V NAŠI DRŽAVI. Knez-namestnik Pavle se je vrnil 6. septembra v Belgrad. Knez je imenovan za konjeniškega brigadnega generala. Knez namestnik Pavle se je odpeljal dne 7. septembra iz Beograda nazaj v Bohinj. Ministrski predsednik in zunanji mi- nister Stojadinovič se je vrnil 6. sept. z Pariza v Beograd. V Parizu je imel lolga posvetovanja s francoskim mini- trskim predsednikom Lavalom in bil sprejet tudi od predsednika republike Lebruna. Po povratu je izjavil g. Sto- jadinovič med drugim tudi to, da je on zadovoljen z uspehi poti v Pariz, in z njimi je lahko zadovoljen tudi ves naš narod. V DRUGIH DRŽAVAH. V Ženevi se Italija in Abesinija ne bosta pobotaii. Zadnji poskusi za poravnavo spora med Italijani in Abesinci so se odigravali zadnje dni pred svetom Zveze narodov v Ženevi. Na seji 6. septembra sta se spiia zastopnik Italije in Abesinije tako, da je italijanski odposlanec ogorčeno zapustil svoj sedež in je pri odhodu skozi vrata iste močno zaloputnil za seboj. Razžaljenega Italijana so seve na vse načine pogovarjali, dokler ni popustil v toliko, da je bil zvečer G. septembra navzoč pri seji sveta Zveze narodov in so sestavili ob tej priliki svet petorice. V tem svetu so zastopniki sledečih petih držav: Francije (Laval, francoski ministrsld predsednik), Angleška (Iklen), Španije (Madariaga), Poljske (Beck, zunanji minister), Turčije (zunanji minister Ruždi Aras). Ta odbor*je prrjel nalogo, da predloži svetu Zveze navodov v najkrajšem času spravne pred- loge. Ob času, lco krpajo v Ženevi poslednje pomirjevalne poskuse, je prcw glasila Abesinija splošno mobilizacijo in je Angleška izdala proglas, da se mobilizira vsa rezervna angleška mor-< narica. Mussolini zavlačuje. Zgoraj poročamo, kako zavlačujejo na vse mogočo načine v Ženevi pri svetu Društva narodov poravnavo italijansko-abesinskega spora. Ni dovolj, da gre cela zadeva polževo pot v Ženevi, sedaj že predlaga Musolini posebno konferenoo v. Stresi na Italijanskem. Teh posvetovanj bi se udeleževal on Mussolini ter francoski in angleški zunanji minister, Ob tej priliki bo predlagal Mussolini, naj bo rešeno abesinsko vprašanje tako, kakor se je izmotala svojčas Angli-< ja iz grozečih zaprek v azijskem Iraku. V Iraku si je zagoLovila Angleška kljub vzpostavitvi kraljestva s posebno pogodbo pravico, da gradi po vsem ozemlju svoje trdnjave in letališča. Ako bi priznale velesile isto stališče Italiji v Abesiniji, bi bil tozadevni spor med Abesinci in Italijani takoj rešen ter zavsem poravnan.