne gozdne parcele (okrog 200 kron) je vse izdražbala slovenska šoštanjska posojilnica za okroglo 150.000 K. Samo za tovarno je dala 100.000 K. S tem je zadeva za šoštanjsko posojilnico ugodno rešena.
Laško. Desetletni Franc Zupan, sinko malega posestnika v občini Marija Gradec, se je hotel včeraj zjutraj peljati v Ljubljano. Na postaji v Laškem trgu pa je stal vlak, namenjen v Celje. Dečko je hitro vstopil in je šele takrat, ko se je vlak že peljal, opazil, da je v napačnem vlaku. V svojem strahu je iant kar skočil z vlaka in obležal z mnogimi ranami nezavesten pri progi. Prepeljali so ga s prihodnjim vlakom v Celje, kjer so ga zanesii v bolnišnico.
Koroško.
Nenadoma umrla je v Celovcu vratarjeva vdova Katarina Huspek. Eo je prišla domov v svoje stanovanje, je kar nenadoma padla na tla od srčne kapi zadeta. Bila je v trenutku mrtva. Pred nekaj urami je še prav vesela opravljala svoia dela pri snaženju na glavnem kolodvoru.
Od Čebel napaden je bil te dni v Himelspergu hlapec Matija Eolbmk, ko je nakladal v šumi drva na voz. Med delom je konja privezal za neko drevo. Čebele so imele v bližini svoje zavet šče in jih je najbrže Kolbnik na kak način razdražil, da so planile po njem in po konju, ki je začel biti okolu sebe. Toliko je b i še p «meten, da je hitro konja odvezal, kateri je kot blisk zbežal proti domu, da bi se rešil nadležnih Čebel, ki so ga preganjale. To je bilo pa tudi za Eolbnika dobro,	kajti	vsaj polovico
jih je odletelo za bežečim	konjem.	Še	ostale	so pa reveža
tako opikale, da bo trebalo precej časa, da se popolnoma pozdravi. Mimo prišedši ljudje so ga končno rešili ljutih čebel.
BreŽO. Požarna bramba je imela tukaj na poštnem trgu vaje in je pri tem poveljnik in načelnik gasilcev tako nesrečno padel raz lestve, da si je zlomil ključnico.
V slovensko posest je prišla Homerjeva gostilna v Grebinju pri Velikovcu,	katero je	kupila „Hranilnica in
posojilnica“ v Velikovcu.	Prostori	so	zelo	pripravni za
našo narodno in gospodarsko organizacijo. Priredil se bo tudi prostor za trgovino. S tem bo vsak najemnik lahko dobro izhajal. Ker se namerava v tem kraju nstanoviti tudi izobraževalno društvo, je radi tega naknp omenjenega posestva za slovensko stvar velikanskega pomena
Kat. slov. delavsko društvo v Prevaljah priredi v nedeljo, dne 1. avgusta t. 1., ob 7»4. uri popoldne javen shod z govorom ter igro „Najdena hči“, katero uprizorijo vrla možiška dekleta, in tamburanjem. K obilni udeležbi vabi rojake od blizu in daltč	odbor.
Velikovec. Društvo „Lipa“ je imelo v nedeljo dne 25 julija v velikovškem „Narodnem domu“ popoldne po blagoslovu svoje mesečno zborovanje z zanimivim govorom in tamburanjem. Udeležba je bila zelo velika. Zborovalci so z velikim zanimanjem sledili govorom in tamburašem, ki so z ognjevitostjo igrali narodne komade, kar je slušalce tako navdušilo, da so jim v zahvalo dolgotrajno ploskali in burno nazdravljali.
Ponesrečil se je v Lambrehtsbergu v nedeljo pri po domače Mežnarja 65 letni hlapec Peter Rider. Hotel je izprazniti nabasan topič, ker se ni hotel vneti. Pri tem se je pa naboj vnel in Riderju je raztrgalo in odtrgalo tri
prste na levi roki. Tadi po obraza je zadobil precejšnje raae, ko so ga za silo obvezali, so ga prepeljali v najbližjo bolnico v Slovenj gradeč.	x
Slov. kat.-narod. dijaštvu!
Pozdravljam tet sr^no,, nebeška hčerka sveta! Tvoj svit in Zore žar nam jasen dan obeta! „Danici“1 L. Pogačnik.
V dobi, ko zbira slovenski mladi naraščaj, — zbran okrog Omladine in Svobodne Misli — vse svoje, vitalne sile, da otme pogrezajočo se ladjo okorelega liberalizma, vas vabimo, dragi slovenski katoliški dijaki,,, v našo metropolo, belo Ljubljano. Izbrali smo za sedež dijaškemu Isestanku slovensko stolico, ker je ravno ona( žarišče, iz katerega se razlivajo blagodejni žarki slovenske katoliške kulture, ki segajo celo preko mej dragega slovanskega ozemlja.. Moč organizatorične sile je prav tv preteklem letu po naši .širni domovini', ponodjilat življenje, ki hrani v sebi mogočne življenjski kali. Vsa slovenska kmečka mladina, steber in up naši bodočnosti, si je podala bratsko roko,'da tv znamenju stare slovenske zvestobe in jeklenomočnega zadružništva stre moč nasprotnikov slovenstva in častno izvojuje zmago najdražjim in večnotrajnim katoliškim načelom. Hočemo ali nočemo: naše (ljudstvo je spoznalo nalogo, zaljubila lastno grudo in( se jz otroško ljubeznijo oklenilo svojih voditeljev-domoljubov, ki so mu goreč svetilnik na narodnem, socialnem in kulturnem polju. Zlatemu staro-krščanskemu uačelu bratstva, enakosti in svobode je naša mladeniška organizacija pripomogla do veljave. Boj za katoliške vzore in nazore, ki so podlaga uspešnemu narodnemu delu, prešinja mlada srca iz vsega slovenskega ozemlja.
Tovariši dijaki! V boju, ki ga bije naše dobro ljudstvo za svojo vero, narodnost in svoj gospodarski obstoj s tujimi in domačimi nasprotniki, je treba vsestranske vzajemnosti. Ce kdaj, potrebno je zlasti v naših razmerah, da nas enakomisleče druži edinost misli in želja, enakost stremljenja in teženja na vseh poljih, zlasti pa na vzgojnem vrtu naše nežne mladine.
Katoliška načela, ki so v kratkem prekvasila ves slovenski svet, razodevajo moč neizprosne logike. In načela našega ljudstva bo naša načela. Dosledno in z jasnim ciljenl pred očmi napredujemo po poti, ki jo je pred petnajstimi leti ubrala idese-toricaj mladeniškega navdušenja. Zgodovina* petnajstih let svedoči, da smo na pravi poti. Sili načel in smoternemu delu se morajo klanjati tudi klevete nasprotnikov, iZato se več' ne (oziramo na bolestna obrekovanja nasprotnikov. Pravična Nemeza je bridko razočarala njih absolutno narodnost. (Danes leže na tleh oboževani stebri slovenstva, propagator ji slovenske narodne zavesti sa postali izdajalci lastnih bratov.! Narodnost nasprotnikov je trhel formalizem brez klenega jedra. Narodnosti (more vliti zdravega ■duha le nesebična požrtvovalnost, ki korenini v večni ljubezni,
z Zveza slovenskega katoliškega dijaštva je vzra-stla v mogočno drevo, ki razteza svoje veje po vsej slovenski domovini. Na trdnih demokratičnih tleh je zgradila orjaško zgradbo, ki jo sklepa delavnost katoličanstva in mladostnosveža zavest narodnosti. In svete 'tradicije naših prednikov je oživila v tudi najbolj oddaljeni gorski vasi. Ljubezen do vere, navdušenje za slovensko zemljo in zavest enakopravnosti, ki so nujni predpogoji našemu narodnemu obsto|u —- z radostjo navdajajo slovenskega oratarja ter mu obetajo boljša bodočnost.
Krepka dijaška organizaciji n.am je poroštvo za zmago naših* načel. Zato upravičeno pričakujemo, da bodo dnevi 3d. in 31. avgusta ter 1. septembra častna manifestacija idealnih principov slovenskega katoliškega dij.aštva. Pridite vsi, ki se ogrevate za naša' načela, da se v bratskem razgovoru pobližje spoznamo in skupno določigno smeif. '■vztrajnemu idelu naše organizacije. Niti enega našega somišljenika naj na mainjka! Bratje, ne straši najjvas dolga pot iz zelenega Stajerja, vstalega Korotana in salnčne Primorske. 'S skupnim nastopom pokažimo v osrčju slovenske zemlje, da hočemo že vj kali zatreti seme pogubonosne ljuljke svobodomiselstva, ki ni vzrastla na našiih domačih tleh. Pod zmagujočo zastavo križa in zlate svobode bomo manifestirali za enakopravnost slovenskega, dijaštva. Ekspanzivna moč bratske ljubavi in naša plemenita misija mora zas a diti mej nik no vi dobi slovenskega! življa. Z stupanje v milostt, trezna premišljenost vi načrtih in energija pri delu mora (ustvariti boljšo bodočnost sloven skemu ozemlju!
Spored sestanka slovenskega katoliškega narodnega dijaštva 30. in 31. avigusta ter 1.) septembra v Ljubljani:1
Dne 30. avgusta ob 7. uri plozdravni večer v veliki dvorani hotela Union,
Dne 31. avgusta občni zbor Slovenske 'dijašike zveze,
Ob 8. uri sveta maša v stolnici. ,Pq maši zborovanje v veliki dvorani Uniona.
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročile društvenega odbora.
3.	Poročilo revizorjev.
4.	Volitev novega odbora.
5.	Sprememba društvenih! pravil in poslovnik.
6.	Slučajnosti,
Po kosilu zborujeta do 4. ure odbora organizacijskih! odsekov, nato se vrši predavanj^:	Naše
obrambno delo. Tov. A. Ogrizek. (Zarja.)
Ob 8. uri prijateljski večer gg. starejšin slovenskih katoliških akademičnib društev Danice in Zarje.
Dne 1. septembra:
01* 8. uri sveta/ maša v stolnici.
Ob 9. uri začetek zborovanje v veliki dvorani Uniona.
1.	Slovensko vseučilišče in Jugoslovani. Tov.
J.	Mazovee (Danica).
2* Profamna in teološka znanost, 'Tov. Ignac Omahen, bogoslovec, (Ljubljana),
Popoldne ob 3. uri:
t 1. Zgodovina naše ljudske izobrazbe. (Tov. F. Kovač (Zarja).
2.	Djjaištvo in socialno 'delo. Tov J A. Veble (Dabiča).
Ob 8. uri zvečer:	Komerz \j veliki (dvorani
Uniona,
Ivan- Mazovee, tč. predsednik Danice.
Anton Ogrizek, tč. predsednik Zarje.
Marko Notlagen, tč. pfceidsejdmfc S.-, D. Z.
Pozor! Vse tovariše, ki se nameravajo udeležiti sestanka, opozarjamo, da se j^iglase najpozneje do 15. avgusta 1909, da bo mogel pripravljalni odbor vse potrebno ukreniti. Vsakdo naj tudi naznani, ali se želi udeležiti skupnih obedov. Ob enem lahktjf javi tudi svojo udeležbo na socialnem tečajju pri Sv. Joštu, kir se bo vršil po ljhbljaUskem sestanku začenši 2. septembra popoldne.* Trajal bo
2.	septemkra celi dan in končal 4. septembra dopoldne. Vodilaiga bosta gg. dr. J. Ev. Krek in prof.
E.	Jarc.
Vse priglase sprejema:	Stanko MasiČ, stud.
iur., Ljubljana,v Zalokarjeva ulica 10.
Kranjsko.
Velika nesreča pri vojaškem streljanja. Iz Gorenjske Doline se nam dodatno poroča o tej nesreči: Dne 26 julija zjutraj je primarširala 1. stotnija 9. lovskega bataljona iz Beljaka v Podkoren. Iz Beljaka so odrinili gneči ob polnoči in prišli po državni cesti ob 5. zjutraj v Podkoren. Ondi so počivali do pol 8. zjutraj, ter odrinili nato h Klanjškim jezerom, kjer so skuhali menažo, ob 10. uri pa so začeli pripravljati, da bi ostro streljali od 2. klanjškega jezera proti Mangartu in Travnika Poveljnik stotnik Berger je z bataljonskim trobentačem med menažiranjem od jezera odrinil v škrbino zapadno od Malega Mangarta (Lanscharte v Specialnem zemljevidu), stopil ondi s trobentačem na skalo ter dal z zastavo znamenje za streljanje. Kroglje so zažvižgale v stene kršnega Mangarta in zelenega Travnika. Toda hipno se stotnik Berger, zadet od krogle in prestreljen zgrndi na tla. Krogla mu je prodrla leve prsi ter močno ranila za njim stoječega trobentača. Berger je nato kmalu izdihnil svojo dušo. Popoldne so mrliča prenesli v mrtvašnico na Fužine (Belo peč).
Izreden rodoljub je gospod Peter Strel, občinski odbornik v Mokronogu, ki je stavil v zadnji občinski seji predlog, da se naj na njegove stroške odpravijo vse napisne tablice z nemškimi napisi, ki so lastnina občine. Rodoljubni predlog vrlega gospoda Strela, ki je naš zvest somišljenik, je bil od vseh odbornikov z gromovitim navdušenjem sprejet. Da bi lepa slovenska domovina imela tudi po dragih občinah take vrle može!
Blejski gr«d pride ▼ nemške roke? Še vedno se trdovratno vzdržava vest,	ki jo	je nedavno	prinesel
Sl. Narod namreč, da se misli prodati sloviti biser Gorenjske in sploh slovenske zemlje v nemške roke. Kupec, da je neko nemško zdravniško društvo. Sliši se tndi, da so bila že razna odposlanstva gorenjskih občin v tej zadevi pri deželnem odbora, da bi ta po svoji moči posredoval, da bi ta biser ne bi prišel v tujčevo last, ker bi bil potem za Slovence zgubljen za vedno. Deželni odbor naj bi kupil grad, ga sprejel v svojo režijo, ter napravil slovensko letovišče iz njega, kar bi bilo jedino prav.
Ljubljanski	žnpan	Hribar	je mogočen	in tndi
npliven mož. Povsod je zraven, vse ve in še celo za inozemstvo se briga, le domača zemlja mu je premalo na srcu. On niti pe	ve, kaj	vse je	v Ljnbljani magistratna
last, akoravno je	on za	župana	že čez 10 let.	Seveda,
kdo mn bo pa prevzel skrbi, ki ga tlačijo za vseslovansko banko v inozemstva ? V koleziji so imeli za kopališčem jako lep mestni gozdiček, ki je pa bil popolnoma zanemarjen, naravno, ker se ni brigal nihče od magistrata za njega. Najemnik kopališča je pa pastil sedaj preurediti in olepšati na svoje stroške, ter ga odprl za širše občinstvo. Ko so na magistrata zvedeli, da je park prenovljen, so takoj hiteli tja in ga imenovali „Hribarjev gaj“. Ne vemo, ali so hoteli župana Hribarja malo „potegniti“, ali so pa res tako zabiti, da ne vedo, kaj delajo.
Primorsko.
\ Stavka V Ajdovščini. Važen dan je bil v sredo. Iz Gorice je prišel v Ajdovščino po naročiln g. dvornega svetnika grofa Attems a g. dr. Engen Zupančič kot zastopnik c. kr. okrajnega glavarstva in dr. Josip Mandič iz Trsta. Imel se je namreč vršiti shod v Bratinovi dvorani. Ker je pa g. dr. Engen Zupančič, o. kr. namesto iški koneipist, izrekel željo po sestanka zastopnikov občine in delavstva, je dr. J. Mandič naznanil delavoem in delavkam, da se shod ne bo vršil Zato se je pa vršila zelo važna in čez 2. in pol are trajajoča seja, kjer so se temeljito pretresavale vse zahteve delavstva. V četrtek pa se je vršila ob 11. ari v Gorici pri dvornem svetnika grofa Attemsa konferenca, na kateri naj se bi dosegla eventualna poravnava. Povabljeni so bili k tej seji: kot zastopnika občine gg. žnpan Ignac
Kovač in podžupan c. kr. notar Artnr Lokar; kot zastopniki delavstva dr. Josip Mandič, Reyer, Budihna in tri drugi delavci; kot zastopnika predilnice predsednik g. Leopold Brnnner in generalni ravnatelj Amann Za izid te konference vlada med delavstvom, kakor tndi med drngim občinstvom velikanska napetost.
Liberalna županska zveza na Krasa bo imela dne
1.	avgusta svoj ustanovni shod. Da bi le res kaj storila za nboge prebivalce na Krasn.
V Kobarida bodo priredili dijaki jutri v soboto 31. julija veselico v spomin 50 letnice rojstva nmetnika Paglia-rnzzija.
Grad Miramar pri Trstu bo za občinstvo od 2. avgusta naprej zaprt, ker bode stanovala nadvoj vodinja Marija Jožefa v njem. V park bo pa dostop neoviran do nadaljnih odredb.
Ustrelil se je v Pulju mornar Karol Kronpa doma na Štajerskem.
Trdovraten samomorilec je 40 letni brivec Avguštin Komel v Gorici. Mož je bil zelo nevrasteničen, ter je vzel svojo britvico in si je na vrtu poleg svojega stanovanja prerezal vrat. Našli so ga še o pravem času in. so ga prepeljali v bolnico. Rana na vrata se mu je že zacelila in so ga hoteli v teh dneh odpustiti domov. V neopazo-vanem trenutku se je pa Komel vrgel iz tretjega nadstropja na tla, kjer je na mestu mrtev obležal.
Za slovensko šolo v Trsta so imeli tržaški Slovenci shod v minolem tedna. Shod je sklical odbor za slovensko šolo v Trstu na vrt konsnmnega društva pri Sv. Jakobu. Med govori raznih govornikov, poslanca Rybara in drugih je nastal velikansk nemir med zborovalci in klici ogorčenja proti vladi so bili na dnevnem reda. Sklenili so svojo deco zapisovati raje v nemške šole, kakor pa v laške in sicer iz tega razloga, ker so slovenski deci nemške manj nevarne ko italijanske in se v nemških otroci vpišejo v statistiki tndi kot Slovenci akoravno primorano.
Tolika tatvina v svobodni Inki. Na škodo „Akcijskega trgovskega drnštva“ v Trsta je bilo prejšnji teden okradenih iz njegovih skladišč v prosti luki 13 Žakljev kave v vrednosti 2000 kron. Glavni tat je bržkone eden izmed težakov te tvrdke, ki so ga aretirali.
Ogrske skrbi.
Od časa do časa se pojavi v ogrskem časopisja strah pred trializmom, o katerem potem pitarjo na dolgo in široko, posebno ob času kislih kamare. Tndi te dni je trializem predmet živahnega razgovora po časopisjn.
Neki list je namreč prinesel poročilo, da se bavijo v vojnem ministrstvu z mislijo, vrhovno poveljstvo nad Bosno in Dalmacijo združiti v Sarajevom, in ker je vrhovni poveljnik v Bosni obenem tndi deželni šef, sklepa iz tega, da nameravajo Bosno in Dalmacijo tndi politično združiti. Na ta način bi seveda prišla Ogrska ob deželo, do katere ima „zgodovinsko pravico“. Skoro vsi ogrski listi pojejo sedaj to pesem in napadajo Avstrijo, da hoče Ogrski ukrasti Bosno in Hercegovino. Pri tem se pa seveda ne potrudijo, da bi se prepričali, če je ta vest resnična in če ni njihovo prenaglo sklepanje brez vsake podlage.
Edino znani pisatelj Havasz je prišel po daljšem premišljevanju do sklepa, da se Ogrski čisto prav zgodi, ker si ni znala nikdar pridobiti simpatij bosanskega in hercegovskega ljudstva. Glede Da maeije navaja Havasz stare zgodovinske pravice, ki jih ima Ogrska do te dežele, vendar pa z žalostjo konstatira, da je Dalmacija za Ogrsko izgubljena, ker so Ogrsko vsi njeni stari prijatelji v tej deželi zapustili. Ker je Havasz znan kot marljiv propagator -ogrske ideje po Dalmaciji, morajo biti za Ogre presneto slabe šanse v Dalmaciji, če je že on sam izgnbil vso nado.
Ker smatrajo tedaj Ogri Dalmacijo za izgubljeno, so se pa tem marljivejše vrgli na Bosno. Najprej si hočejo osvojiti Bosno gospodarski in zato je čisto umevno, da jim ne prija ideja trializma. Po Hrvatskom prav dobro poznajo manj vredno ogrsko industrijo in se b >do dobro varovali, zanesti isto tndi v Bosno.
Začetek gospodarske osvojitve Bosne po Ogrih je že storjen z ustanovitvijo bosenske agrarne banke, proti kateri so se tako odločno borili naši poslanci v zadnjem zasedanja državnega zbora. Ko si bo enkrat Ogrska gospodarski osvojila Bosno, bo prava malenkost, spraviti jo tndi politično pod svojo oblast.
Narodno gospodarstvo.
Sladkorne toTarne in kmetje.
Človek se ne sme čisto nič čuditi, da so v nekaterih krajih češkega kraljestva sladkorne tovarne popolnoma ustavile svoj obrat. Po izvestju zveze Čeških pridelovalcev sladkorne pese znaša natančno po statistiki dokazano nazadovanje vsega pridelka sladkorne pese 37 odstotkov. Od 100 hehtarjev prej s peso obdelanih njiv je danes še samo 63 in to radi stavke pridelovalcev samih. Sladkorne tovarne imajo vedno dobiček na škodo pridelovalca kmeta. Lansko leto, ko so bili pridelki radi šaše zelo slabi, in so bile tndi cene sladkorne pese radi tega zelo visoke, so napravile tovarne za enajst milijonov še večji dobiček kakor so ga imeli pa prej. Tovarnarji pa pridobe tndi s tem, da predpišejo natančno seme, katerega se mora kmet posluževati pri setvi, ako hoče pozneje spraviti svoj pridelek v eeno in denar. Čimbolj je pesa majhna, temveč je je na njivi; tovarnarji predpisujejo tedaj taka semena, iz katerih zrastejo pritlikave pese tako, da je kmet dvakrat na škodi. Kdor pa samovoljno premeni vrsto semena z namenom, da bi pri teži pridelka pridobil kaj v svojo korist, onemu se ne odknpi pridelek pese ali se mn pa cena znatno oščipne. Pomagati si pa pri vsem tem kmet ne more, ker mora on svoj pridelek oddati onemn tovarnarja, za katerega je on
določen. To oddeljevanje kmetov in pridelovateljev sladkorne pese je hujše suženjstvo kot je pa bila tlaka in desetina. Akoravno imajo tovarne 5% protiteže, vendar Be kmetu in pridelovalcu odtegne še nekaj procentov z različnimi pretvezami kakor da je pesa nesnažna itd. Pr sini odrezki, katere dobi kmet nazaj, so večinoma še mokri in se zaradi tega prav kmalu pokvarijo. Kmet se tudi iz tega razloga ne more braniti odiranju od strani tovarnarjev, ker je radi sile in potrebe primoran vzeti pri sladkornem tovarnarju, njegovem odjemalcu, predujmo. Naravno, da so mu na ta način vezane roke, on mora delati, kakor mu predpisuje tovarnar. Tem neprilikam bi se jedino potom postave prišlo v okom. Oddeljevanje bi se moglo po zakonu prepovedati in osnovale naj bi se zadružne sladkore tovarne, da bi v resnici imeli kmetje kot zadrugarji tudi svoj dobiček v žepu. Sedaj si pa polnijo žepe jedino Židje.
Zvišanje cen pri aluminija. V zvezi z zjedinjenjem aluminijske industrije se je sedaj zaznalo, da so nemški prodajalci aluminija povzdignili cene za 10 mark pri 100 kilogramih, ker razpolagajo z jako malo zalogo.
Neva amerikanska carinska tarifa. Nova ameri-kanska carinska tarifa je v glavnem delu že dogotovljena, samo nekatere točke so določene, da čakajo odločitve predsednika Tafta. Te preporne točke zadevajo tarifo v tem, ako se železne rude, premog in kože tudi podvržejo carini ali ne. Odločitev predsednika ima nekaj večje važnosti za nekatere izvozae države. Po vseh deželah vlada živahna nemirnost radi zvišanih carin, katerih višina se pa še ne izda javnosti. Ako se seznamek prenareditev pregleduje, bi človek mislil, da so upeljana znižanja. V resnici so pa za spoznanje znižane carine samo ta cenejše predmete, na boljše vrste in dražje predmete, iz katerih se lahko pridobi večji dobiček, se je pa carina hndo povišala. To velja na pr. za steklo, jeklene izdelke in rokodelsko orodje. Jeklene plate se zvišajo za 161%, jeklene plate za ladije boljše vrste za 219 %. Navadni noži imajo zvišano carino za 26 %1 britvice pa zvišano do 25 %. Razvoju poljedelstva primerno, posebno onim farmerjem okoli San Frančiška, ki delajo konkurenco Italiji, na dobro, so se dvignile carine na limme za 100 %, grozdje 25 %, pomeranče 50%? olive 33% več. Laški uvoz v višini 25 milijonov frankov je s tem oškodovan. Pri bombažu so se carine skoraj izključno zvišale. Posebno so se dvignile carme pri novih preuredbah proti Nemčiji, ki je dozdaj ponajveč razglednic in umetalnega ognja izvažala v Zjedinjene države. Amerikanci so vedeli, kje lahko Nemčijo občutno zadenejo pri njenem izvozu.
Tržne cene v Maribora. (100 kg) Pšenica K 27 50; rž K 19 — ; ječmen K 18 —; oves K 20 —; koruza K 19—; proso K 20—; ajda K 18 =; sladko seno K 10'—; slama K 8.—. Po en kilogram fižol 28 vin., grah 52 vin., leča 64 vin, krompir 10 vin.; en liter mleka 22 vin. in 1 jajce 7 vinarjev.
Uvoz pšenice ▼ Evropo. Svetovni prevoz pšenice v Evropo je znašal v tem tednu iz Severne Amerike (z moko vred) 16 000 ton, iz Argentinije 52 000 ton, iz Indije 6Q.0U0 ton, iz Avstralije 20t0, iz Rusije 47 000, preko-podonavskih pokrajin 1000 ton, vsega skupaj 178 000 ton proti prošlemu tednu s 197.000 tonami.
Žetev v balkanskih državah. Izvozni preostanek pšenice v Rumuniji se ceni za sedanjo žetev na 11 do 12 metrskih stotov proti 7 milijonom prešlega leta; preostanek v Srbiji se pa ceni na 1 milijon metrskih stotov proti 700000 prošiega leta.
Ječmenova žetev na češkem. Na Češkem se še vedno računa na zakasnelo žetev ječmena v treh tednih. Ali npanje na žetev je najboljše tako kvantitativno, kakor tudi kvalitativno. Kvantitativno npajo na 10% večjo in boljšo žetev kot lansko leto. V strokovnjaških krogih domnevajo, da je to zboljšanje v zvezi z omejitvijo nasadov sladkorne pese.
Lan in konoplja na Ruskem. Radi prejšnjega slabega vremena so bile cene zelo visoke in so tudi še ostale, akoravno se je vreme zboljšalo. Cene se pa tudi radi tega ne znižajo* ker se preveč povprašuje po njih in trgovci cene drže.
Osnova pašniŠkih zadrug. .Po vseh alpskih deželah in po Sudetih se dobi dovolj zemljišč,, na katerih bi se s prav nizko ceno dale napraviti zadružne''paše. Tisoče kmetov in živinorejcev, ki nimajo priložnosti drugače, da bi pustili živino se pasti na svežem zraku, se bo gotovo z veseljem zavzelo za prednosti, ki jim nudi taka pašmška zadruga. , Ono živinče, ki se stori v hlevu in cel Čaa ostane v hlevu, dokler je mesar ne žene v klavnico, je podobno ovetki, ki se vzgaja v cvetličnjaku. Ko pa pride taka cvetka na prosto, kmalu podleže vremenskim neprilikam, prične hirati in pogine. T|ako je tudi s tako živino, ki je vzgojena samo v 'hlevu, ne pride nikdar na osvežujoči zrak na prostem in se v mladosti tudi ne more tako prosto gibati, kot je ravno živinčetu potreba na svežem zraku, da se okrepi in utrdi. Več, kot 90% naše živine je danes skoraj tuberkulozne radi nezdravega in nesnažnega odgoja v hlevu, in radi tega se je tudi poljedelsko ministrstvo odločilo, kar najodločnejle podpirati pašniške zadruge v/ vsakem oziru. Seveda kar* pa poljedelsko podpira in pospešuje, to pa finančni minister zopet razdira in podira. Ako se kje snuje kaka taka zadruga, tam že drži fiskus roko odprto in poželjivo pri vpisanju posestnika zemljišča in pašnika. Tu ni nikakega znižanja pri vpisovanju in tukaj se prične zađrug'a že takoj v začetka stiskati. Jedino to še primanjkuje sedaj,. da finalnimi uradniki ne iznajf-dejo tega, da se mora taka pašniška zadruga prav težka in močno obdačiti, kar: se vedno godi pri kletarskih, mlekarskih in skladiščnih zadrugah. Ako država hoče po eni strani pospeševati dobro stvar, a ji na drugi strani naprti in naračuna visoke pristojbine in davke, ter ji s tem zada tako težek smrtni udarec, potem ne bo prospeh živinoreje v bodoč-
nosti njkakor posebno ugoden. Po pravici Že sedaj tožijo nad visokimi cenami mesa. Kaj bo pa Šele te« 'daj, ako bo živinoreja vedno bolj in bolj omejena in malemu kmetu odvzeta vsa možnost, da si vzredi več, in pred vsem zdravejšo in proti boleznim in raznim neprilikam bolj utrjeno živino, kar more on le potom zadružnega pašništva.
Darovi.
Za „Obmejni sklad" so darovali sledeči: Vesela družba v Crnemgrobu 25 K; Nabrano na novi maši gosp. Ivana Šeško na Homcu 42 K; Na novi maši gosp. Ign. Omahna v rit Vida pri Zatičini se je nabralo pri zavednih in požrtvovalnih svatih pod geslom: „Odpri srce, odpri roke za obmejne brate“ 100 K; V Žičah pri g. Jakobu Kosarju zbrani 22 K; Kmečko bralno društvo »v. Križ nad Mariborom 21 K 85 vin.; Udeležniki sestanka idrijske podružnice „Slomškove zveze“ na Vojskem dne 21. julija 1909 z željo, da pride čimpreje do zaželjenega tisoča darovalcev, 20 K; Gg. duhovniki, zbrani na dekanijski konferenci pri Sv. Ani na Krempergu dne 22. julija 1909., so darovali po 20 K: dr. Anton Suhač, kanonik in dekan; Fr. Zmazek, duhovni svetnik in župnik; Anton Šijanec, duhovni svetnik in župnik; Anton Vraz, žnpnik; Ivan Pajtler, župnik; Fr. Bratkovič, župnik; Mart. Lah, žnpnik; Jož. Janžekovič, žnpnik; Jož. Vodošek, žnpnik; Ivan Goričan, kaplan; Rud. Krener, kaplan; Vinko Lorenčič, kaplan; Ivan Bosina, kaplan in Jož. Kavčič, kaplan. Dalje smo danes še prejeli po 20 K: Jožef Nepozrat v Ljubljani; Hranilnica in posojilnica v Ribnici; članice dekliške Marijine družbe v Ribnici; Jan Plahutnik, kaplan v Ribnici; Andrej Orehek, kaplan v Ribnici; Peter Janc, katehet na slovenski vnanji ljudski in meščanski šoli pri Uršulinkah v Ljubljani; Valentin Pipan, župnik v Renčah; Jožef Kar-dinar v Celju; Gdčna Hedvika Gangl, kuharica na Višar-jah; P. Serajnik, provizor v Št Petra pri Grabštajnu; Profesor dr. Jos. Marinko; Janez Mednemci; Anton Pačnik, kaplan v Celju; Mih. Lendovšek, župnik v Makolah; dr. Anton Medved, c. kr. profesor v Maribora; Milan Šašelj, župnik v Šmarjah; Janez Šifrer, župnik v Pomjanu; Anton Slamič, župnik v Dekanih; Jakob Čemažar, župnik v Ko-staboni; Nabranih na sestanku gorenjskega pododseka „Slovenske dijaške zveze, dne 27. julija v Tržiču. Potreba je velika, zato pomoč nujno potrebna. Ljubezen do trpečega brata naj pomaga združiti v našem skladu 1000 Slovencev in olovenk !
XI/ izkaz darov za „Šentiljski dom“. Poslani v St. lij od
4. ju’ija do 25. julija 1909. Jakob Paulič-Sfcdovnik, kmet, St. Lovrenc nad Mariborom 10 K; dijaški telovadni klub v Aloj«ijevišču, Ljubljaaa, po g F. Jurmanu 10 K; med somišljeniki v Idriji nabral M. Kos, 18 K; Zbrana družba obmejnih bratov in sestric pri kapljici vinca v Cer-netini pri Sv. Ani n. K, kot Ciril-Metodov dar 16 K; Anton Plohl, posestnik v Novi vesi Ptuj, kot preostanek darov za kres na dast Cirilu in Metodu 4 K; katoliško-izobraževalno društvo v Komendi 25 K; Hranilnica in posojilnica-Komenda 10 K; zbrana duhovščina na dekanijski konferenci v Ljutomeru 50 K 80 v.; Majerič Anton in Lorenčič Alojz, Sv. Martin pri Vurliergu 4 K; zbirka na veselici v Hot njivasi, po g. nadrevizorju Pušenjaku 15 K; Maks Moškon, Mali kamen It-.jhenbur g 2 K pod geslom: Ko „dom boste imeli, še mi bomo veseli“; Fran Kra Sovec, slušatelj visoke šole Kolin ob Keni (Kelmorsjn) Nemčija 1 K in 2 srečki; Družba sv. Mohotja v Celovcu 500 K; Hranilnica in posojilnica v Kandiji 100 K; zbrani duhovniki na dekanijski konferenci v Jarenini 26 K; župnik Heber 3 K; neimenovani duhovnik 10 K; župnik Supanič v Gotovljah 20 K; neimenovani Slovenec v Gradcu 6 K; kvintet v trojiškem samostanu po č g. Bosina 15 K 14 v.; Bralno društvo pri Sv Juriju ob Ščavnici 10 K, kot del dohodkov predstave „Deseti brat“; zbrani duhovniki na dekanijski konferenci v Marenbergu 13 K; duhovniki zbrani na pastoralni konferenci v Hočah 41 K; od-rastle hčerke Vrazove v Cerovcu, kot odgovor na napad v „N. L“.	4
K; R Marzidovšek, vojaški kurat 20 K; Dr. M. 81avič, Celje 20 K. Skupaj v tem izkazu 951 K 35 v Vsega skupaj 6933 K 34 v. Ce še k temu prištejemo nabrani znesek v Ljubljani, znaša celotni fond okroglo 10.0» >0 K. Slava slovenskemu rodoljubju! — Št. Ilj v Slov. gor., dne 25. julija 1909. — Za stavbeni odbor: Fr. Zebot.
Dogodki na Turškem.
Nove spletke.
Dejstvo, da je nemški general Goltz zopet poklican kot reorganizator turške armade, je jako neprijetno dimilo posebno Angleže. Bojijo se, da ne bi preveč rastel nemški upliv v Turčiji. Zato razširjajo razna sumničenja o poslanstvu generala Gol-tza. Trdijo, da deluje Goltz, tudi politično. Ker ie Goltz prijatelj Nemcem prijaznega notranjega ministra», .je baje porabil ves svoj upliv nas mladoturški komite proti novi sestat# kabineta in se je zavzel za to, da ostaneta Še nadalje na krmilu veliki vezir Hilmi paša in pa notranji minister Ferid paša., S tem pa seveda niso zadovoljni oni turški krogi, ki se želijo približati Angleški. Zato se trudi angleški poslanik Edvard Lowther skupno z ruskim in francoskim poslanikom na vse moči, da bi odstranil nemški npliv v Carigradu.
Zadoščenje za grozovitosti v Adanu.
C a r jiiig r a d,. 29. |ulij|a. Armedski patrijarh, je preklical svojo prošnjo za odstop, ker je veliki vezir Hilmi paša obljubil, da bo dal popolno zadoščenje za grozovitosti proti Armencem v Adanu.
Odkup egipčanskega davka.
Carjgrad, 29. julija», Kedivj Egiptiai je odpotoval v Švico in Pariz, da bo dobil posojilo. Sporazumel se je namreč s turško vlado, da bo plačal naenkrat ves kapital mesto vsakoletnega davka, ki ga je moral Egipt plačevati turški vladi. Odpravnina znaša 10,000,090 turških funtov (in bo plačana v desetih obrokih.
Turški parlamentarci ne gredo v jBerolin.
B e r o 1 i n, 29. julija. Nameravani obisk 19 turških1 poslancev! v Berolinu odpade. Poslanci, M so bili v Parizu in Londonu gositje tamošnjih pajv
lamentarcev, so bili radi pomankanja Časa prisiljeni vtrniti se naravnost v Carigrad.
Turčija) postaja (energična.
Carigrad, 30. julija. Ministrski svet je sklenil nastopiti odločno in izvajati posledice, če bi bila Turčija okrajšana pri svoji pravici do Krete. — V poslanski zbornici je prišlo da patrijotičnih pojavov. Stfja je bila otvorjena s öjLtyapjem brzojavk, katere so došle v velikem številu vseh delov Turčije. V brzojavkah se naznanja, d$ se bodo po celi Turčiji vršili sihodi in da so vsi Tjurki pripravljeni žrtvovati premoženje in življenje za turške pravico na Kreti. Več turških albanskih in arabskih poslancev je imelo navdušene govore, v katerih sa predbacivali vladi nedelavnost in jo pozvali, naj postopa odločno.; Izjavili so, da so vsi pripravljeni za boj, da raztrgajo na Kreti grško zastavo in da uničijo vlado, ki je razobešala) to zastavo. Predsednik zbornice je izjavil, da bo naznanil vladi mnenj» zbornice. Kolikor on ve, se vlada trudi, braniti koristi domovine. V tem se ji mora pustiti proste roke.
Carigrad, 30. julijla. Uradno Še ni' potrje-iio, če je n,a Kreti razobešena grška zastava, Porta je ukazala svojim poslanikom, naj sporočijo velevla* slim, da bo Turčija, ako se na Kreti razobesi grška zastava, energično postopala - ir. zastavo sam** Snela*
Razgled po svetu.
Delavnice za šolsko mladino na Švedskem. Fred 20 leti je gospa Retzios, da počasti spomin svoje matere, ustanovila v Stokholnin „delavnico za otroke“. Ta naj bi delavski otroci koristno porabili čas med dopoldanskim in popoldanskim šolskim poukom ter čas po pouku do večera, ko se vrnejo starši od dela na dom. Opoldne dobe tudi tečno kosilo. Takoj prihodnje leto se je otvorila še ena otroška delavnica; danes pa jih je v Stokholmu 16, v ostali Švedski pa 72. Postale so pravi ljudski blagoslov. Otroške delavnice so odprte vsem otrokom ljudskih šol brez razlike spola. Tu uče po tehnični izurjenosti in dušni plemenitosti odliknjoči se obrtaiki najrazličnejša rokodelstva: mizarstvo, rezbarstvo, pletarstvo, krojaštoo itd , deklice pa se uče šivanja, kuhanja, gospodinjstva in dragih ženskih del. Otrok si lahko popolnoma svobodno izbere stroko, ki mu najbolj dopade, le da mn potem ni dovoljene preje pričeti z dragim rokodelstvom, dokler se prvega ni do dobra priučil. Tadi vlada popolna svoboda glede delavnega časa; otrok lahko dela eno uro ali dve, lahko pa tudi takoj odide. Otroci so tako marljivi in jih delo take veseli, da se v najkrajšem časn tako izuče v izbranem rokodelstvu, da predmete, ki jih izvrše, občinstvo prav rado kupuje na velikem letnem semnju. Z izkupičkom se pokrijejo stroški za obed, ki ga vsak dan dobivajo otroci in ki obstoji iz mlečne juhe, rib ali mesa in zelenjadne prikuhe Razven tega pa ostane še toliko, da se med male delavce porazdeli vsako leto majhna dividenda, ki se na ime vsakega p; samezno naloži v hranilnico. Jasno je na prvi pogled, kako neprecenljive so te delavnice v vzgojnem ozira; ne-le, da varujejo delavsko mladino slabih potov v prostem času, marveč jo tudi navajajo k marljivosti, varčnosti, in samozavesti, ob enem pa jo vsposobijo tndi gospodarsko za nadaljni obstanek. Različni podjetniki najraje sprejemajo te gojence v svoje delavnice. Zgodno samostojno delo pa tndi budi razom in učiteljstvo soglasne hvali velik pomen teh delavnic za pouk v šoli. Učenci, ki redno pohajajo v delavnico, so duševno mnogo bolj razviti in mnogo bolj napredujejo, nego dragi otroci. Občinstvo je otroškim delavnicam prav posebno naklonjeno in jim pošilja znatne podpore. Tndi občine in država ne šte-dijo s podporami. Obrtniki, ki vodijo ponk v otroških delavnicah, opravljajo to ponajveč brezplačno, ker si štejejo v srečo, da prežive vsak dan nekaj ur med veselo mladino in ji koristijo. Sicer pa je samo v Stokholmu ustanov za 102 taka učitelja. Lep zgled Švedske so kmaln začeli posnemati na Finskem, Danskem, Norveškem, Francoskem, Rnskem in zadnji čas na Grškem, kjer povsodi snujejo otroške delavnice.
Spomenik Adamn Mickiewiczn v Parizu. V Pariza se je pod predsedstvom znanega prijatelja Slovanov prof. Arnošta Denisa osnoval odbor, ki bo postavil spomenik, slavnemu poljskemu pevcu Adamn M.ckiewiczu. Mickiewicz je bival v Parizu 20 let in je tam spesnil svoje najlepše delo „Pana-Tadensza“ in četrti del svojih „Dziadov“, in kot profesor slovanskih literatur je v „Collčge de France“ prvi na Francoskem razširjal z javnega mesta glasove o slovanskem svetu. Odbor je izdal oklic za darove, v katerem Mickiewicza slavi ne le kot enega prvih sinov Poljske, temveč tudi kot enega največjib pesnikov sploh in ognjevitega apostola novoveških idealov.
Moderno linčanje. V Frankobroda je 161etna hčerka potnika Himpfnerja, obupana nad neprestanim trpinčenjem staršev, skočila iz okna II. nadstropja, in obležala smrtno poškodovana na cesti. Ljud tvo, ki je poznalo krate in sirove starše, je bilo radi tega silno razburjeno. Zvečer se je zbralo pred hišo nad 2000 oseb. Množica je vdrla v stanovanje, tirala starše na ulico ter pretepaje jih s palicami gnala po mestu. Močan oddelek policije in vojaštva je množico razgnal in kaznovane starše odpeljal z velikim trudom domov. Okrog hiše so morali postaviti močan kordon stražnikov, ker bi bila množica rada vprizorila nov napad.
Medvedi na Velebitu. Iz Selina pöd Velebitom javljajo, da delajo tamošnjemu prebivalstvu medvedi mnogo škode, ker napadajo Črede ovac in goved. Dne 17. t. m. je medved raztrgal eno kravo, smrtno ranil dve junici, a enega junca niso našli, ker ga. je menda požrl.
MALA NAZNANILA
ki se sprejemajo po 2 vin. od beaede, najmanjäi znesek je 50 vinarjev.
Kdor želi pojasnila o rečeh, ki so naznanjene v inseratnem delu, naj pri dene za odgovor znamko 10 vinarjev. Drngače se ne odgovori.
trgovski pomočnik se takoj sprejme v trgovino mešanega blaga kakor tudi učenec s primerno šolsko izobrazbo. Kje, se izve v uprav-ništvu tega lista._____________142
Pećnice za lončene peči, zelenepn rojake barve, proda komad za 6 v radi selitve (samo 8 dni) pečar 8cbiller, Maribcr, Viktringhofovs ulica št 9.	140
Za letoviščarje! Lepa soba s kuhinjo in vrtom bl zu gozda Be odda letoviščuikom. Več se isve v fiušah štev.	139
2 nčenca z dobro šolsko izobrazbo iz boljše hiše sprejme v trgovino mešanega blaga Adolf Eichberger, trgovec, Slivnica pri Sv. Jurjn ob jnž. žel.	129
Brata Rieger, c. k. dvorna tovarna orgelj, Jegerndorf, avstr. Šlezija, «e priporočata velečastiti duhovščini. Cenik zastonj 1	127
Sdvozldana, dvonadstropna biša,
8 let prosta davka, s popolnoma novo opravo, lepim dvorišičem in majhnim vrtom se pod ugodnimi
rilnimi'pogoji v Mariboru pro-Kje, pove upravništvo lista.
Pnškarski nčenec se sprejme |z oskrbo pri Cutič, Maribor, Grajska ulica št. IS.
Absovlran peiošolae išče primerne službe. Naslov pove uredništvo „Straže“.
Stare dopisnice s znamkami kakor tudi kuverte in znamke kupuje po najvišji ceni Karl Navratil urednik, Dunaj 18/1 Leitermayergasse 36.	126
Edina narodna čevljarska trgovina Štefan Strašek, Celje, Kovaška ulica št. 3 priporoča svojo bogato zalogo črevljev za moške, ženske in otroke. Izdeluje se tudi obuvalo po meri in se da ua obroke. Najnižje ceuel Postrežba točna in solidna.	130
100 kg ovsa stane 14 K
če se e a del ovsa nadomesti z mo lasin- Sestavina iz 6 kg ovsa in 2 kg molasina ima več vrednosti kakor sam oves. Molaskrma je sladka in ima 35—40°/o sladkarja in je najboljša krma za konje ia drago živino. 50 kg stane brez vreče franko na vsako postajo 7 K, če se naroči cel voz, drngače 7 K 50 v. K. Stein, Dnnaj II, Praterstrasse 54.	128

ljudska Minica in posojilnica v Celju, n
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
v lastni hiši (Hotel pri belem volu) v CELJU, Graška cesta.
Poštno hranilnioni račun št. 92.465. — Telefon št. 8.
Hranilne vloge se obrestujejo po 4*/s% brez odbitka rentnega davka.
Domači hranilniki se dajejo na dom brezplačno.
Hranilne knjižice drugih zavodov se sprejemajo kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo.
— Osfcrfoijje svojim članom izterjevanje njihovih terjatev
Brezplačno reševanje vseh zadev.
Posojila na zemljišča po 5% do 5'/,% brez in z amortizacijo.
Posojila na zastavo vrednostnih listin.
Osebni kredit na menice in v tekočem računa pod najugodnejšimi pogoji.
Konvertacija v knjiženih dolgov z najmanjšimi stroški.
Pri domobranskem pešpolku v Maribora
atv. 26 se vrši dne 25. avgusta t. 1. pogodba glede dobave ovsa, sena, slame, drv in premoga. Tozadevne ponudbe se morajo navedenega dne najdalje do 10. ure dopoldne pri oskrbovalni komisiji omenjenega polka v Mariboru predložiti. 143
Za nakup priporočamo tvrdko
———	vr
HI. E. Sepe©, Maribor
Grajih! trg «tev. 2
katera prodaja po najnižji ceni vsakovrstno modno blago za ženske obleke, svilnate in drnge robce, vse vrste najboljše perilno blago, vsakovrstno sukno (štofe) za moške obleke, površnike, fino sukno za talarje in salonske obleke, srajce, ovratnike, kravate, naramnice, nogavice, dežnike, obrisače, mizne prte, odeje, preproge, zastore, razni cvilili, perje za blazine itd.	7
Z
N
Z
X
Z
X
X
Z
X
i (
Cerkveni in sobni slikar in pleskar
franjo Horvat
H ARI BOR, Kasinogasse štev. 2.
Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstva za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča : : dela. : :
Ci
&
53
Postrežba točna! ::	:: Cene niske!

Pozor! Slovenci! Pozor!
Josip Mačah,Maribor
Stolna ulica štev. 5.
se priporoča slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini za izdelovanje vsakovrstnih oblek. Postrežba točna, eene nizke! Na razpolago je tndi velika zaloga izgotovljenih oblek po jako nizkih cenah.	48
/v i ■ od motorja oddaje 100 kg. po 25 K.
v 1J 6 Mama st. Cirila t Maribora.
oooooooooo
V trenutku umni ogenj
mnogim posestnikom poslopja in s trudom spravljene pridelke. Nimajo pričakovati izdatne pomoči,
ako niso dobro zavarovani
Kdor potrebuje tozadevnih pojasnil, naj se obrne na Vinko Vabič-a mlajšega, trgovca in okr. zastopnika Dnnajske zavarovalne družbe v Žalcu.	108
Zavaruje najceneje!
Skrbi za takojšno in knlantno izplačilo oškodovanim!
Hotel
belem volu v Celju
sredi mesta, blizu vseh uradov; za tujce 30 sob z vso ugodnostjo pri nizkih cenah, tudi mesečna stanovanja s hrano za letoviščarje; izborna kuhinja, vedno sveže pivo, različna vina; po letu senčnat vrt; vozovi v hiši vsak čas na razpolago:
51
s priporoča za obilni obisk, s
Pohištvo=
Velika zaloga pohištva od najpriprostejšega do najfinejšega v vseh slojih se dobi po znižanih cenah pri	34
,Obrtni zadrugi mizarskih mojstrov'
V Mariboru, Grajski trg št. 3 pri Smem orlu.
Brzojavi; „Kamnoseška dustrijzka zadruga Celje
S: Prva južnoštajerska kamnoseška industrijska družba
Brzojavi: „Kamnoseškaindustrijska zadruga Celje“.
Edino narodno kamno- vül seško podjetje v CELJU
Stavbena in umetna kamnoseška
::: obrt s strojnim obratom. :::
Izvrševanje vseh stavbenih del:
kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različ-::: nih kamenov in cementa. :::
Specialna delavnica in podobarski atelje za umetna cerkvena dela kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih :::	kamnov itd.	:::
Brušenje, poliranje in struganje
:::	kamena s stroji. :::
11: m
: j f?J|
yp:
m f. i.?-
M
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih *ali betoniranih :: rodbinskih grobišč (rakev).::
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali cementnim :::	tlakom.	:::
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih :::	vrst v vseh oblikah. :::
Popravljanje spomenikov, udela-:::	vanje napisov v iste. :::
Spodnještajerska ljudska posojilnica
v Mariboru
uljudno naznanja, da se preseli s 15. avgustom
v Stolno ulico štev. 6
v Mariboru.
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjičan itd.
Pivo iz budjeviške češke pivovarne.
Po leta adobno kegljišče. Vrtni paviljoni. Sobe za tnjce.
Za obilni obisk se priporoča	37
Lojziha Leon.
Pri angelju
Glavni trg 19
Nova trgovina!
Dovoljujem si vljudno naznaniti slavnemu občinstvu, da otvorim dne 31. julija
v Mariboru s Glavni trg št.
popolnoma novo trgovino z modnim, suknenim in platnenim blagom ter raznovrstna perila, pletenine in krojaške potrebščine.
Spojim velecenjenim odjemalcem bom postregel lahko v vsakem oziru točno in solidno, ker imam zelo ugodne zveze s samimi prvimi tovarnami.
Priporočam se torej cenjenim odjemalcem ter upam, da bodo podpirali mojo novo podjetje o obilnimi naročili.
137	Z odličnim spoštovanjem
J.
Odvetnik
Restavracija
dr. Ivan Fermeve Narodni dom
uljudno naznanja, da otvori
L avgusta 1909 svojo odvetniško pisarno v Ptuju
v hiši zdravnika gospoda dr. B. STDHECA
Slovenski brivec!
Prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu najtopleje priporočam svojo
moderno urejeno brivnico.
:: Postrežba čista, točna in solidna. :: Izdelujem tudi lasulje in kupujem lase.
IVAN BERGLEZ, brivec
Maribor, Šolska ulica 2.
55
Cerkveni slikar *1^
Peter Markovič
akadem. slikar v Rožeku na Koroškem
^ se priporoča čast. gg. duhovnikom in sl. slov. «K občinstvu za slikanje raznih cerkvenih slikarij, jr božjih grobov, altamih in bandernih slik, križevih potov itd. vse na posebno trpežno platno in v ♦♦ jako stanovitnih barvah; popravlja umetniško sta- : <*► re umetne slike. Sprejema vsa večja dela: sli- < ^ kanje cerkva v različnih slogih, cele notranje !
poprave cerkva (v tem slučaju poskrbi in posre- ] jr duje vse druge umetnike in rokodelce) Cene po ■ tr	dogovoru in brez vse konkurence.
Slovenci! Podpirajte svoje somišljenike!
m
Svoji k svojim!
Urar, očalar in zlatar
SBureš
Maribor
Tegethofova cesta 33.
pred kolodvorom, priporoča svojo bogato zalogo zlatnine, srebrnine, nr itd. po najnižji ceni.
Edina narodna steklarska trgovina
Fran Strupi, Celje
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana in kame-	_
nine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za po-	rvfVyn p ® slovenskimi ploščami, čistim in
dobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in pri- ^ctlllUIUUU jasnim glasom iz najboljših tovarn.
vatnih stavbah.	2	10	Priznano najboljše igle za gramofone.
„ . ...	. „ . ...	.....	i »v T	Popravila se točno in hitro izvršujejo.
Najnižje Gene! Najsolidnejsa m točna postrežba!
Ma debelo.	*a drobno
Ignac Božič
narodni krojač y Maribora,
Tegethofova nlica 16, y hiši dr. Rosine
se priporoča slavnemu občinstvu, kakor tudi preč. duhovščini za izdelovanje vsakovrstnih oblek in talarjev po najnižji ceni. Zaloga 3	vsakovrstnega blaga in gotovih pelerin.
V nujnih potrebah se vsakovrstna obleka v 24 urah zgotovi. :
■
SMRT
doleti vsacega, ampak sreča samo tistega kateri naroči sedaj belo platno v veletrgovski hiši R. Stermecki, Celje (Štajersko).
Štajersko platno m.
Slovensko platno m. . . Savinsko platno m. . . Vojašso platno m. . . Domestih platno mehko m. Gorsko platno debelo m.
Istri]a tkanina, mehka m. Holandska tkanina, mehko m.
po 36 v. po 40 v. po 44 v. po 46 v. po 48 v. po 60 v. po 64 v. po 60 v.
Vzorci zastonj in pošiljatve čez 20 K franko.