2. številka. Ljubljana, v torek 4. jannvar ja. XX. leto, 1887.
Izhaja vsakjdan ivečer, iziraSi nedelje in praznike, ter velja po pošti pvejoman za avstrijsko-og erske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanju na dom za vse Mo 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., z;i jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po
10 kr. za meec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, k;ikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopno petit-vrste po C kr., če sc oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi so ne vračajo.  Uredništvo in upravnišvo je v Rudolfa Kirbiša hiši, „Oledališka stolba". Upravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovi, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom
Za vse leto........13 gld. — kr
„ pol leta........6   „ 50
„ četrt leta........3  „   30 ,,
„ jeden mesec.......I   „    10 ,,
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto.......15 gld. — kr.
„ pol leta........8   „   — „
„ četrt leta........4   „   — „
„ jeden mesec.......1   „ 40
Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. TJjtravniitvo ,,Slov. Naroda",
Deželni zbor kranjski.
(VII. seja dne 30.decembra 1886.)
Poročilo deželnega odbora o stoletnici deželne bolnice izroči se finančnemu odseku.
Dr. vitez Bleiweis-TrsteniŠki poroča v imenu finančnega odseka o proračunu bolnišnega, blazničnega, porodiškega in najdeniškega zaklada za 1. 1887. A) Bolnišni zaklad ima potrebščine 59.303 gld. 72 kr., zaklade pa 11.707 gld. 9 kr., torej primanjkljaja 47.596 gld. 63 kr., ki se ima pokriti iz deželnega zaklada.
Izvestitelj priporoča, naj bi deželni odbor primanju na kirurgičnem oddelku priporočal, naj ne rabi toliko antiseptičnih obvezi!, marveč le pri teških ranah, kajti stroški za obvezila so za lOOOgid. večji, nego vsa druga zdravila za vso deželno bolnico.
Dež man pravi, da so antiseptična obvezila ne obhodno potrebna, le njim je pripisovati, da so iz mej tolikih ranjenih le štirje umrli.
Dr. Vošnjak naglasa, da stroški za antisep
LISTEK.
U n d i n a.
(Spisal Andrč Theuriet; poslovenil Vinke.) I. (Dalje)
Gotovo bi bile zale dame iz Toursa, katerim je v svojih lepših dneh dvoranil, lepega Norberta de Lislea, kateremu je svoje dni bilo njih srce, jedva zopet spoznale v njego vej selske j nošnji. Nekdanji lahkožive« se je bil popolnem prelevil iz svoje sijajne oprave. Kot sin velik-ga veleposestnika bil je gospod de Lisle, nekaj vsled svoje dopadljive vuanjosti, nekaj vsled pokroviteljstva sorodnikov žene svoje, imenovan nadzornikom žrebišč, ter je dvajset let na rodovitnej Tourenskej zemlji živel veselo življenje. A vsled nekega prešernega čina je bil' odstavljen ter primoran vrniti se v Auterive, kjer je moral skromno živeti ob ostankih svojega imeujn. In tu se je najedenkrat izpremenil. Svojstva champanjskih kmetov, zmirom le na pol pri-
tična obvezila naraščajo vsako leto za 500 do 600 gld., dasi je zmirom isto število ranjenih Tolika poraba je le strašanska potrata. Na Dun;iji v bolnici na\Viednu, ker imajo ravno toliko bolnikov na kirurgičnem oddelku, se niti tretjina od tega ne porabi, k;ir v Ljubljani. Saj se pri manjših ranah rabijo lahko dmga obvezil1.
B) Blaznični zaklad ima potrebščine 44.715 gld. 40 kr., zaklade 9383 gld. 51 kr., torej primanjkljaja 35.331 gld. 89 kr., ki se ima pokriti iz deželnega zaklada. Pri tej svoti priporoča poročevalec dr. vitez Bleiweis-Trs*eniški naj se dovoli za zgradbo zimske kopeli (bassina) za blazne 800 gld. Za to nizko vsoto se bode kopel dovršila le zategadelj, ker se bodo blazni sami kot delavci upo rahljali. Zbor predlogu pritrdi. C) Porodniški zaklad ima potrebščine 5920 gld. 72 kr., zaklade pa 945 gld. 60 kr., torej primanjkljaja 4975 gld. 12 kr., ki se ima pokriti iz deželnega zaklada. D) Najdeniški zaklad ima potrebščine 3883 gld. 19 kr., zaklade pa 333 gld. 20 kr., torej primanjkljaja 3549 gld. 99 kr., kateri se ima pokriti iz deželnega zaklada. Vse proračune deželni zbor odobri.
Poslanec profesor Šuklje poroča v imenu normalno šolskega zaklada in nasvetuje:
1. Proračun normalno-šolskega zaklada za 1. 1887. s potrebščino     .   .   .   265646 gld. 66 kr.
z zaklado...... 21469   j   40 ,
in s primanjkljajem . . . 244177 gld. 26 kr. ali v okrogli svoti .... 244200 „ — „ se odobri.
2. V pokritje tega primanjkljaja pobirala se bode 1. 1887 10°/„ naklada na celo predpisano svoto vseh neposrednih davkov, tedaj zlasti od rednega zneska z vsemi državnimi prikladami vred pri zemljiškem, pri hišnorazrednem in pri davku od hišnih najemščin. pri pridobnini in dohodkarini po vsej deželi. Nedostatek v znesku 103.600 gld., kateri se potem še pokaže, naj se pokrije iz deželnega zaklada.
3. Deželnemu odboru se naroča, pridobiti sklepu pod točko 2. Najvišje potrjenje.
4. Dovoljuje se, one potrebščine normalno šol skega zaklada za 1. 1886, katere  so nastale /sled veljavnih naredeb deželnega  šolskega sveta in deželnega odbora, pokriti iz blagaj ničnih ostankov leta 1886.
krivana od pariškega lošča, so se zopet jasno po javila. O prvej nezgodi se je hitro vzbudila kmetska njegova premetenost, ustrašila ga je podoba pomanjkljive starosti in pričel je računati in Bt&diti. S pomočjo kakega dninarja je sam opravljal svoja polja, ne sramujoč se, na trgu v Langresu sam prodajati žita in živino svojo. Od starih navad njegovih ni ostalo druzega, kot rezek glas, ošabno vedenje in jako določno nagnenje k lovu, ali bolje k zverokradstvu, knjti zli jeziki so trdili, da mnogo rajši lovi po državnih gozdib, nego li po lastnem Bkromnem lovišči.
Ko je bila njegova živina napasena, vrne se gospod de Lisle v kuhinjo, v katerej je bila Celina mej tem prižgala luč ter pogrnila mizo. Kljubu svojim petdesetim letom in pričenjajočej debelosti bil je še brdek mož, visok, močan, dobro vzrasel, živahnih oči j, orlovskega nosu in lepih zob pod nekoliko že osivelimi brkami. Videlo se je iz njegovega glasu in iz vsega bitja njegovega, da je imel v svojej mladosti srečo pri ženskah. Sedel je poleg kamina v naslonjač obledelega vezenja. Antoinetta ga poljubi ter potem zasede staro mesto svoje na
V glavni razpravi poprime prvi baron Apfal-trem za besedo, ter toži o mnogih troskih za ljudsko šolstvo,   kajti   danes  potrebuje se za isto vsega vKiioe   261.000 gld, ne  da  bi  se računile ogromne vaote, katere imajo občine za šolske zgradbe in za stvarne potrebščine ljudskih šol, tako da se proračun normalno-šolskega zaklada z orjaškimi stopinjami bliža ogromni  potrebščini   300.OUO gld. in le malo let bode še preteklo, pa  bodemo ime i to vsoto na rovaši deželnega zaklada. To je za deželo res ogromna zahteva.   Vprašanje pa nastaja, je li ljudsko šolstvo, zu  katero davkoplačevalci toliko žrtvujejo, tudi svoji nalogi popolnem kos? Govorniku se zdi, da temu ni tako. Le mala peščica ljudskih šol ustreza namenu. Njemu se zdi, da se pre več hrepeni po višjih stanovih, da se v srednje šole silijo krogi, ki neso za to poklicani, ki nemajo m i zmožnosti in sredstev za to, in baron Apfaltrern so boji, da se bode ustvaril takozvani inteligentni proletarijat, ki ne bode imel prostora ne v šolah, ne v uradih.  Kranjska dežela toliko blagoslovljena po davkih in raznih prikladan, pač nema poklica, vzre-jati tak znanstveni proletarijat, kateri ne bode na* šel nikjer službe.  Iz tega razloga priporoča Apfaltrern le jednorazredne ljudske šole, svari pa, da bi se obstoječe razširile.   Šolska deca se jako malo uči v sedanjih ljudskih šolah za kmetsko življenje. Slabo se nauči brati in pisati, o računstvu pa še govora ni. Apfaltrern potem nadaljuje, da se mora vsak patri jot žalostiti, ako opaža vedenje šolske mladine srednjih šol pri Anastazija Griina svečanosti. Taki izjavi surovosti, ki so se tu pokazali tudi po preiskavi, so res sramotni. Sploh pa se ne ozira nič ni Želje prebivalstva sosebno kmetskega.   Ono je spoznalo in še zdaj odločno  zahteva, da se njih deca v šoli tudi nemški uči. Torej je sveta naloga deželnega zbora,  kateri vender v prvi vrsti razpolaga z novci kmetovalca, da se ozira tudi na istega toli opravičene težnje radi nemškega pouka. Pa seveda narodna stranka obdala je kranjsko deželo krog in krog s kitajskim zidom,  in žalibog se ni doslej   posrečilo razrušiti ga  niti na jedni strani. Baron Apfaltrern pravi potem   da ne nasprotuje slovenskemu  jeziku, da pa slovenski poslauci ne koristijo narodu, ako se tako branijo nemščine, ter navaja v izgled Poljake, ki se tako silno zavzimajo za nemški jezik. Nemška meščanska šola v Krškem
nizkem stolu. V7 sredi je sedela „Lepotica", psica gospoda de Lislea, na zadnjih nogah ter pol pozornosti svoj • obračala na mlado gospico, pol pa na kadeči se lonec, v katerem se je kuhalo kosilo. „No, malička," pravi gospod de Lisle Antoinetti, „niti tega ne vprašaš, kuj je novega v mestu?"
Antoinetta malomarno zmaje z glavo in oče nadaljuje: „Prvič sem srečal Evonvma, ki obeduje pri sodnikovih ter potem pride k nam. Drugič pa je došel novi gozdar.-
„Ah,u veli deklica, zadržujoč se v zevanji, „je li tak, kakor prejšnji? Ali kolne pri vsakem stavku ? Ali tudi za njim vedno leta druhal umazanih psov, aH tudi igra 1' hombre?"
„Vse to ti bodem povedal zvečer. Poj dem v krčmo, kjer je izstopil, in ako mi bode všeč, povabim ga, naj nas obišče. Z gozdarji mora biti človek zmirom priljuden."
Celina, ki je pripravljala juho, je tiho godla.
„No, to bo lepo!" govorila je skozi zobe. »Saj itak dovolj dolgočasnih ljudi j prihaja semkaj. Bolj pametno bi bilo, da bi Antoinetto uvedli pri gospe notarj vej ali v kakej drugej poštene j hiši.   To bi
hoče se sedaj, komaj da je ustanovitelj zatisnil oči, tudi posloveniti, Že se pripravlja velika vrsta, prava črna vojska prošenj in peticij od občin okraja krškega, da bi nemški jezik v tej šoli stal v kotu, postal prava pravcata „Aschenbrodel". Finančni odsek stavi danes po profesorji Šukljeju nasvet, naj se dovoli za pouk v drugem deželnem jeziku „ubor-nihu 600 gold. in zakaj, zato, da bi se Kočevci poslovenili. (Glasen smeh in oporekanje.) „Narodni šo'i", slovenskemu „Schulvereiuu" (glasen smeh), dovoli se leto za letom 100 gld., Bog obvaruj, da bi Nemci zahtevali jednako podporo za nemški „Schulveieina. (Klici: Ni isto!) Seveda je to ma-lostna vsota, a slabo je uporabljena. Ako donaša kranjsko prebivalstvo tolike žrt\e za ljudsko šolo, naj bi bil v njej nemški pouk pač tako urejen, da bi si Kranjci tudi izven dežele mogli služiti svoj kruh. (Nemci kličejo: Bravo!)
Deželni predsednik baron Winkler pravi, da ima kot načelnik deželnega šolskega sveta marsikaj popraviti, kar je predgovornik trdil, kajti pred govornik je popolnem napačno tolmačil obstoječe odnošnje. Kar se tiče jednorazrednih ljudskih šol, bil je deželni šolski svet zmirom odločno tega mnenja, da naj se iste ustanavljalo le ondu, kjer so v istini potrebne in da se razširijo le v krajih, kjer je to neobhodno potreba. (Dalje prih.)
Kranjski zemljišno-odvezni dolg.
Spisal deželni poslanec dr. A. JI ose lic.J (Dalje.)
Po §. 19 tega patenta porablja se gotovina, ki je na razpolaganje v poplačanje glavnice, za odkup izdanih obveznic po do ločenem plačilnem načrtu. Glede tega tukaj omenjenega izžreboval-nega načrta določuje se v ukazu ministerstva notranjih zadev, finančnega in justičnega ministerstva z dne 31. julija 1855 drž. zak. št. 136, ki se je izdal na podLgi Najvišjega sklepa, tedaj z veljavo zakona, in ki ustanovlja način odkupa zemljiščno-odvezuih obligacij:
„Izžrebo vanje izdanih zemljiščno od veznih obligacij pričeti se ima v zgoraj imenovanih kronovi-nah dne 30. aprila 1856 ter se mora takoj skozi štirideset let poluletno vsacega 30. aprila in 31. oktobra nadaljevati. Izrecno pa se si pridržuje odkup v krajši dobi, kakor štiride se tih letih." (§. 2 ukaza)."
Deželni odbor obrača se dalje, ne od povedo vaje se na podlagi deželnega reda pravici, da deželni zbor odločuje o izžrebovanji in poplačevanji zemljišno-od veznega dolga, do posestnikov obligacij, rekoč:
„l'a tudi s stališča koristi, iz financijelnega stališča posestnikov zemljiščno-odveznih obligacij, ne more veljati nikakoršen pomislek. Kajti po prej navedenem §. 19 patenta z dne 11. aprila 1851 mora se pri obveznicah, ki se brez prijave v poravnanje izžrebujejo, izplačevati posestnikom premija 5 odstotkov nad nominalno vrednost. Denarni kurz zem-Ijščno-odveznih obligacij znaša pa že dlje časi 109 gl. avstr. velj. (za 100 gl. starega denarja)
Glede na prej omenjeno določbo izplačati se mora pri povračitvi razveu uominalne vrednosti v znesku 100 gl. starega denarja= 105 gl. — kr. a. v. premija 5 odstotkov, t. j.   . 5  „ 25  n  » „
tedaj skupaj......110 gl. 25 kr. a. v.
bilo bolj zdravo za njo, nego da požira tobakov dim ter posluša neprimerne razgovore."
»Molči, klepetulja!" zavrne gospod de Lisle, „tvoje opombe so neprimerne. Brigaj se za svoje stvari in juhe nama daj!"
„Tukaj je I" mrmra Celina ter jezno postavi na mizo juho, ki je z jedjo iz koštrunovega mesa in repe delala vse kosilo.
Sedeta za mizo. Antoinetta je jedla brez slasti; gospod de Lisle je vse pogoltnil. Ravno ko si je še poslednjo kupico natočil do vrha, oglasi se psica."
„To je gospod Evonyme,u veli Celina. „Lepotica ga je ovohala." Naglo odpre došlecu duri in ta ustopi mej veselim kretanjem Celine in Lepotice.
Evonvme Ormancov je bil jak dečak pri tridesetih. Plavi lasje in brada, rožnobojna koža in mokre modre oči dajale so njegovemu obrazu otročji In dobrodušen izraz. In res mu je bila še svoja tista naivnost zlate dobe, če prav je bil po rojstvu in odgoji Parižau. A bil je plah Parižan ter se je bil zatekel v gozde, da bi mogel nemoten streči svojej nagnenosti do sanjarjenja in pohajkovanja. Obdar-
za vsakih 10O gl. starega denarja v obligacijah. Posestnik obligacij dobi torej pri povračitvi 1 gl. 25 kr., oziroma L19 odstotkov več, kakor pri prodaji na denarnem trgu. Pri tem je treba še omeniti, da za zemljiščno-odvezne obligacije prav za prav ni trga in da se promet s temi tako izvršuje, da se obligacije deželni upravi v nakup ponudijo in da jih ta tudi kupi, ker je nakup glede na kurz za-njo ugoden." *
Mutatis mutandis velj ati more vse to tudi za Kranjsko in njeni zemljišno-odvezni dolg.
Nižjeavstrijski deželni odbor preide potem na finaneijelni učinek popolnega poplačanja zemljiščno-odveznega dolga z deželnim posojilom.
Od dne 1. januvarja 1888 15,146.082 gld. znašajočega zemljišno-odveznega dolga pokriti bi se imel s posojilom le del v znesku 9,400.000 gl.
Za to posojilo namerava deželni odbor izdajo deželnih obveznic, in sicer 4%nih dohodnini podvrženih po kurzu 85—90, ali 41/3°/0 nih po kurzu 93—98, ki bi mu dajali mej 1 1,0(30.000 gld. — 9,600,000 gld. spreminjajočo se nominalno vrednost.
Financijelno oskrbovanje zemljišno-odveznega dolga zahteva do inkluzivno 1895 potrošek v znesku 21,730.000 gl., v kojega pokritje se mej drugim predlagata tudi 2%, reci dva odstotka deželne nakla de do inkluzivno 1895 v skupnem znesku 5,254.000 gld.
Letne zneske v namen poravnanja deželnega posojila izračunja deželni odbor, in sicer po zgorajš-njem kurzu mej 485.780 gl. do 514.846, ter sklepa, da se vsled dovoljenega pokritja z druzimi dohodki pri tem lahko 2% z e m lj i šn o-od ve z n e deželne naklade opustita, „vsled česar bi so olajšanje davkoplačevalcem za znesek 650.000 gl. in v času do 1895 za verjetni zuosek 5,254.300 gl. doseglo.
Te transakcije bi deželi omogočile, da si prihrani znesek, „ki bi na vsak način zadostoval, da se ž njim obrestovanje in amortizovanje posojila za regulovauje reke Vidnja poplačuje", — ne da bi se davkoplačevalci obremenili.
Analogija mej temi in našimi razpravami je očividna.
Tudi mi smo kazali na leten preostatek, ki naj bi se z znižanjem 16% ne zemljišno-odvezne naklade na 12% no dosegel in ki naj bi se — res da ne, kakor se je od neke strani najivno menilo, s tem fruktifikoval, da bode davkoplačevalec pri tem prihranjene novčiče v hranilnico nosil, — pač pa si v poravnavanje obrestovanja in araortizovanja posojila v produktivne namene porabil.
V nekako zadoščenje nam je, da se je v skoro ravno istem času z našim predlogom tudi drugod pokazala potreba, da se delovauje deželnih uprav prestavi s tal sterilne administracije na polje pro-duktivitete, ter da so si tudi drugod izmislili pripomoček, kateri smo tudi mi nasvetovali. To nam deloma hladi bolečitio, katero nam je finančni politik Ljubljanskega „Wochenblattau napravil s tem, da je naše razprave imenoval „konfuzne".
Po poroči u nižjeavstrijskega deželnega odbora se nam dozdeva, da se hoče v kouvertovanje dolga potrebna finančna operacija z deželnim posojilom izvršiti, kar bi imelo za pogoj, da bi se morala kaka banka v ta namen uporabiti.
jen z živim čuvstvom in delavno domišljijo, imel je v mladih letih svojih lahen literaren polet, ali bodi si, da se je lenoba njegova ustrašila težave začetka, bodi si, da mu je upal pogum zaradi zahtev pariškega življenja, naglo je bil zopet opustil pisateljstvo ter se vrnil v razmišI;ivo življenje in v samoto, kjer se je nestalni duh njegov bolje počutil. Velik del leta prebil je na pristavi sredi gozda, pol ure od Aube-riva oddaljenej. V Auberivu je z nova dobil Au-toinetto, koje materina obitelj je bila z njegovo sorodna. Oesto je zahajal v vrvarsko ulico. Posebno bitje njegovo je zabavalo Antoinetto, in njen oče, vedoč, da je bogat in radodaren, ga je kar najbolje v.sprejemal ter ga razglasil za dobrega dečaka.
In on je bil res velik otrok, ki je ljubil gla sove, barve in sanjarije. Bil je melanholičen ter je rajši, kakor je sam pravil, reči opazoval s senčne, nego li s svetle strani, a melanholija nj-gova bila je vedra in zaupljiva. Njegovo srce odpiralo se je brez nezaupanja; po vrsti vsakemu je zaupaval svoje napake in nadeje svoje, kakor tudi lastne in tuje skrivnosti. Kakor Montaigne, najljubši njegov pisatelj, imel je „čudno nagnenost do usmiljenja in do brotljivosti",  in tudi duh njegov ni delal dr uze g a,
V tej točki razločuje se naš projekt od onega nižjeavstrijskega deželnega odbora.
Iz lahko umljivih uzrokov morali smo se v interesu dežele najprvo ozirati na bogato kranjsko hranilnico, koja sumljivo narašča. Neposrcdovan arangement mej njo in deželo bilo bi po našem mnenji najcenejše sredstvo, da se izvrši finančna operacija, katera je, kakoršnega mnenja smo Še danes, v interesu obeh strank. Zaradi tega upali smo se potrkati na vrata kranjske hranilnice. Oficijalno je to posredoval kranjski deželni odbor na hranilnično ravnateljstvo, in to je že odgovorilo — predlog odbilo.
Razlogi nam niso znani, to je utrjeni formalni uzroki, ki so ravnateljstvo k temu napotili, ako-ravno nam ta odgovor ni nepričakovano prišel. Na to ne moremo tedaj dalje reflektovati, pač pa smo našli mnogo ugovorov v krogih, ki so hranilnici v bližnjem sorodu in kojim je patrijotična nepristranost dopuščala, da so o nušem projektu sodili s stališča deželnega interesa in interesa kranjske hranilnico. (Dalje prih.)
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 4. jauuvarja.
Nemški mestni odborniki v Plznu so mislili, da morajo posnemati nemške deželne poslance, ki so izstopili iz češkega deželnega zbora Sprli so se nekaj z županom in so izstopili iz mestnega zbora. Nemški listi seveda sedaj kriče o zatiranji Nemcev v Plznu.
„Novij Prolom" zahteva, da bi se <4alicifa razdelila v dva dela, v poljski in ruski. Ruskim deželnim poslancem priporoča, da bi to stvar sprožili v deželnem zboru. Sklicujejo naj se pa tudi tabori, na katerih se bode narod izrekal za delitev Galicije.
Italijanski poslanci v tirolskem deželnem zboru mislijo predlagati, ko pride novi šolski zakon na vrsto, tla se za italijanske šole osnuje poseben oddelek deželnega šolskega sveta. O tem se že pogajajo z Nemci. Več nemških konservativnih poslancev je že nekda pripravljenih dovoliti Italijanom v tem oziru, kar žele. Vlada bode pa nekda ugovarjala takej delitvi deželnega šolskega soveta, ker se boji, da bi to bilo le Irredenti v koridt.
v nanje države.
„Budapester Correspondenz" objavila je brzojavko z Dunaja o evropskem političnem položaji,, katero je dobila od dobro poučene strani. Brzojavka trdi, da od več strani izražene skrbi zaradi evropskega političnega položaja neso opravičene. Položaj se ni prav nič premenil, odkar se je zaključilo zasedanje delegacij. Vsak dan se pokaže, da vlasti žele* miru. V BiTolinu si jako prizadevajo, da se odvrne vojna, tako, da se je že skoro mislilo, da se je Nemčija iz miroljubnosti izneverila Avstriji, Če tudi se o zvestobi Nemčije dvomiti ne more. Avstrija ne želi vojne in je ne bode izzvala, to vedo tudi v Rusiji. Pa tudi Rusija ne mara za vojno, to kaže njeno prizadevanje, da se vsa nasprotja poravnajo diplomatičnim potom. Rusija pa tudi še ni pripravljena za vojno, kajti potrebuje še mnogo časa, da bode dovršila novo organizacijo vojske. Izvestja o premikanji ruske vojske v zahodni in južni Rusiji prihajajo večinoma iz poljskega vira ter so izmišljena. Res je zavladalo nekako čudno vznemirjenje, a vsi faktorji si prizadevajo, da se ohrani mir.
O vsprejemu bolgarske deputacije v Londonu se nadalje poroča, da so bolgarski odpo-
kakor „pohajkoval je, blodil in dvomil". A mirni njegov skepticizem je imel mehko podstavo mysti-cizma, kakor potok, ki nekaj časa dere čez ostri kremen, potem pa po mehkih, nežnih zeliščih mirno teče dalje. Izkušal in proučaval se je neprestano, strastno ljubil prirodo ter hoteč jo opisati, razvijal časih malo pregizdavo, vedno pa lastovito zgovornost.
Ko je gospodu de Lisleu stresel roko, dvignil se je ta, zažvižgal Lepotici ter šel ven. Antoinetta in Evonvme sta sama ostala pri ogromnem kaminu, kojega žareče oglje je lahno razsvetljevalo staro, zakajeno in s pohišjera napolneno kuhinjo.
„Nu, vi melanholični pevec^" veli Antoinetta ter mali nožici svoji pomoli proti žrjavici, „povejte mi kakšno pokopališko povest, ta žalostni dež me je napravil prav za kaj takega."
„Ne smejte se mojim pokopališčem," odvrne Evonvme nezavzet, „stoprav včeraj sem v Vivevu videl jeduo, ki je dražestno, ter me je napravilo sanjarskega. Svoje misli sem obširno zapisal v dnevnik."
Autoiuetta se nasmeje. Slovečega dnevnika torej še ni konec V . . . Mislila sem, da ste nehali pisati vanj." (Dalje prih.)
slanci lordu Iddesleighu obširno razložili ves položaj v Bolgariji in mu pojasnili, da ne morejo voliti kneza mingrelskega. Sebranje priznava večina bolgarskega naroda, kar kaže to, da reuno plačuje davke in se je vojaško novačenje mirno izvršilo. Boli/ari so se preverili, da je povrat kneza Aleksandra nemogoč, ce bi ga tudi najrajši imeli. Prosili so odposlanci angleškega ministra, da bi posredoval pri vlastib, da kmalu dobe novega kneza. Tudi z Rusijo želi Bolgarska živeti v prijateljstvu. Lord Iddesleigh je zagotavljal, da Anglija simpatizuje za Bolgarijo in bode storila za njo, kolikor se ujema z obstoječimi dogovori. Več pa Anglija za Bolgarijo storiti ne more. Priporočal je deputaciji, da naj se Bolgari sporazumejo z vlastmi, ki ao v Bolgariji v prvej vrsti interesovane. Da Bolgari s takim odgovorom neso bili zadovoljni, je naravno. Deputacijo je vspre-jel tudi permanenčni državni podtajnik vnanjega ministerstva. — Po druzih poročilih se je deputacija v Londonu preverila, da se sme Bolgarija zanašati na Anglijo. Tudi povrat kneza Aleksandra bode Anglija podpirala. Angleški minister je svetoval, da naj poči. kajo še z volitvijo kneza, ker čas za povrat Battenberžanov sedaj ni ugoden.
„Novoje Vreinja" je izvedelo, da je v IIol-^ ari j i vse pripravljeno za vsprejem Battenberžuna. Ta Ust dvomi, da bi se Berolinski kongres še mogel ponavljati za Rusijo. Nemčija mora podpirati Rusijo, ker sicer bi se slednja zvezala s Francozi. „Svjet" pa misli, da bode prišlo do vojne, akoravno si Nemčija prizadeva spraviti ruske in avstrijske interese na Balkanu. Taka sprava ni mogoča, na Balkanu more go-modovati samo Rusija ali pa samo Avstrija. Ako se odlaša vojna, pridobi Nemčija časa, da poprej obračuni s Francijo, ki bi bila jedina zanesljiva zaveznica Rusije. — Gadban efendi se kmalu vrne v Sofijo. Sporazumil se je s Karavelovom in Slavej-kovom, da bodo vzajemno delali za kneza mingrelskega.
Rusija bode vojsko zdatno pomnožila. Lani je nabrala 380.000 vojaških novincev, mesto 26O.0U0, kakor prejšnja leta. Iz tega se razvidi, da se Rusija pripravlja na vse slučaje. Ruski listi jako voje-vito pišejo. „Novosti" mislijo, da se vojna začne še pred 1. aprilom. Rusija sedaj ne more ničesar pri-jenjati, ker bi to nasprotovalo njenej časti in nje nim koristim. Na Nemčijo se Rusija ne more dosti zanašati, ker Nemčija bode nazadnje le potegnila z Avstrijo. „Novoje Vremja" misli, da je zginilo vsako upanje, da bi se ohranil mir, ker Battenberžan zopet prihaja na površje. Slovanofilski listi svare Rusijo pred zvezo s Turčijo, kajti slednja bi se utegnila izneveriti.
Tur&kl veleposlanik Šakir paša, ki se je vrnil na svoje mesto v Peterburg, nesel je carju sultanovo lastnoročno pismo, kakor se poroča „Pol. Corr." iz Carigrada. Turška vlada še vedno hoče podpirati rusko politiko in se za angleška pretenja nič ne zmeni.
liclfcij»kl delavski kongres, ki je o Božiči zboroval v Bruselji, bil je obilno obiskan. Prišlo je bilo nad 800 odposlancev raznih delavskih društev. Socijalistična stranka je v Belgiji vedno močnejša. Poslednjih šest mesecev je število članov delavskih društev pomnožilo se za 30.000. Sedaj imajo vsa delavska društva nad 140.000 članov. Kongres je mej drugim tudi sklenil, da bode smel generalni sovet naložiti na vsacega člana po 5 centimov davka na dan za podporo štrajkujočih. Druge sklepe delavskega kongresa smo nedavno naveli.
Dopisi.
Na IMuinji 2. januvarja. [Izv. dop.J (Voj na zavoljo dragega miru?) Znani L. pl. S te in , upokojeni profesor narodnega gospodarstva na Du-naji, ki jako veliko zna, a v novejšej dobi tudi jako veliko časnikar i, priobčil je pred kratkim v „Mtinch. allg. Ztg". članek, v katerem slavo poje Moltkeju in njegovej zgovornosti. Povod slavo-spevu dal je zadnji Moltkejev govor v državnem zboru nemškem. L. pl. Stein govor preiskuje, potem pa z njim dokazuje, da je vojna opravičena, da celo potrebna — ako se mir z večjimi stroški vzdržuje, kakor bi jih pa prouzročila vojna. On mej drugim pravi:
„Prav naravno in samo po sebi je umevno, da se državni dolgovi dovoljujejo zaradi vojne; ali resna stvar je, dolgove delati v praviluej progresiji, tako da se vojna zavira. Jaz ne bom več svoje hiše zavaroval, če svoje premije ne bom več plačati mogel ; ali jaz moram, ker me tedaj požar utegne popolnem uničiti, v svojem obupu obrniti se zoper tistega, ki bi rad požar zanetil, delajoč dolgove, da bi drugemu mir kalil, pa mu po vojni odkazal poplačati stroške."
Zanimiva misel slovečega duhoviteža in prav iz srca vzeta nemškemu leldmaršalu! Ali pod zanimivo odejo vidi preprosto oko nekaj smeti. Kedaj bi se dela obrazložiti — ne opravičiti! — vojna, ki bi se pričela z namenom, da se tako konec stori večnemu naraščanju vojaških in orožnih stroškov v Evropi?  Mi menimo, da to le tedaj, če bi se dalo
z gotovostjo pričakovati, da bodo po vojni res vse države znižale svoje izdatke za orožno silo. Novejša zgodovina pa uči, da kaj tacega pričakovati ni. Za zadnjih trideset let so po vseh vojnah vse države svoje izdatke za vojsko in brodovje neznansko pomnožile; zadnjič Nemčija in Avstrija po vojni 186G. leta; Francija in Nemčija po vojni 1870. leta; Rusija in Turčija po zadnjej balkanskoj vojni. Moltke in Stein sta mislila na vojno mej Nemčijo in Francijo. No, če bi sedaj mej tema zavoljo prenapetih vojaških sil navstala vojna, jako je dvomljivo, da bi se potem vojaška sila tu pa tam znižala. Prilika o moži, ki bi rad požar zanetil, tedaj ni umestna. Prvič se ne neti le na jednej strani, ampak na obeh ; drugič pa bi potem, ko bi bili tisti uničeni, ki sedaj netijo, namesto njih nastopili drugi, ki bi takisto delali. Zgodovina tedaj kaže, da se preobo-roženi mir ne da odpraviti z vojno. Če pa je sedaj Nemčija vendar začela misliti in piopagovati za tako krvavo medicino, s tem le kaže, da je sama stvari do vrhunca pritirala. Čudno, da se noben Nemec ne vpraša, kdo je neznosno preoboroženje prouzro-čil. Saj bi si lahko odgovoril, da take peze Evropa ni poznala, dokler se v njenem osrčji ni ugnezdila ošabna — nemška država, ki se malo briga za po litične meje, kadar vidi, daje sosed slabejši mimo nje.
las Ooriee 1. jauuvarja. (Pravda o mitri končana. — Na čuden način izginila. — Ljudska Kuhinja. — Čitalnica.) Čitatelji „Slov. Naroda" te bodo izvestno še spominjali poročila o prepiru, sme li Goriški prost mitro nositi, ali ne, Prepir o tej zadevi razburil je bil duhove v nenavadni meri, posebno pa so se nekateri nepoklicani gospodje s tako gorečnostjo zadeve poprijeli, da se je bilo bati škaudalov celo v cerkvi. Toda stolni kapitel se ni udal in zahteval je, da se to vprašanje reši na merodajuem mestu. Gospod prost je bil tudi brez mitre do božičnih praznikov. Isti dan je pa zopet nosil mitro, ker mu je prišlo v to dovoljenje iz Rima s pogojem, da plača predpisano takso. To vprašanje bi bilo torej rešeno, da bi le tudi gospodje, ki so se zanj toli zanimali, sedaj in v bodoče kazali svoje zanimanje za mitro s tem, da bi marljivo hodili gledat, kako lepo gospodu proštu pristuje.
Na čuden način izginila je v bližnjem Ločniku 22. decembra neka Doroteja Biessau. Navedena je 54 let stara in omožeua, živela je z možem vedno v miru in zadovoljstvu, noben prepir ni kalil n j i j i -nega zakonskega življenja. Imenovanega dne sedela sta mož in žena popoludue na ognjišči za ognjem, kar se žena vzdigne in odide; inož je mislil, da gre ven po kakem opravilu, toda žena se ni več vrnila, nihče je ni videl, nobeden ni vedel o nji povedati kam bi bila šla. Iščejo jo po vasi, po okolici, povsod, — vse zaman. Soprog odSel je na Kanalsko, ter jo je tam povsod iskal osem duij, a tudi to je bilo brezuspešno, obupan vrnil se je domov v Loč-nik. Jedno uro po njegovem prihodu pripelje se pred njegovo bifio navadna „kareta", na nji so bile tri osobe in mej temi toli iskana žena. Siroti si je bilo pričelo mešati v možganih in v takem stanji tavala je okolu, Bog zna kod; še le v sredo 29. t. no. spoznal jo je mlinar Grojnski na potu, ko je hotela v Št. Ferjau. Mlinar jo ustavi ter odpelje v Ločnik k žalujočemu soprogu.
Goriško mesto napreduje v vsakem oziru, širi se s tako naglostjo, da ga ne spozna, kdor je je še pred dvajsetimi leti videl, zida se mnogo in na vseh straneh. V mestu je mnogo zavodov in družeb, ki skrbijo in delajo v to, da se siromakom pomaga ter jim njihov žalosten položaj olajša. Z novim letom otvori se tu nov zavod te vrste, namreč ljudska kuhinja; veliKi plakati nazuanjajo to danes po mestu. Cena jedilom bode primerno nizka; juha, mtso in prikuha s kruhom vred stoji 19 krajcarjev Ako bode udeležitev obilna, zniža se cena nekoliko. Namen je plemenit, podjetje v dobrih rokah, a žal da se je prikazala razlika v mnenji že pred začetkom poslovanja. Predsednica je hotela odpreti kuhinjo slovesuo in s pompom, a odborniki so temu nasprotovali, češ, da ni to spodobno takemu podjetju; vender se je nadejati, da ostane ta razlika v mnenji, ki se je pokazala v prvem početku, brez slabih nasledkov.
Naša Čitaluica bode imela v dan sv. treh kraljev zopet občni zbor, da se voli nov odbor, ker se je bila volitev pri prvem občnem zboru pouesrečila. Živahnost pri zadnjem občnem zboru je bila velika iu zanimanje za različna mesta v odboru veliko, kar je vse hvale vredno. Toda prav bi bilo, če bi kdo
hotel priti v odbor, tla bi to javno povedal, ne pa za hrtom delal, ker tako postopanje puuzročuje nevoljo, sumuičenje tega ali onega in naposled neslogo, ki je največja nepnjateljica društvenemu življenju.
Domače stvari.
— (VIII. seja kranjskega deželnega zbora) trajala je danes do 1. ure popoludue. Razpravljalo se je o nasvetih deželnega odbora zaradi razširjenja prisilne delavnice in sklenilo,  da se za zdaj ne mzširi, da se usliši  prošnja trgovinske zbornice in obrtnega društva,   da se  bodo obrtna dela izdelovale le za deželne in dobrodelne zavode v obče pa se izdelovale le take stvari, ki ne bodo obrtnikom Ljubljanskim v škodo.   Pri tej razpravi ttnel se je jako obširen razgovor mej Ljubljanskim županom g. Gr as s el lij e m,  Dežinanom in poročevalcem Luckman-om zaradi poročila deželnega odbora in finančnega odseka, ki mestno občino Ljubljansko dolži,  da  kakor pri  prodaji mestnega posestva za razšTjenje d lavmce, tako tudi pri porabi mestne bolnice za kolerozne ni kazala nič kaj prijaznost«   (Eiitgegeukommen)   nasproti  deželi. V obeh slučajih je župan Giasselli  izvrstno in temeljito zavruil neosnovane napade.   Odobril se je potem zaklad prisilne delavnice, gospej Frančiški Dre-nik dovoli se za njenih troje otrok po 50 gld. na tri leta.   Prošnja pomoćnih paznikov za povišanje plače se izroči deželnemu odboru, da o njej skupno s prošnjo definitivno n istavljenih paznikov v prihodnjem zasedanji poroča. Društvu „Narodna šola" dovoli se podpore 1O0 gld. iu dovolijo se potrebne vsoto za popravljanja poslopja na Grmu, za nakup vinograda, gospodarskega orodja in živine za deželno vinarsko in sadjarsko šolo v Grmu. Prihodnja seja je v soboto.   Deželni glavar je opominjal odseke,  naj pridno delajo, da bode mogoče s pripravljenim gradivom imeti pogosteje seje. Posebno upravni odsek naj bi se podvizal.
— (B)žičnica katoliških rokodelskih pomočnikov) ua novega leta dan zvečer pokazala je zopet, kako priljubljeno je to preko-ristno društvo, in s koliko izredno skrbljivostjo deluje predsednik, duhovni svetnik profesor G nje zd a, za društva napredek in omiko društvenikov. Božićnico, ki je bila 32. in zadnja v knežjem dvoru, po • častil je župan Grasselli, prelat dr. Čebašek, kanoniki Jerau, Zamejec, dr. Kulavic, Križnar, prof. Marn in muogo odličnih meščanov in meščank Ljubljanskih, tako da je imel prof. Gnjezda pač prav, da so sedanji prostori pretesni, da se pa drugo leto, ako Bog da, vidimo v velikih prostorih uovega društvenega poslopja. Prelat kauonik dr. Čebašek govoril je potem v prav mikavnem govoru, kaj da je staro leto prineslo katoliškemu rokodelskemu društvu, kaj Slovencem sploh. Posebno se jc laskavo spominjal delovanja društva sv. Mohora katero je vsem prav iskreno priporočal. G. prof. M a r i n k o pozdravil je društvo, kot načelnik rokodelskih po močnikov v Ruilolfovem, kar se je z velikim vose ljem odobravalo. Pelo, deklamovalo, igralo in govorilo se je izključilo slovenski. Pelo se je dobro, deklamovalo isto tako, a igralo se je izvrstuo. Po g. Kržičt spisana izvirna igra: »Zgubljena suknja" ima mnogo dovtipov in smehu bilo je v izobilji. Posebno izvrstno i,'ral je »Italijan*. D.uštvo rokodelskih pomočnikov sme na zadnjo božićnico v knežjem dvoru pač ponosno biti.
— (KraliNvinkel na Bolgarskem.) Mesta Sofija, Ruščuk in Timova imenovala so grofa Julija Andrassvja častnim meščanom.
— („Narodna šola".) Povodom novega leta javljamo slovenskemu občinstvu veselo vest, da se je pričelo v pisateljskih krogih živahno delovauje za „knjižnico za mladino". Mnogo pisateljev je naznanilo odbjru svoja dela, in tuli naši naj odličnoj 1 pesniki neso odrekli svojega delovanja. Oni gg. pisatelj', ki še neso določno naznanili s ojib proizvodov ali kateii še neso na poziv odgovorili, so pro-šeni, da odboru javijo, kaj so ukrenili.
— (Zagrebčani točni davkoplačevalci.) Pred dvema tednoma bilo je v Zagrebu £e 10.000 gld. državnega davka na dolgu. Mestna davkarija je v tem kratkem času ves ta zaostanek, po vrhu pa še 4000 gld. dvomljivih zaostankov izterjala. „Agrarner Tagblatt", kateremu smo povzeli to vest, prav umestno opaža: In pri tem naj še kdo toži o slabih časih in o nelojalnosti meščanov Zagrebških !
— (V Kranjsko hranilnico) uložilo je meseca decembra 1908 strank 368.717 gld, 1456 strankam se je 367.816 gld. 86 kr. izplačalo. V preteklem četrtletji uloženih je bilo 120 prošenj za vkupe 115.616 gll. posojila. 119 prošenj rešilo se je ugodno, jedna zavrnila.
— (Pri zadnjem občnem zboru delniškega društva „Prvi Narodni Dom" v Rudolf o ve m) je bilo sicer zastopanih dovolj delničarjev, a ti so prem. lo delnic zastopali, torej se ni moglo sklepati o nameravani prenaredbi pravil. Vsled tega se skliče prihodnji izredni občni zbor na 8. januvarja t. 1. zvečer ob 7. uri v prostorih »Narodnega doma" s prejšnjim programom.
— („Prosto voljna požarna bramba v V ipavi) priredi v nedeljo, 9. t. m., plesno veselico v prostorih narodne čitalnice Vipavske, društvenim namenom v prid brezplačno prepuščenih. Godbo oskrbuje kvintet Plomerjeve družbe iz Karlovih va-rov. Ustopnina jeden goldinar za gospode. Začetek ob 7. uri zvečer. K obilnej udeležitvi p. n. častito občinstvo vabi najuljudneje. odbor.
— (Vabilo.) P. n. gg. društveniki bralnega društva v Orehku se najuljudneje vabijo k občnemu zboru, ki bode dne 5. januvarja ob 5. uri zvečer v društveni sobi z nastopnim vsporedora: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Volitev dveh pregledovalcev računov. 5. Volitev novega odbora.
— (Žrebanja.) Kreditnih srečk ser. 1403 št. 27 zadela je prvi dobitek, s. 1403 št. 53 dru gega, s. 1403 št. 63 tretjega. Po 5000 gld. zadeli sta s. 3029 št. 76, s. 4126 št. 73. — Dunajskih komunalnih srečk s. 1597 št. 14 zadela glavni dobitek, s. 754 št. 17 drugega, s. 983 št. 39 tretjega.
— (Razpisano) je mesto zemljišnega knjigovodje pri c. kr. okrajni sodniji v Wolfsbergu. Prošnje do 18. t. m.
Telegrami „Slovenskomu Narodu'';
London 4. januvarja. Govori se, da bodeta, ker je GOschen ustopil v ministerstvo, Iddesleigh in Cross izstopila, Salisbury pa prevzel vnanje zadeve. — Pri banketu v Mansion-house zahvalil se je Kalčev za simpatije Angleške in poudarjal, da bode Bolgarska vstra-jala v boji za nezavisnost.
London. 3. januvarja. „Times" dosledno trdijo, da je zveza mej Nemčijo in Rusijo gotova. Ta zveza pa da je nekaka negativna pogodba, z drugimi besedami: Nemčija in Rusija sta se zavezali, da ne bodeta druga proti drugi posredovali in sicer Nemčije ne, ko bi navstala avstrijsko-ruska vojna, Rusija pa ne, ko bi se vnel boj mej Nemčijo in Francosko.
Berolin 3. januvarja. „Norddeutsche Allg." dobila iz Carigrada z visocega mesta vest, v katerej se izraža obžalovanje, da odkar je rusko-tuiško prijateljstvo na dnevnem redu, zlasti angleški in madjarski listi v svojem sovraštvu do Rusov tako agresivno in kri vično o osobi sultanovi pisarijo. Turčija nema nikakega povoda, da bi tirala kratkovidno uporno politiko proti Rusiji, a iz tega še ne sledi, da hoče Turčija svoje najvažnejše interese žrto-vati Rusiji.
Rim 3. januvarja, Sultan podelil grofu Robilantu Osmanić red.
Rim 3. januvarja. K požaru v palači Odescalchi prišla je požarna bramba jedno uro pozneje, nego je bila poklicana in pripeljala seboj samo dve ročni brizgalnici. Občinstvo vsprejelo jo je s silnim kričanjem. Kralj rekel županu; „Tako siabo poslovanje v mestu, kjer se morejo v jednem trenutku uničiti neprecenljivi umotvori, je prava sramota!" VeČ cevi je popokalo. Mestni zastop že sklenil, da se po/.arne brambe načelnik odpusti, požarna bramba pa reorganizuje. Knez Odescalchi izgubil vse svoje pohištvo in obiteljske dragocenosti v vrednosti 200.000 frankov, zbirko drage in zanimive posode, vso srebrnino. Vsa škoda iznaša nad milijon frankov.
Madras 3. januvarja. V dvorani na ljudskem vrtu nastal je po nepaznosti nekega trgovca pretekli petek ogenj. Mej mnogobrojnim občinstvom nastala velika zmešnjava in gneča. 300 osob, mej njimi veliko Evropcev, je poginilo.
s I mirno idrai i len nspeh. Vsem, kateri trpe vsled zapretja a!i slabega prebav ljenja, napenjanja, tiSčanja v prsih, glavobolja in drugih slab^stij.^ pomaga gotovo pristni „Moll-ov Seidlitz-prašek" Škatljica l gld. Vsak dan ga razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuchlaubeu 9. V kkar-nah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov i reparat % njegovo varstveno znamko in podpisom. 7 (2o - 9)
Zahvala.
Milostivi knez in Skot* pročistiti gospud dr. Jakob Missia je blagovolil povodom novega leti izbočiti mi sto in petdeset goldinarjev za ■boge.
Usojain si to velikodušno darilu javno o/nanj iti ■ izrazom najiskrenešo zahvale.
Mestni magistrat Ljubljanski, dne 2. januvarja 1887.
Župan: G ras sel 1 i.
„LJUBLJANSKI ZVON."
Gld. 4.60. <933-10> Gld. 2.30. — Gld. 1.15.
3
------.-^£5.
asi.
jLoteriJiie srečke 31, decembra V Trstu:   7,     21,     5G,     31, 10.
Tujci:
3. januvarja.
Pri *M'.«ii» BlUh z Dunaja. — Grof Moz/.uchel i i/. Budimpešte. — VVeldler z Dunaja. — Saner i« Kočevja. — Prašni k ar iz Kamnika.
Pri *li»it"li Jelinek z Dunaja. — Lange, Ruschwam iz Gradca. — LOvvensohn t Dunaja. — Levstik iz Ljubljane. — Grof Duuiičič iz Zagreba.
Umiril so v EJ ubija it I:
29. decembra: Marija Habjan, gostija, 73 let, Stroli-ške ulice št. 6, za pljučnico.
80. decembra: Eruust Friihvvirt, učitelj, 40 let, Gospodske ulice St. 12, za jetiko. — M rjeta Kocijan, posest-uica, 93 let, Kurja vas št. 18, za starostjo.
31. decembra: Alojzija Hnistar, delavčeva hči, leta, Cesta na Loko Št. 11, za davico. — Pavla Ivan, delavčeva hči, 5 ur, Krakovske ulice št. 9, za zastajaujem krvi. — Helena Zupančič, strojevodjeva hči, 3'/» leta, Sv. Petra cesta št. 42, za fikrlatico.
1. januvarja: Viktor Ravnikar, uradnikov sin, 4 leta, Križevniške ulice št. 2, za škr atico.
2. jannvarja: Marija Leben, delavka, 31 let, Vegove ulice št. 9, za jetiko.
3. januvarja: Gabrjela Pile, uraduikova hči, 22 let, Sv. Martina cesta št 22, za jetiko. — Janez Kovač, cerkovnikov sin, 4 leta, Sv. Petra cesta št. 79, za škrlatico. — Marjeta Vodnik, kamnosekova žeua, 57 let, Kravja dolina Št. 6, za jetiko.
V deželnej bolnici:
31. decembra: Marija [Marjetic, delavka, 31 let, za spridenjem krvi.
Meteorolog i en o poročilo.
Čas opazovanja
d 17. zjutraj 2. pop
Stanje   | T 'T™4™! Peratura
Vetrovi
Nebo
737-37 mm. 73725 mm.
9. zvečer 7374 mm.
—8-2" C —3 8 C —2 8 C
brezv. brezv. si. vzh,
megla jaa. obl.
Mo-krina v mm.
0-0 3 mm.
Srednja temperatura — 49', za 2 8° pod normalom.
ZED-CLr^a-jsl^a, "borza.
dne 4. januvarja t. 1. (Izvirno telegrnfično poročilo.)
Papirna renta.......... ?3 gld.
Srebrna renta.......... 8S „
Zlata renta........... i 14 „
6°/0 marčna renta......... 101 „
Akcije narodne banke....... k80 „
Kreditne akcije......... 293 „
London............ 126 „
Srebro............. — »
Napol........... 9 „
0. kr. cekini ......... 5 „
Nemške marko .... 01
4°/0 državne srečke i- 1. 1834    250 gld. 131
Državne srećke iz 1. 1864 100 gld 168
Ogerska zlatu renta 4°/?   ... 104
Ogerska papirna renta 67« ... 93
5°/0 Staj»-rak« zemljišč, odvez, oblig. 106
Dunava reg. srečko 570 100 gld —
Zemlj. obč. avstr. 47i0/o zlati zast. listi K'4
Trinr. oblig. El.zabetine zapud. železnice —
Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 9'*
Kreditne srečke.....100 ^ 178
Kudolfove srećke     ....     10   p 19
Akcije anglo-avstr. banke     .   120    . 113
Traunmvav-društ velj. 170 gld. a. v.    . 214
20 40
10 15
95 93 727,
25 10 40 50
50
90 7f>
50 25
*XXXK*KXXK*XK»KKKtt
h   Priznano nepokvarjene, izvrstne n
ivoščene sveče"
izdelujejo (925—3)
x P. & R. Seemanii v Ljubljani. « xxxxxxxxxxxxxxxxxx
V „NARODNI TISKARNI" v LJUBLJANI
je izšla kr jivf i:
Skalil žeipnik.
Roman. Spisal L. I!alivy, poilo vrnil  Vink-n, — M:     n, 901 **ra'"-»   CVri:t 25 Po pesti 30 kr.
Minuendo licitacija,
Krajni Šolski svet v Sv. Pttvlll v Saviii j-ativj (toltnl neznanja, rta se bodei«1ii<0 j:*, fsr«. nI im*ii 1887 vršila min nemi a licitac ia ai prt« zidanje in doziilaiije tukajšnjega Šolskega poslopja in sicer na podlagi proračuna stavbenih stroškov v znesku 8881 gld. 55 kr.
Dražbe tli pogoji, stavbeni načrt in prevrlarek stroškov leže pri podpisanem načelniku na ogled.
Krajni šolski svet Sv. Pavel v Sav. dolini,
dne 30. grudna 1886. (i:(;o—2) Anton Vasle, načelni!..
KUJ--JćTH
]ffepresegj\jfvo asa zobe
j«
VI
I. Salicilna ustna voda,
»rom^t čnu, upliva okrepčaj oče, ovira s|iiidenje zob in oilstranuje smrdečo Napo. Ve ikn steklenica 50 kr.
II. Salicilnl zobni prah,
splošno priljubljen, upliva ukrepi'-njoče in u ureja zobe svetlo in bele.   a 30 kr.
Zguraj tiaVeđetll Sredstvi, o katerih ježe prišlo nmego zahval, iinu vedno sveže v sttlogi tur jih razpošilja £ vsak dan po pošti (195—22) ''
LEKARNA TRNK0CZY"
zraven rotovia v Izubijani.
Vsakemu, ki kupi v lekarni Trnkoczy originalno Hulicilno nstno vodo in »alic.ilni zobni prah, se pridene zastonj razprava o varovanji zob in ust.
'^-^       Ežfc»vtti -^^r^ r*
afMST aV
katero e analizo-val Rosp. profesor dr. Kratach-mer in katero so poskusili in priporočajo gospodje: dvorni soeetnik in profesor pl. Eambergor, dvorni sovetnik in  profesor Braun pl. Fernvald, dvorni sovetnik i u profesor dr. Th. Billroth, profesor E. Albert, vladui sovetnik in profesor Sohnitzler, profesor Hofmokl.    flaT" Prozpekti zastonj. ^q
Glavna zaloga in kleti: (821-9)
Ober-Dbbling, Nussdorferstrasse Nr. 29.
DaV Zaloge v vseh boljših lekarnah. ~W
Zalude   v  lijubljanit J. Mvobodn,  lekar, ii. l'iceoli, lekar, I . pl. Trukoesjr, 1-jkar.
CACAO
ČOKOLADA
ICTOR
S
CHMIDT &
SOHNE
ki sta pri  prvej  Dunajskcj  razstavi  kuhin'ske umetnosti bili odliliovani z naj vi Aj o odliko, čaBtnim  diplomom, sta pristni samo, če imuta našo uradno registroviino varstveno znamko in firmo. (boli—27)
DOblVil  SC pri vseh boljših trgovcih in prodajalcih deli ates, v B J ubijani pri s- Petru IiaMNiiilc-ii. ll;i/.po4ilJH so v provincije proti poštnomn povzetju.
VICTOR SCHMIDT & SOHNE,
o, kr. dož. opr. tovarnarji.   Tovarna in eentr. razposiljalnica
ilnnaj, IV., Allegaase Nr. 48 (poleg juž. kolodvora).
Izdatelj iu odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne