stev 44 ^S^ Ptuj, 15. novembra 1957 letnik x. Uprava tn uredniátvo Ptuj, Lackova ulica 8 — Telefon 156, N& Ptuj Stev. 643-T-206 — Ure- iufe uredniákl odbor — Odgovorni urednik Anton Bauman — Rokopisov ne vračamo — Tiska Mariborska tiskarna — Cena 10 din — Letra naročnina 500 din. polletna 250 dinarjev čaka Veliko dela in odgovornosti Izvolili smo odbornike obeh ob- činskih zborov, predsednike ob- čin in zborov tar odbornike obeh zborov Okrajnega ljudskega od- bora Maribor. Smo pa še brez no- vih svetov in komisij. Tudi te bo- do novi odbori v kratkem izvo- lili. Veliko število požrtvovalnih in v gospodarstvu ter vseh ostalih področjih našega družbenega živ- ljenja izkušenih ljudi bo s svo- jim delom tudi v bodoče potrje- valo, kako so neobhodno potreb- ni in koristni pri odločanju obča- nov v vseh vprašanjih nove ob- čine in okraja. Dosedanje izkušnje svetov in komisij so nam lahko dragocena podlaga za uspešno opravljanje novih nalog pa tudi za ocenjeva- nje bodočih uspehov. Lahko re- čemo, da bivšemu ptujskemu okraju niso bila na razpolago obilna denarna sredstva, temveč obratno, na vsakem koraku je- bi- lo potrebno varčevati in temeljito premotriti pred odločitvijo vsak predlog, kako bi družbena sred- stva čim koristneje uporabili in kako bi ljudstvu dokazali, da ima- jo pri vsem prednost skupne ko- risti. Iz dosedanje prakse svetov in komisij smo lahko povzeli tu- di, da so znali sveti večine občin pa tudi komisije dobro gospoda- riti tudi s kromnimi sredstvi in da so znali z njimi učinkovito po- magati tam, kjer je bila pomoč nujno potrebna. Moramo pa pri- znati tudi to, da so znale komi- sije in sveti ustvariti in vzdrže- vati tesen stik z organi delavske- ga upravljanja podjetij in z nji- hovimi upravami ter z njihovo pomočjo in dobro voljo rešiti marsikatero materialno vprašanje, ki bi ga sama občina sicer težko rešila. Od novih občinskih svetov in komisij lahko pričakujemo, da bodo dobri gospodarji. Po njiho- vem številu in po številu nešte- tih volilcev, s katerimi so in bo- do stalno v stiku smo lahko pre- pričani, da jim ne bo zmanjkalo predlogov in pobud za najpamet- nejše reševanje skupnih občinskih problemov hi prcMemcw posamez- nih svetov. Zbori volivcev pred volitvami so nam potrdili, da si želijo volivci stalen stik s svojimi funkcionarji oblasti in množičnih organizacij in da pričakajejo od njih, da bodo o najvažnejših stvareh spregovorili na mi«"odaj- nem mestu in jim dali potem tudi primerne odgovcM-e in pojasnila. Od bodočega dela novih občin- skih svetov in komisij pričakuje- mo celo veliko več kot od dose- danjih in sicer to, da na njihovem področju oziroma, da na področ- ju članov posameznih svetov in komisij ne bo delavskega sveta, upravnega odbora kmetijske za- druge, sveta stanovanjske skup- nosti, sveta {X)trošnikov itd., ki ne bi imel povezave s svetom ob- činskega ljudskega odbora potom članov sveta. Program dela občin- skih svetov bo nujno vseboval predloge in priporočila ostalih svetov. Tako bodo ostale posa- meznim svetom manjše stvari, večje pa bodo rešene s pomočjo občinskega ljudskega odbora, ko- likor jim ne bi mogli najti rešitve sami sveti. O delu vaških odborov bi glede na njihovo bodočo vlogo in pomen lahko več pisali v prihodnje. Življenje ne stoji in ne čaka. Za delo novega občinskega ljud- skega odbora in svetov ter komi- sij je že pripravljenih nešteto starSi pa tudi novih probl^nov podjetij in obratov in tudi držav- ljanov samih zlasti sedaj v je- senskem času ob zaključku leta, сЉ pregledu in razdelitvi letošnjih dohodkov in izpolnitvi obveznosti do družbe in upajmo, da bodo vsi na občini in v njenih svetih pa tudi v občinskih uradih z dobro voljo prijeli za delo in rešili pro- blem za problemom. Pozimi bomo imeli vsi skupaj dovolj časa za ra- zne razprave in pomenke, za te- čaje in študije in bomo lahko sto- rili marsikaj, da bo naše znanje obširnejše, da bomo lažje ocenje- vali posebnosti in težave našega časa in da bomo tudi lažje iz- polnjevali vsakdanje dolžnosti. Višji standard le preko povečciiie SiC^riihlOSii Zvezna IjuduKa SKup^cina je pred nedavnim razpravljala o možnostih povečanja sp.osne potrošnje in sprejeta tozadev- no resolucijo. Razprava o tej zadevi se je seveda doiakiúM tudi osebne potrošnje. Zaio pomeni posebna resolucija o tej zadevi nekak nacrt razvoja osebne potrošnje v prUiodnjili letih. Ni treba posebej poudarjati, da se ta stvar tiče vsakega po- sameznika nase družbene skupnost.], zato ni odve^ po- svetiti nekoliko časa in pozor- nosti tem problemom. Takoj v začetku naj povemo, da je osnovna misel re.wlucije 0 razvoju osebne potrošnje v prihodnjih letih, da se mora ta razvijati skladno z naraščanjem narodnega dohodka. Se do pred kratkim (do lanskega leta) je šel pretežni del narodnega do- hodka vsako leto za razvoj proizvajalnih sil in le manjši del za osebno potrošnjo. Po tej resoluciji pa se bo stvar v ve- liki meri spremenila. Spremenila se je pravzaprav že z začetkom lelosnjega leta, ko so se zvišale plače za 10 %. Vendar samo zvišanje plač, če ni vzporednega zvečanja pro- izvodnje, še ne pomeni višjega standarda. S tem zvijanjem se je predvidevalo povečanje osebne * potrošnje za približno 1 '/C, uspehi, gospodarstva sko- zi leto pa so omogočili poveča- nje prejemkov delavcev in na- meščencev v gospodarstvu ce- lo za približno 16 %. Zato pa se je tudi osebna potrošnja povečala za 11 % proti predvi- denimi 7%. Cene so se namreč v tem obdobju dvignile le za 2%. Dvig življenjskega stan- darda je torej očiten. Zelo lepo bi bilo, če bi vsa- ko leí o Lahko zabeležili tak vzpo7i standarda. Skrb za nje- govo dviganje je vsekakor na- sa najvažnejša skrb, m v tej skrbi bi bila skrb za дом ve- čanje plač brez odgovarjajoče skrbi za uspeh gospodarjenju na splošno le streljanje mimo cilja. Važen jaki or v tem po- gledu so tud: cene. V tem po- gledu so važne zaloge blaga in, seveda, izvoz. Zdi se, da smo sli glede izvoza v zadnjem ob- dobju nekoliko predaleč. Cene nekaterim potrošnim predme- tom (meso, jajca) so dosegle visok nivo, pa tudi tekstila in obutve je slo precej preko me- je. Jasno je, da ne gre za splošno zmanjševanje izvoza, le strukturo je treba vedno pnlagojevati razmeram na na- šem notranjem tržišču. Tega faktorja prt naši skrbi za dvig standarda ni, kar ne smemo pod- enjevati. Po družbenem planu za pri- hodnja leta se predvideva po- večanje narodnega dohodka za približno 7%. Ptaje bi naj torej porasle v istem času za kakšnih 7 do 8 % v gospodar- stvu in za kakšnih 5 ah 6 % v upra-i. To povečanje seveda ne bo linearlo, temreč bo vedno bolj izraz pavesane de lovne storJno.ytr. Višja kvali- fikacii^ ki v največji me-i jarT"i- L,'"'-' potrebno kraVte'o. bo prišla vedno bolj do izraz... Za prejšnji teden bi lahko rekli, da je bila »politika na psu«. Za- pad se je ob vesti o izstrelitvi drugega satelita, posebno pa ob vesti, da je v drugem satelitu tudi pes, precej vznemiril in vso politiko so začeli usmerjati v ta- ko imenovano »satelitsko politi- ko«, ali če smo nekoliko hudo- mušni, v »pasjo politiko«. Ameri- čani so se sedaj nekoliko zbrali. Neki komentator je dejal za se- danje obdobje: »Američani, pri- šel je čas, da si mirno prižgemo cigareto, razmislimo in začnemo delati.« Da, začeli so delati in to naj- prej z mrzličnimi pripravami na sestanek Atlantske zveze. Zna- nost in vojaštvo nameravajo spre- meniti v močno orožje proti mo- rebitnemu »nemirnodobnemu« sa- telitu. Politične dogodke prejš- njega tedna bi lahko ocenili: Za- pad hoče po prvem šoku preiti v ofenzivo in prva stopnja ofenzive bi biia strnitev vseh sil okoli Združenih držav Amerike. Poleg mrzličnega oboroževanja, namreč ZDA bodo opremile med drugim turško, grško in italijan- sko vojno ladjevje z vodenimi iz- strelki, so se zopet začela preri- vanja na Bližnjem vzhodu. Pred letom dni se je politika na Bliž- njem vzhodu tako zameglila, da ljudje niso vedeli ne kod ne kam, kmalu po tem pa so Američani »iznašli« Eisenhovverjevo doktri- no in začela so se nova trenja. Najprej so uprizorili notranja trenja v Jordanu, vendar so zad- nja poročila taka. da tudi tre- nutnega reda v Jordanu ne sme- mo jemati stoodstotno. Bližnji vzhcd dobiva sedaj jasne obrise. Na eni strani arabske dežele, ki hočejo svojo samostojno pot, na drugi strani pa arabske dežele, ki so se naklonile na ZDA Trenja je treba izkoristiti in tako so vojno nevarnost premestili iz juga Arab- skega polotoka, iz Jemena in Omana, na sever, na turško-sir- sko mejo. Tukaj rožljajo z orož- jem, Arabci pa se združujejo. Pred nedavnim so imeli dogo- vore o skupnem tržišču, de- cembra bo konferenca arabskih dogovorili so se za skupno novinarsko sluibo, izjavljajo so- lida-nost :n podobno, .\rabski svet hoce svoj svet, nekateri Zemljani pa jim to pravico od- rekajo. Načelne pravice po sa- mostojnosti jim ne odrekajo, pač pa jim odrekajo pravico po izko- riščanju lastnih surovin in bo- gastva. Po lanskih dogodkih je vdrla med Arabce Amerika in zadnje dni vidimo, da išče Velika Brita- nija spravo. Z Egiptom so se do- menili za odškodnino bivše Sueške družbe. London je obiskal jemen- ski sultan, ne vmešavajo se v zadeve Turčija-Sirija in to vse zaradi pravila: vsak tekmec, ki se preveč zažene, bo prej ali slej omagal. To pričakujejo od ZDA in potem bi Velika Britanija zopet lahko začela svojo lastno politiko. Utrujena Evropa ne ve, kaj naj bi storila. V Franciji, kjer so končno že sestavili novo vlado, rešujejo alžirsko vprašanje, prav- zaprav kos arabskega problema, po starem: napad ter za vsak primer ohraniti Alžir Franciji. V Angliji imajo gospodarske težave. Laburisti zahtevajo investicije, povišanje plač, zboljšanje živ- ljenjske ravni, konservativci pa silijo v drugo skrajnost: varče- vanje. Teden dni političnih dogodkov bi lahko označili tako: nič nena- vadnega, zato pa v prvih dneh mnogo preplaha, potem pa na- pad, ki ne bi smel biti napad. L« zakaj imajo vsi narodi besedo — mir? IS. nov^ember- Velika epidemija gripe, ki je zavrla že pripravljeni pričetek cepijenja proti otroški ohromelo- sti, je v glavnem za nami. Okraj- na komisija za borbo proti po- tiomyelitisu je zato sklenila, da bo pričetek cepljenja v okraju Maribor v ponedeljek 18. novem- bra 1957. V tem tednu bodo ak- tivisti RK po vsem okraju do- stavljati pozive na domove otrok rojenih v ietih 1951-1956 in ro- ' jenih od 1. 1. 1957 do marca 1957. Te starostne skupine otrok so namreč po statističnih podat- kih v LR Sloveniji najbolj dovzet- ne za poliomyelitis in smo v prešnjih letih zabeležili prav med temi starostnimi skupinami naj- več obolenj, ki so zapustile pri velikem številu obolelih katastro- falne posledice v obliki ohromelo- sti posameznih udov ali pa so se končale celo smrtno. Odgovorni zdravstveni krogi v LR Sloveniji so sklenili enkrat za vselej narediti konec večnemu strahu štaršev pred to težko bo- leznijo in so v ta namen zainte- resirali naše vodilne forume, ki so s finančno pomočjo in velilcim ra- zumevanjem okrajnih ljudskih odborov in večjih podjetij zbrali velika denarna sredstva, ki so bi- la potrobna za nabavo dragocene- ga cepiva proti ohromelosti iz Amerike. To cepivo je bilo seveda potrebno plačati v dolarjih, vse ostale tehnične priprave, izvedoo cepljenja in potrebni material pa v dinarskih sredstvih. Republiški sklad za borbo proti poliomyelitisu je le zaradi velikih zbranih sredstev, ki so jih pri- spevali Izvršni svet, okrajni LO in posamezna podjetja, lahko zelo občutno znižal ceno kompletnega trikratnega cepljenja od prvotne kalkulacije 1800 na 600 din 7a vse tri injekcije, ki jih bo prejel vsak otrok. Okrajna komisija v Mariboni je pa v želji, da zajame s ceplje- njem res vse otroke, sklenila, da omogoči staršem, ki ne bi zmogli enkratnega plačila ob prejemu pr- ve injekcije, da plačajo teh 500 dinarjev v dveh obrokih in sicer ob prvem in drugem cepljenju. Denar, ki se bo na ta način stekal v poseben sklad, bo republiška ko- misija porabila zopet za nabavo deviz, s kai. ' imi bo ponovno spo- mladi nabavila cepivo v USA. S tem cepivom bi docepljevali otro- ke, ki sedaj še ne bodo zajeti, to so osnovnošolski otroci, verjetno pa bomo lahko cepili tudi vse otroke do 14. leta starosti. Takšna trajna akcija nam bo v 2—3 letih pokazala odlične rezultate, saj bi imeli zaščitenih najmanj 18 do 20 letnikov. Kaj pomeni dobra zašči- ta prebivalcev pred pcliomyeliti- som, nam najbolje pove primer Danske, ki je v prejšnjih letih imela tudi po nekaj tisoč obolelih zaradi otroške ohromelosti, s tem v zvezi mnogo smrtnih primerov, še več pa večnih bolnikov in inva- lidov. Ko so pred dvemi leti ce- pili vse prebivalstvo do 40. leta starosti, jim je število obolenj v enem letu padlo od nekaj tisoč na 8 v vsem letu v vsej državi! Tudi pri nas bomo cepili z istim cepivom, ki vsebuje mrtve viru- se. povzročitelje ohromelosti, in tudi z istimi metodami. Otroci rojeni v letu 1956 in v 3 mesecih leta 1957 bodo prejeli podkožne injekcije, starejši pa v kožo. Pri- pominjamo, df. je cepivo absolutno nenevarno, saj vsebuje samo mr- tve klice, neboleče in ne kaže otrok po copljenju nobene reakci- je in znakov otekline, rdečine ali toplote. Do sedaj je bilo po vsem svetu cepljenih že preko 120,000.000 oseb in je zadnji čas, da isto sto- rimo tudi pri nas! Okrajna komisija za borbo pro- ti poliomyelitisu je v ze.dnjih me- secih s pomočjo občinskih LO in odborov RK v precejšnji meri iz- polnila vse predpriprave, propa- ganda za udeležbo pri cepljenju bo v tem tednu še pojačana. Ko- misija je formirala v vsem okra- ju 16 cepilnih ekip, ki jih sestav- ljajo zdravniki, medicinske in pa- tronažne sestre, tehniki in ostalo osebje, potrebno pri takšni akciji velikega formata. Prav tako je ko- misija upoštevala krajevne in vre- menske razmere in je zato razširi- la mrežo že običajnih cepišč ^pari cepljenju proti davicl in kozam, tako da bo teh 16 ekip cepilo na 181 cepiščih. Občinski ljudski odbori, ki so pisali pozive za cepljenje, so pa po navodilih komisije določili tudi točno uro in dan za vsakega otro- ka, kdaj ga morajo starši privesti na cepišče, označeno na pozivu. Zdravnik na cepišču bo tudi odre- jal, kdo izmed otrok ne bo cep- ljen, vendar bodo odklonjeni le otroci, ki imajo akutne nalezljive bolezni, vročino ali aktivno tu- berkulozo. Samo cepivo nanrureč ne vpliva na nobeno bolezen, vendar se v bolnem telesu otroka, kakor tudi odraslih, na dražljaj, ki ga povzroči vbrizgano cepivo, ne njo- rejo tvoriti v zadostni meri proti- telesa proti otroški ohromelosti, kar je vzrok, da odklanjamo otro- ke z že naštetimi boleznimi. Otro- ke, ki bi jih tako ne mogli pri prvem cepljenju zajeti, bomo ce- pili pri drugem cepljenju v me- secu decembru prvič, v januarju 1958 pa drugič. Ti bi dobili tretjo, to je končno zaščitno injekcijo, pač šele v mesecu juliju, ostali redno cepljeni pa že konec maja, oziroma v začetku junija. Na ta način bomo imeli do poletja 1958 polno zaščitene vse predšolske otroke, delno zaščitene pa manj ogrožene otroke v starosti do 14 let. Za otroško ohromelost je pa znano, da kaže glavno sezono v poznem poletju in v jeseni, prav gotovo pa nam bo cepljenje po- magalo občutno znižati, če že ne popolnoma iztrebiti to bolezen. Po mnenju iznajditelja cepiva proti ohromelosti ameriškega znanstve- nika in Nobelovega nagrajenca Dr. J. E. SALKA je s tremi injek- cijami v pravilni -- časovnih raz- makih dosežena trajna življenjska zaščita pred to okrutno boleznijo. V želji, da se priključimo drža- vam, ki so v skrbi za očuvanje zdravja svojih otrok z velikimi uspehi že izvedle cepljenje proti otroški ohromelosti, vabimo vse starše otrok, rojenih od 1 I. 1951 do 31. III. 1957, ki bodo te dni prejeli pozive za cepljenje, da privedejo svoje malčke ob dolo- čeni uri in dnevu na pristojno cepišče. Tako bodo izpolnili svojo dolžnost do otrok in skupnosti. Dr. Tomažič Dušan Vodne zapornice v Majšperku in umetni vodopad Dravinje Te dni je imelo Društvo uči- teijev v Ptuju redni letni občni zbor. Predsednica društva, tov. Kristina Š&pčeva, je izčrpmo po- ročala o stanju šolstva na pod- ročju občine Ptuj. Po f>oročilu se je razvila živahna razprava, ki pa verjetno ni dosegla svojega namena. Povedano je bilo marsi- kaj, kar lepK) razsvetljuje delo oziroma težave, na katere nale- tijo učitelji na terenu, na težave, ki jih imajo šolski upravitelji ori svojem delu, padle pa so tud; trditve, s katerimi se ne bi mo- gli v celoti strinjati. Eden od upraviteljev je na pri- mer izjavil, da so okoliški upra- vitelji sklenili, da ne bodo zalo- žili niti dinarja več za še tako majhna popravila šol, ker j:m občina tega denarja redno ne vrača. Mišljena je bila bivša ob- C'.na Videm. Vsaka .stvar ima dve plati. Oglejmo si tudi to izjavo z obeh strani. Res je nerodno, če upravitelj iz svojega plačuje poštnino za šolo skozi vse leto in ni siguren, kdaj bo ta denar dobili vrnjen, da p>opravlja šolo s svojimi sredstvi (mišljena so le manjša p>opravila) in zopet mora čakati na vrnitev. Nihče ga k te- mu ne more prisiliti in je zelo hvale vredno, če je doslej tako postopali. Pa druga stran? .Na marsikateri naših šol, sicer pa lahko m-imo zapišemo, na noben: naših šol niso imeli dovolj sred- stev na razpolago, da bi lahko šolo vzdrževali in popravljali ¡z proračuna. Če pa preračunavamo vrednost izvršenih papravil na posameznih šolah, ugotavljamo, da je biio marsikje napravljene- ga .mnogo, celo več, kot je bile sredstev na razpolago, da n: šol- ski upravitelj čakal na prora- čunska sredstva ter r-ddai d^la podjetju, temveč je skupno s šolsk m odborom ugotovil potre- be in jih tudi realiziral s sred- stvi, ki so mu bila na razpolago, ostalo pa se je našlo v »lokalnih virih«, ki jim v navadnem živ- ljenju pravimo — prostovoljno delo, precejšnja mera iznajdlji- vosti, pomoč šolskega odbora in ostalih državljanov itd. Če gre na nekaterih šolah, bi lahko šlo tudi na drugih. Ali ne' Pomanjkanje učiteljev na šo- lah je znana stvar. Tako je in bo пзкај časa še tako ostalo. Te- mu ni mogoče pomoči v nekaj m.esecih, potrebna bodo leta, da se stanje uredi. Da pa bo dobro, bomo še čakali vsaj tako dolgo, da bodo prišli štipendist; iz Sedaj nastopa sev:--da v'irašanje nadur .Jasno je eno — učenci sc tu m oddelek na šoli je tu. le učitelja ni. Pcuk mora biti Or- ganiza.-" ja pouka pa je zelo Konec na 4 straai Vreme ZA ČAS OD 15. DO 24. NO- VEMBRA: V splošnem bo suho m hladno vreme s pogostnimi meglami v nižinah in mrazom pnonoči. Lahne, pretežne snežne padavine priča- kujemo окоГ 17. in zlasti okoli 24. novembra. v.m. stran ? »TUJSKI TEDNIK PTUJ 15. NOVEMBRA 1957 Оетиш g^spo- ciorsks nausee KMETIJSKI INŽENIRJI IN TEHNI- KI BODO IMELI I. KONGRES V dnevih med 18. in 20. no- vembrom t. 1. bo v Beogradu prvi kongres kmetijskih inženirjev in tehnikov Jugoslavije z referati o napredku našega kmetijstva, po- ljedelstva, živinoreje, sadjarstva in vinogradništva. Udeležilo se ga bo približno 2.000 delegatov iz podružnic ter zastopnikov kmetij- skih institutov, vzornih posestev, fakultet, kmetijskih zadrug itd. REVALORIZACIJA OSNOVNIH SREDSTEV GOSPODARSKIH OR- GANIZACIJ V LETU 1958. V letu 1958 bo prišlo po pred logu Zveznega izvršnega sveta do spremembe v politiki revaloriza- cije osnovnih sredstev kakor tudi do drugih ukrepov. Te spremembe bo vseboval družbeni plan za 1958. leto. Revalorizacija osnovnih sred- stev v letošnjem in prihodnjih le- tih je potrebna zlasti gospodar- skim organizacijam, da bodo v svojih amortizacijskih skladih ustvarila potrebna sredstva za za- menjavo osnovnih sredstev, kar jim je sedanja vrednost teh sred- stev onemogočala. PRIVATNA ZDRAVSTVENA SLUŽ- BO POGOJENA NA UTEMELJENO POTREBO Po novem zakonu o zasebni praksi bodo lahko opravljali pri- vatno zdravstveno prakso tisti zdravstveni delavci, ki niso v jav- ni ali kakršnikoli drugi službi in bo dovoljena le v primerih, kjer bodo to narekovale krajevne po- trebe in bo dal za to ugodno oce- no pristojni okrajni organ, ki bo tudi imel pravico odvœti toza- devno dovoljenje, ce bo ugotovil, da privatna zdravstvena praksa glede na zadovoljiv napredek jav- ne zdravstvene službe na dotič- nem področju ni več potrebna. Privatno ordinacijo bodo lahko imeli-le zdravniki, ki so stari nad 50 let in ki so doslej opravljali samo zasebno zdravniško prakso. Vse zasebne zdravniške ordinacije bodo pod splošnim in strokovnim nadzorstvom državmTi wganov. POTROŠNJA OLJA VELIKA, OLJARIC PA PREMALO Nezadost«! pridelek oljaric, po- lovična zasedenost tovarn olja in veliko povpraševanje po njem so vprašanja, ki enako resno priza- devajo pridelovalce, predelovalce in potrošnike oljaric. Zastopniki tovarn olja v Jugo- slaviji so mnenja, da bi bik) nujno potrebno povečati fond za pospe- ševanje proizvodnje oljaric pri kmetijskih organizaajah. Tovarne olja so letos znižale ce- ne olju na približno 300 din, tega znižanja pa potrošniki marsikje niso občutili, ker so trgovine na drobno ne glede na to prodajale olje po 330 do 400 din za liter. V SLOVENIJI JE KANDIDIRALO 1840 MLADINCEV, IZVOLJENIH PA JE BILO 760 V Sloveniji je kandidiralo za občinske zbore 962, v občinske zbore pa 878 mladincev. Izvolje- nih je bilo v občinske zbore 34Ò, v občinske zbore proizvajalcev pa 420 mladincev. Najmanjši odstotek kandidatov mladincev je bil v okrajema Ma- ribor in Murska Sobota. Med 5438 odborniki ljudskih odborov je 760 odbornikov in od- bornic do 30 let starosti ali 13,9%. Mladinski dom v Ptuju z mladinsko kuhinjo bo v zimskih dnen prijeten dom potujočih dijakov Ozimlienj® naših vrtnic Od vseh naših cvetlic je naj- lepša vrtnica. , Da bomo ohranili njeno lepoto, jo moramo pravilno ozimiti. Zimska nega in priprava vrtnic za zimo je zelo važna, le- ta pa se ne sme izroditi v meh- kužnost. Vrtnicam manj škoduje mraz kot nagle vremenske izpre- membe. Vrtnic ne pokrivajmo prezgodaj, temveč šele v novem- bru, ko je že res mrzlo. Vrtnice pričenjajo same mirovati, potem ko les popolnoma dozori. Visoko-debel nim vrtnicam odre- žemo najprej dolge kronske veje, brez posebnega preudarka za po- lovico. Nato povežemo preostale veje z vrvjo čim bolj na ozko, deblo odstranimo od podpornega stebrička in ga upognemo do zemlje, kjer ga zadržimo z vilami, ki smo jih napravili iz vej. Nato upognjeni vrh pokrijemo z dobro in čisto vrtno zemljo. Zemlja naj leži preko krone približno 20 cm visoko. V zelo ostrih zimah daje- mo preko zemlje še sloj igličevja ali suhi jadi. Ta način prezimi jen ja je najbolj siguren, zlasti za glo- boko zakopane panje. Pri starej- ših vrtnicah pa je lahko upogiba- nje nevarno, saj se lahko zlomi deblo. Zato pustimo starejše vrtnice pokoncu in zaščitimo nji- hovo krono s kapo iz naoljenega papirja. Priporočljivo je tudi za- mašiti vejne kote z mahom, sta- rimi cunjami ali slično snovjo, ker če zmrznejo veje se oblikuje- jo na tako zaščitenih mestih po- novno novi poganjki. Pn grmičastih vrtnicah, ki so danes vedno bolj priljubljene od- stranimo trohljive dele (listje, mlad, nezrel les) tako, da se čez zimo ne pojavi nobena gniloba. Prava rez sledi šele spomladi, ,ko popki nabreknejo in ko smo od- stranili zimsko zaščito. Zemljo pod vrtnicami nato temeljito oplejemo in pognojimo. Na 1 m^ zemeljske površine potrosimo 50 gr Tomaževe žlindre in enako količino 40 ®/o kalijeve soli; apni- ti ni potrebno! Vrtnice rastejo najbolje v slabo alkalični zemlji, ki ne vsebuje preveč kalcija. Mi- neralna gnojila raztrosimo v je- seni, da že spomladi učinkuje. Dušik dajemo zgodaj spomladi v hitro delujoči obliki, (n. pr. čilski soliter). Ko smo v jeseni opleli in potrosimo še malo šote, listja ali kaj sličnega med grmi- časte vrtnice, da tako zaščitimo korenske vratove pred mrazom. Ves grm nato pokrijemo z jelko- vo ali smrekovo suhljadjo, da osnovne zaščite korenskih delov ne odnese veter. Grmičaste vrtni- ce lahko tudi do ^/s njihove viši- ne z zemljo zasipljemo. Na kai moramo paziti pri krmljenju živine s krompirjem Letos je bila zelo dobra letina krompirja. Kmetovalci ga ne upo- rabljajo samo za ljudsko prehra- no, temveč tudi za krmljenje pra- šičev in goveje živine. Pri prehra- ni goveje živine s krompirjem pa obstajajo še precejšnje nejasnosti, kar povzroča manjše ali večje za- strupitve ali celo pogin živali. Krompir krmimo prašičem samo preparjenega, goveji živini ga pa lahko tudi pokladamo presnega (surovega), katerega bo lahko go- vedo tudi dobro prebavilo. Vseka- kor pa moramo s krompirjem za- četi polagoma krmita Pri kravah molznicah ne sme dnevni obrok prekoračiti 12 do 15 kg, pri pi- tovni živini lahko dnevno krmimo 20 do 30 kg po glavi. Zlasti moramo biti previdni pri krmljenju mlade goveje živine. Do starosti 1. leta živali sploh ne smemo krmiti s krompirjem. Sta- rejšo mlado živino pa krmimo le s parjenim krompirjem. Tudi bre- je krave so zelo občutljive in jih ne smemo krmiti s surovim krom- pirjem. Kadar krmimo govejo živino s surovim krompirjem moramo od- deliti zdr^v in dobro vskladiščen krompir od krompirja, ki je na- gnit, nakaljen ali drugače pokvar- jen. Zlasti ne smemo uporabiti za prehrano živine kali, kar jo v njih ogromno strupa (solanina). Če krmimo pokvarjen surov krompir lahko računamo s prebavnimi motnjami ali celo z zastrupitvijo teh živali. Po končanem kuhanju krompirja moramo vedno vodo odliti, ker vsebuje strup (solanin). olicijski most in pred palačo Stroganova smo za- gledali nekaj vojakov, ki so va- lili na položaj poljski top s ka- librom treh inč. Vojaki v razl'č- nih uniformah so brezciljno ho- dili sem in tja in mnogo govori- li... Na Nev&kem prospektu je bilo videti, kakor da se sprehaja vse mesto. Na vsakem vogalu so bile izbrane neizmerne množice, k" so vroče diskutirale. Patrulje po ka- kih dvanajst vojakov z nasaje- nimi bajonet so postopale po križiščih, rdečelični starci v dra- gih kožuhovinastih plaščih sojim žugali s pastmi, elega^ntno oble- čene ženske so jih zmerjale, vojaki pa so slabotno dokazovali m se v zadregi reža'li. ,. Gor in dol po cestah so se vo- zili okleni- a\'t^orr■r^biI-:, imeîiov.a- ni po prvih carjih — Oleg, Rui'ik, Svjetoslav — in preslikani z ve- likimi rdečimi črkami »R. S. D. R. P.« (Rossiskaja social, demo- kratičeskaja rabočaja partija). Pri Mihajlovskem se je pojavil možakar z naročajem časopisov. Ljudstvo je takoj mrzlično na- valilo nanj in mu ponujalo ru- bel j, pet rubljev, deset rubljev; časopise so trgali drug drugemu iz rok kakor živali. To je bil list »RABOČl T SOLDAT«, ki je na- znanjal zmago proletarske revo- lucije, osvoboditev boljševikov, ki so bili še vedno v zaporu, po- zival je armado na fronti in v zaledju, naj pomaga .. . skratka, vročičen listič na štirih straneh, tiskan z velikanskim: črkam; brez posebnih novic ... Na vogalu Sa dova je se je zbra- lo okoli dva tisoč meščanov, ki so zijali na streho visoke stavbe, kjer je žarela in ugašala drobna rdeča iskra. »Giejte'« je dejal t>ostaven krnet -.n pokazal nan.-io »To je z- iivač. Kmalu bo streljal na lju- di ...« Očividno ni nihče pomi- slil na to, da bi stvar raziskal. ★ Masivno pročelje Smolnega je plamenelo od samih luči, ko smo prispeli tja, — in z vseh cest so se v mraku zgrinjali k stavbi ro- ji umih temačnih postav. Avto- mobili in motocikli so prihajali in odhajali. Iz stavbe se je počasi pomikal velikanski oklepnik slo- nove barve; s stolpiča sta vihrali dve rdeči zastavi in piskajoče je hupal. Bilo je mrzlo in pri zuna- njih vratih si je Rdeča garda za- kurila kres. Pri notranjih vra- tih je tudi gorel ogenj ob čigar svitu so stražarji počasi črkovali naše dovolilnice in nas ogledovail od nop do glave. Z vseh štirih brzostrelk, ki so stale na obeh straneh dohoda, so sneli šotor- ?ka krila in opasači z naboji so se jim ooli^tal: тх> zadnjicah ka- kor kače. Na dvorišču pod kre- sovi j'^ stala tpmnoriava gruča k' so h'ia ^'sa v pogonu. Po dolgih, slabo razsvet- ljenih dvoranah je bobneče od- mevalo topotanje, klicanje In kri- čanje ... Nad vsem je ležalo ozračje brezskrbnosti. Po stop- nicah navzdol se je valila mno- žica; delavci v črnih bluzah in okroglih črnih kožuhovinastih pokrivalih — mnogi izmed njih so imeli preko ramen puške — in vojaki v grobih plaščih, uma- zane barve in s sivimi kožuhovi- nastimi šapkami; pa tudi kak vo- ditelj — na primer Lunačarskl in Kamenev sta se z utrujenimi, zaskrbljenimi obrazi in z natrpa- nima aktovkami v rokah gnetla sredi skupine ljudi, Iki so vsi naenkrat govorili. Izredno zase- danje petrograjskega sovjeta je bilo končano. Ustavil sem Kame- neva — živahnega majhnega moža s širokim ra^aibanim obra- zom in kratkim nabreklim vra- tom. Brez uvoda mi je v hitri francoščini r>reb»-al resolucijo, ki je bila pravkar sT>reie+a. ^>1>пе-<'гт' red.'' je dpjal Kam-^nev »je: prvič — organizacija oblasti, drugič — vojna in mir in tretjič — ustavodajna skupščina.« Vstal je Lozovski in naznanil, da je bilo s privolitvijo biroja vseh strank predlagano, naj bi poslušali in obravnavali poročilo Petrograj- skega sovjeta, nato pa bi dali besedo članom CIK in različnih strank in končno naj bi prešli k dnevnemu redu. Toda nenadoma se je zaslišal drug zvok, globlji kot hrup mno- žice, vztrajen, vznemirjajoč — zamolklo jxjkanje pušk. Ljudje so zaskrbljeno gledali proti zatem- njenim oknom in obšla jih je ne- kaka mrzlica. Martov je zaprosil za besedo in hripavo zakrakal: »Začenja se državljanska vojna, tovariši! Prvo vprašanje mora bi- ti mirna ureditev krize. Načelno in s političnega stališča moramo nujno razpravljati o tem, kako bi odvrpili državljansko vojno. Na cestah streljajo naše brate! V tem trenutku, da, še pred pri- retkom konqresa sovjetov, vpra- šanje oblasti rešuje vojaška za- rota, ki jo je organizirala ena izmed revolucionarnih strank —.okanjem topov, v temi, sredi sovraštva, strahu Ln brez- obzirne drznosti porajala nova Rusija. Levi eserji in združeni socialni demokrati so podpirali predlog Martova. Bil je sprejet. Neki vo- jak je naznanU, da so vserusid PTUJ 15. NO\'T:MBRA 1957 PTUJSKI TEDNÏ:< Stran 3 Ptujsko gledališče — kot -potujoč ljudsko gledališče priključeno SNG Maribor V zadnji številki E4ujskege te- dnika smo brali članek o ukinitvi našega gledališča, Nepodpisani je uredništvo lista precej парастк) Informiral, saj je izjavil, da je bflo ptujsko gledališče ukinjeno že s 1. novembrom tega leta. Prav tako obljublja v članku, da bo s tem nastalo kulturno vrzel izpol- nilo SNG iz Maribora z gostovanji, delno pa dramska sekcija DPD Svobode Ptuj. Naj mi bo dovoljeno, da iz raz- logov, ki jih bom naštel na kon- cu članka objavim sledeče: Na zadnji seji Sveta za kulturo pri OLO Maribor smo razpravljar li o sledečem: Okrajno gledališče Ptuj se uki- ne in priključi do konca gleda- liške sezone, torej do 31. VIII. 1958 k SNG Maribor kot nekako potujoče ljudsko gledališče. Naše gledališče ima namreč skoraj dve tretjini svojih predstav izven svo- je gledališke hiše in to v Ljuto- meru, Križevcih pri Ljutomeru, Ivanjkovcih, Središču, Gorišnici, Kidričevem, Majšperku, Staršah, Slovenski Bistrici, Poljčanah, Lo- čah, Konjicah itd. SNG Maribor v nobenem pri- meru ne more prevzeti obvezno- sti našega gledališča napram ob- iskovalcem zaradi lastne preobre- menjenosti, pač pa bi nas lahko obiskali kot doslej z nekaj pred- stavami v sezoni. Mislim, da je odveč če napišem, da nobena amaterska grupa ne mcHre izpolniti vrzeH, ki bi nastale z tjkinitvijo, saj so vsi igralci- amaterji v svojih službah in se lahko posvečajo vajam in predsta- vam le v svojem prostem času. Takšno je bilo mnenje Sveta za kulturo pri CMLO Maribor. Pred dvema dnevoma p>a je gledališki svet SNG Maribor ta predk>g sprejeL Gledališče se priključi SNG Maribor. Teh nekaj skromnih vrstk; sem napisal v glavnem iz dveh razlo- gov: Rad bi seznanil s stanjem, v kakršnem je trenutno naša Ta- lija, vse naše cenjene abonente v mestu in na deželi, ki nas od izida zadnje številke Ptujskega tednika nenehno sprašujejo bodi- si ustmeno, pismeno ali telefo- nično »Kako je z našim gledali- ščem?« Prav tako trgovskim podjetjem, delavnicam, prevozni- štvom itd. s katerimi imamo stal- ne poslovne stike. In končno je pisanje v časopi- pis odgovorna stvar in da infor- mator komaj sluti koliko nepri- jetnosti je s tem prizadejal naši ustanovi ! Direktor gledališča Ježe Gregore V štirioglatem stolpu büi noč za nočjo lučke, kar pomeni, da ptuj- ski radioamaterji ne spijo ... Ptti|sko' gledališče pr£pra'¥lfa Delovanje ptujskega gledališča v letošnji sezoni je zelo živahno, pestro in plodno. Kako veliko za- nimanje vlada pri vsdi slojih <á>- činstva za gledališče, dokazujejo številne uprizoritve Goldonijeve komedije »Sluga dveh gospodov«, ki je doživela v razmeroma krat- kem času p>etindvajset predstav. Slovenska drama Elmila Preliba »Vrnil se je«, ki je zaradi pre- tresljive vsebine in izredne dra- matske učinkovitosti posebno pri- ljubila občinstvu, pa že petnajst predstav in to samo za abonmaje. Če prištejemo še pet ponovitev lanske uprizoritve Lutowskega »Dežurna služba«, je ptujsko gle- dališče uprizorilo v dobrih dveh mesecih in pol petinštirideset predstav in tri premiere, kar je vsekakor mnogo za tako majhen ansambel, ki razen v Ptuju go- stuje tudi v tovarnah in na po- deželju. Razveseljivo je, da tudi vojaštvo kolektivno obiskuje predstave in so organizirane zanj po dve redni predstavi vsakega dela. Obisk zaradi kvalitetnejših uiÄ-izoritev narašča, saj je samo »Sluga dveh gospodov« gledata nad pet tisoč obiskovalcev. Prihodnji teden, v sredo, 20. t. m. bo že tretja premiera v letoš- n^ sezoni. Uprizorili bodo duho- vito francosko kœnedijo Vemeul- la »Potovanje v Benetke« v re- žiji in sceni Emila Preliba. Ta ko- medijo bo vsekakor v prijeten od- dih, zlasti za tiste ljubitelje gle- dališča, ki jim je pri srcu vesela vsebina salcmske komedije. Vzporedno se študira makedon- ska sodobna drama Kole Čačute »Veja v vetru«, ki bo prvič tipri- zorjena v Sloveniji 10. decembra. S tem bo ptujsko občinstvo kot prvo spoznalo pomembno gledali- ško delo mlade makedonske dra- matike. Zanimivost te uprizoritve bo tudi v tem, da to dramo re- žira kot gost mladi makedonski režiser Mirko Stefanovski, ki je zrežiral že krstno predstavo tega dela v Prilepu. Tudi inscenacija je delo makedonskega scenografa Perice Angelovskega. Vsekakor obeta postati uprizoritev prve makedonske drame v Sloveniji in pa prvo gostovanje makedonske- ga režiserja in scenografa т Slo- venskem gledališču, pomemben kulturni dogodek ne samo za ЕЧиј, ampak za vso Slovenijo m hiake- donija Našo mladino bodo za Novolet- no jelko razveselili z uprizoritvi- jo Mladenove komične ic^ »Skc4c, Cmok in Bistrook«. V drogi polo- vici decembra pa bo premica znamenite Patrick Hamiltonove detektivske igre »Plinska luč«, ki jo občinstvo še dobro pozna iz filma. V Ptuja pa bo na gledaM- ških deskah doživelo svojo prvo uprizoritev v Jugoslaviji. V deffli »Veja v vetru« in pa v »Plinski luči« se bo predstavilo občinstvu nekaj novih igralk m igralcev iz Kranja, Kopra in Maribora, kot gostje, kar bo vsekakor se bolj poživelo repertoar in dvignilo kvaliteto predstav. Kot razvidno, je ptujsko gle- dališče pripravilo zelo bogat pro- gram do konca leta, ki se pa bo z Novim letom še stopnjevalo s predstavitvijo zanimivih odrskih del in s pritegnitvijo novih imiet- niških moči. L. H. ZANIMIVOSTI Kakor povsod, imajo tudi na Koreji ob poroki posebne navade. Dekle se mora navaditi na vse ti- ste dolžnosti in navade, ki jih bo prevzela kot nova gospodinja. Za- to mora vežbati pri ženinovi ma- teri. Nekaj tednov pred poroko pride nevesta v ženinovo hišo, tam pomaga in se priuči navadam ženinove družine. Tašča jo uči ku- hanja, postrežbe, pospravljanja in ostalega gospodinjsta. Ta »pred- poročni tečaj« mora napraviti vsa- ka korejska nevesta. Glavni namen zakona so otroci in tega se korejska nevesta moč- no zaveda. Še predno se poroči, mora imeti pripravljeno vse'po- trebno perilo in obleke za svoj na- raščaj. Na Koreji smatrajo število sedem za srečno in zato tudi vsi pričakujejo, da bo mlada žena imela vsaj sedem otrok, seveda največ sinov. Kajti žena velja ie toliko, kolikor sinov rodi. Od te- ga ni odvisna samo njena sreča, ampak vse njeno življenje v mo- ževi hiši. K poroki se korejska nevesta pripelje na solidnem, kmečkem vozu, ki ga vleče vol. Vola pa ja- ha ženin. Za njima se vrste so- rodniki in povabljeni svatje. Ne- vesta je oblečena v belo, svileno obleko, prav tako ženin, ki ima na glavi še turban iz konjske žime. Poročni obred se konča z beseda- mi: »Ta pogodba vaju oba veže, da sto let nikdar ne pozabita drug na drugega.« Potem spije ženin nekaj požirkov vina, ki ga ponudi še svoji nevesti. To je zadnji do- kaz, da sta se zares vzela. Preden prestopi nevesta hišni prag začno svatje in sorodniki divje vpiti, da bi pregnali zle du- hove, ki hočejo nevesti škodovati in delati zmedo v novem življenju, ki ga je pravkar pričela. Mati in tašča pa se lotita ženina in mu dajeta zadnje nasvete, kako naj se vede do svoje žene. Ženin ji mora tudi pomagati odviti poročno obleko, imenovano jarde. Na svatbi dosti jedo in pijejo. Izjema je le nevesta, ki se mora topiti v solzah. V ta namen so jo preskrbeli z nekaj ducati svilenih robcev, s katerimi si briše solze sreče ali pa tudi žalosti, če ji starši niso izbrali pravega ženina. Toda če je srečna ali nesrečna mora pretakati solze, ker je na Koreji pač tak običaj. Opolnoči začnejo nevesti sne- mati venec in misliti na počitek. Najprej se poslovi nevesta, nato ženin. Takšni so bili poročni običaji na Koreji. Kako je danes ne vemo, kajti dežela je razrušena, korejsko ljudstvo pa je padlo v največjo bedo in revščino. Pozno priznanje za urejena volišča v zvezi z volitvami v občinski zbor in zbor prodzvajalcev občine Ptuj so terenske organizacije SZDL v Ptuju in okolici sprejele tekmovalno napoved terenske organizacije SZDL Vičava glede najboljše ureditve voiišča. Na dan volitev je tričlanska komisija obiskala volišča v Ptuju in prisodila največ točk 75.5 te- renu Vičava, volišču v domu JLA v Prešernovi ulici 68.5 točk, vo- lišču na Ormoški cesti 61.5 točk, v Rabelčii vasi 61 točk, Budini 60 točk, Krčevini 59.5 točk, voli- ščem na Trgu svobode, v Narod- nem domu in na Brega po 55 točk, voliščema na Ljutomerski cesti in Na Tumišču pa 49 in 46 točk. Volišči z največjim številom točk sta dobili knjižni nanradi od ob- činskega odbora SZDL. ZDAJ ÍE NEK A T 7Л SMEH Na sotlišču Sodnik: >Zcli se mi, da sva se že nekoč videla?« Obtožpncc: >I)rži, f^ospod sodnik. Vašo hčerko sem pouče- val petje!« Sodnik: »Trideset let zapora!« Izšel je slovenski izseifenslsi koledar za leto IS58 Konec oktobra je izšel SLO- VENSKI IZSELJENSKI KOLEDAR za leto 1958, ki ga že pet let po vrsti izdaja Slovenska izseljenska Matica v Ljubljani. Z ozirom na petletni jubilej izhajanja tega med našimi rojaki tako priljubljenega izseljeniškega zbornika, je Matica posvetila še posebno pozornost njegovi vsebini in opremi. Knjiga obsega 240 strani in je izredno bogato ilustrirana, saj jo krasi na finem papirju okoli 200 krasnih fotografij iz Slovenije in Jugosla- vije ter iz krajev, kjer žive naši rojaki širom po svetu. Novost Koledarja 1958 so tudi štiri celostranske barvne fo- tografije in sicer: Marjana Pfe- ferja »Blejsko jezero z gradom« in »Izola« ter umetniški repro- dukciji Maksim Gasparija »Pred zidanico« in Božidarja Jakca »No- vo mesto«. Naslovno stran koledarja in 12 ilustracij k posameznim mesecem je izdelal Maksim Gaspari, priznani slikar »sk>venske do- mačnostimaj tri tedne pred ustavodaj- no skupščino, udarec v hrbet ar- madi in zločin zoper ljud- stvo...!« Kriki: »Laž! Vi laže- te!«... Ko ga je bilo zopet mo- goče slišati: »Napravimo konec tej pustolovščini v Petrogradu! Pozivam vse odposlance, naj za- pustijo dvorano, da rešimo do- movino in revolucijo!« Ko je šel fKj dvorani sredi oglušujočega trušča, so ljudje navalili nanj in mu grozili... Nato je Kinčuk, oficir z dolgo kozjo brado, go- voril prijazno in prepričljivo: »Ciovorim za odfxxslance s fron- te. Armada na tem kongresu ni zadostno zastopana in vrhu tega armada misli, da sedaj, samo tri tedne pred otvoritvijo ustavodaj- ne skupšč'ne, kongres sovjetov ni {x>treben ...« Kričanje Ln ce- petanje je postajalo vedno silo- vitejše. »Armada misli, da kon- gres sovjetov nima potrebne av- toritete .. « Vojaki so po vsej dvorani začeli vstajati. »Za Itoga govorite? Koga pred- stavljate?« so kričaJi. »Centralni izvršilni komite sovjeta pete armade, drugi F- polk, prvi N-polk, tretji S-strel- ski ...« »Kdaj ste bili izvoljeni? Vi za- stopate oficirje, ne vojake! Kaj pravijo vojaki o tem?« Posmeho- vanje in kričanje. »Mi frontna skupina, zavrača- mo vsako odgovornost za to, kar se je zgodilo in kar se dogaja, in mislimo, da je treba organizi- rati vse samozavestne revolu- cionarne sile, da rešiano revolu- cijo! Frontna skupina bo zapu- stila kongres ... Kraj za borbo je zunaj na cestah!« Divji vreščeči medklici. »Vi go- vorite za štab — ne za armado!« »Vse pametne vojake pozivam, da zapustijo kongres!« »K or ni lo vec ! Kontrarevolu - donar! Izzivač!« so tulili nad njim. V imenu menjševikov je nasto- pil Kinčuk, ki je izjavil, da bi bila edina možna mima rešitev ta, da bi začeli pogajanja z Za- časno vlado za sestavo nove vla- de, ki bi imela podporo v vseh plasteh družbe. Več minut ni mo- gel nadaljevati Začel je kričati in kriče je bral menjševiško iz- javo: »Ker so boljševiiki s тхмпосјо Petrograjskega sovjeta napravi- li vojaško za4v>to, ne da bi se po- svetoval: z drugimi po!iitičn!«r" r>a koíKjreisu in se zato irmikamo =traTikami. ne moremo več ostat: ter vabimo ostale sktroine. naj nam sledijo in se sestane jo za- radi razgovora o pcriožaju!« »Dezerter!« V presledkih med skoraj nepretrganim vriščem je bilo mogoče slišati HendeLmana, ki je govoril v imenu eserjev in protestiral prota obstreljevanju Zimskega dvorca ... »Nasprotu- jemo tovrstni anarhiji...« Komaj je stopil dol, že je sko- čil na tribuno mlad vojak suhe- ga obraza in plamtečih oči ter dramatično dvignil roko: »Tovariši!« je zakričal in na- stala je tišina. »Moje rodbinsko ime je Peterson. Govorim v Ime- nu drugega letskega polka strel- cev, Slišali ste poročilo dveh predstavnikov armadnih komite- jev, te poročili bi nekaj veljali, če bi búa njuna avtorja pred- stavnika armade...« I>ivji aplavz. »Toda onadva ne predstavljata vojakov!« Stisnil je p>est. »Dva- najsta armada je dolcfo časa vztrajala na tem, da je treba na novo izvoliti veliki sovjet in ar- madni komite, toda kakor vaš CIK, tako je tudi naš komite od- bil, da bi sklical zastopnike mno- žic pred koncem septembra, tako da bi reakcionar j i lahko Izvolili svoje lastne lažne odposlance za ta kongres. Povem vam sedaj, letski vojaki so večkrat rekli »Nič več resolucij! Nič več go- vorjenja ! Hočemo dejanj — oblast mora biti v naših rokah! Naj ti sleparski delegati zapuste kongres! Armada ni z njimi!« Dvorana se je tresla od vzkli- kanja. V prvih trenutkih seje so odp>oslanci, osupnjeni spričo hi- trosti dogodkov 'п prestrašeni spričo topovskega ognja, omaho- vali. Celo uro je padal s tribune udarec za udarcem, ki jih je va- ril skupaj, toda pobijal k tlom. Ali bodo torej ostali sami? Ali se bo Rusija vzdignila proti njim ? Ali je res, da vojska koraka pro- ti Petrogradu ? Nato je govoril ta mladi jasnooki vojak in bliskovi- to so spoznali resnico... To je bil glas vojakov. Milijoni delav- cev in kmetov v vojaških suk- njah so ljudje kakor oni sami in njihovo mišljenje in čutenje je bi.k) isto... Govorili so sami vojaki... na- to Gželšak, ki je v imenu odjx)- slancev s fronte povedal, da so le z majhno večino glasov odlo- čili, da bodo zapustili kongres, in da se boljševiki sploh niso udeležili glasovanja, ker so se zavzemali za delitev po političnih strankah in ne po skupinah. »Stotine odpTelancev s fronte,« je deja' »je bilo izvoljenih brez udeležb? vojakov, k^r prmadni komiteji mso več predstavnJd navadnih vojakov ...« Lukjanov je kričal, da oficirji kakor Karaš in Kinčuk ne morejo zastopati armade na tem kongresu, — am- pak samo visoko poveljstvo. »Resnični bord v strelskih jarkih z vsem srcem zahtevajo prehod oblasti v roke sovjetov Ln zelo veliko pričakujejo od tega !«.. * Stvar se je zasukala. Nato je nastopil Abramovič, ki je govoril v imenu Bunda, časo- pisa judovskih socialnih demo- kratov — oči so se mu bliskale za debelimi naočniki in drhtel je od razjarjenosti. »Kar se sedaj dogaja v Petro- gradu. je strašna nesreča! Sku- pina Bunda se pridružuje izjavi menjševikov in eserjev Ln bo za- pustila kongres!« Dvignil je glas in roko. »Naša dolžnost do ru-. skega proletariata nam ne dopu- šča, da b! ostali tu in odgovar- jali za te zločine. Ker streljanje na Zimsk- dvorec ne preneha, se je Mestna duma obenem z menj- ševiki in eserj: ter Izvršilnim komitejem kmečkega sovjeta odločila, da bo šla v srr-t skuo- no z Začasno vlado in mi po.-ide- mo z n.itmi! Neob'^rnženi smo naí-t^ívi!' svojp pr"^' c+'-'^-'-^'c^T*" roristcv (Dalje prihodnjič) Siran i PTÜJSK! TEDNIK m^J 15. NOVEMBRA 1957 »sDRÄVÄ« na repu (csüvice DRAVA — SLOBODA (Varaždin) 0:3 (0:2) Gostovanje nogometnega mo- riva Drfíve v Varazdunu je do- vodio do četrtega zaporednega poraza. Igra je bila zelo ncza- ni.mi\M in so domačini prevlado- vali ves prvi polčas. Domačini so se mnogo več trudili in igrali požrtvovalno. Kljub temu da je ves čas tekme oviral dež in p ab teren, so si domačini z boT^bo- nostjo zagotovili zmago že v pr- veni polčasu. Prvi gol je padel po nesoglasju domače obrambe in Pongračič je poslal žogo v iBi^tr.o mrežo. Drugi gol so do- mačini dcsEgii z enaj.simetrovke. V dvugem delu igre je bilo pr.- čakovati, da br.do igralci Drave vzeli igro v svoje roke in tako zmanjšali razliko golov, vendar je ostalo' le pri besedah, kajti igra v dnigem polčasu je bila še bolj mlačna in neborbenost igral- ,cev Drave je prišla do polnega izraza. Dc/mačini so zasluženo zmaoali z rezultatom 3:0. E>ve drcžflocens točk! za ASuminîj ALUMINIJ — ZAGORAC 4:3 (2:2) KIDRIČEVO, 10. nov. Aluminij iz Kidričevega je v nedeljo spre- jel v goste moštvo iz Krapine. Lkipi .sca precej izenačeni in se je že v začetku razvila ostra bor- ba. V prvih potezah je biilo vide- ti. da je vendar domača: ekipa boljša in napad je izvedel nekaj nevarnih akcij v obrambnem prostoru gostov. Gostje so se îiapadov otresli in v protinapadih lepo preigravali obrambne igral- ce domačega moštva. Prvi polčas je ostal neodločen 2:2, čeprav sta obe el-iipi zamudili mnogo priložnosti za dasego golov. V drugem delu so domačini takoj v začetku prevzeli igro v svoje roke. Gostje so se mcurali braniti in domačini .so tako do konca teicme postavili končni rezultat 4:5 ter si tako priborili dve dra- goceni točki. Gole za Aluminij so dali: Kurelič, Beranič, Palii in Za.9pan. Med tednom odigrîisifî tekma ALUMLNIJ — JEDINSTVO (Ča- kovec) 0:1 (0:0) Zaostala prvenstvena nogo- metna tekma MVC lige med Je- dinstvom iz Čakovca in domač m Aluminijem, ki je bila odigrana v četrtek, se je končala s tesno zmago go.stov 1:0. Tekma ni za- dovoljila navijačev domačega moštva. Začetek tekme je pote- kal v obojestranski slabi igri moštev, ki nikakor niso znali urediti svojih vrst. Gostje so imeli v prvem delu nekaj več od ùjre, vendar te prednosti niso znali izkoristi^:. V drugem pol- času je bila igra nekoliko živah- nejša in jo prišla do izraza bor- benost gostov, ki so se zelo po- žrtvovaiLno borili za vsako žogo, in to jim je prineslo tudi uspeh v 52. minuti drugega polčasa. Gostje so nevarno prodrli do ka- zenskega prostora Aluminija in desno krilo Horvat je iz solo- akcije neubravJjivo streljal v le- vi spodnji kot tako, da je bil vratar Aluminija nemočen. Ostali rezultsti MVC Išge: Kladivar — Sloga 2:4 Podravka — Rudar 3:3 Jedinstvo — Maribor 1:1 тч v Ptuju »stari reprezentantivci Ptuja so pokazali, kako se mora igrati nogomet« V prijateljskem nogometnem srečanju med starimi igralci NK Ljubljane in igralci iz Ptuja so nepričakovano zmagali domačini z visokim rezultatom 8:2 (4:1). Stari igralci Ptuja so prikazali lep nogomet in so stalno napa- dali vrata gostov. Nato^ je igra bila nekaj časa enakovredna Ln šele proti koncu polčasa so do- mačini izvedli nekaj koristnih akcij in jih spremenili v gol. Prvi gol je dosegel po lepi ^kciji Her- man Gajzer, nato so bili uspešni strelci Berlič dvakrat, in Sirec. V drugem polčasu so domačini prevladovali in zelo lepo preigra- vali obrambne "igralce gostov. Enaistorica starih nogometašev iz Ptuja je bila sestavljena tako- le: Vratar: Prejac; branilci: Jun- -r, Goričan: srednji krilec: Ot- mar Gajzer; krilci: Samec Serdin- šek; n^oads'lci; Sirec. Brecelj, Berlič, Tkalec m Herman Gajzer. so se gostje iz Ljub- liane D-merili še v borbeni par- tiji v kr-n.ljqpìi.i. F.k'ipo Ptuja so .spstavliali: Plpterski, Hodnik I. II, ni. Brecelj, Mr9m'>r. Belantič, Šo-oljar, Letič in Sölösi. Kealiričko e-ki:'>o Ljubljane so .sestavljali: Maničič, Zupančič, Baloh, Lenžar, Novak, Mam, Zi- dar, Doberlet, Židan in Hruše- voc. Po zanimivi igri ro zmagali za- duženo domačini, ki so podrli 421 lesov, gostje pa 370 lesov. Najboljši pri domačinih je bil Belantič. V strelskem srečanju med žensko petčlansko ekipo Ljublja- ne in Ptuja z zračno puško se je končalo z zmago gostov z re- zultatom 752:637 krogov. Veliki rokomet DRAVA — BRANIK (Maribor) 9e:15 a:8) V prvenstveni teform v veli- kem rokometu med zelo dobro enajstorico Branika in domačo Dravo se je kcsičaki srečanje v korist gostov 15:8. V prvem po3- času je tehnično boljša ekipa go- stov nadkrilLla domačine. Doma- čini so igrali slabo, še tež.io na- logo pa je imel vratar, ki je mo- ral zaradi mokrega terena več- krat kloniti. Vratar Drave je bil zelo s.lab, tako da so gostje brez težav v prvem polčasu vodili 7:1. Velik preokret je bil v drugem delu in samo z malo več po- žrtvovainosti domačih igralcev bi lahko bil rezultat ugodnejši za domačine. Drugi polčas se je končal z zmago domačinov 8:7. Gole za Dravo so dosegli: Černe- zel 4, Pišek 3 in Vorrrinec po enega. .Sodil je pred 200 gledalci dobro Marko iz Maribora. Pa Streljanje v nedeljo, 10. novembra, so v Ptuju gostovali železničarji iz Ljubljane in se pKomerili s Ptuj- čani v streljanju, kegljanju in nogometu Strelke iz Ljubljane so v tek- movanju z zračno puško visoko porazile domačo žensko ekipo, ki so jo sestavljale strelke SD Del- te, Tumišča in Pletame. Elkipa Ljubljane je dosegla 752 krogov, domače pa 637 krogov. Od p>osa- meznic pa sta bili najboljši Milka Dežutelj (Ljubljana) in Maruša Ceglar (Ptuj), obe po 170 krogov. Moške ekipe so se pomerile z vojaško puško in dcisegle slede- če rezultate: 1. Ljubljana I. 915 krogov, 2. Zelemičar Ptuj 874 k-rogov, 3 Ljubljana II. 779 kro- gov. Ker druga ptuj-ska ekipa, žal, ni bila kompletna, je od tekmo- vanja odpadla. Od pvosameznikov sta bila najuspešnejša Valentin Lemut (Ljubljana) 205 krogov in Marjan Kunstek (Ptuj) 201 krog. »Ti, ali veš, kaj je pravi vic?« »Ne vem. Povej mi!« »Ta, če pošlješ v uredništvo ča- sopisa vic, ki si ga enostavno od nekod prepisal in ti verjamejo, da si si ga ti izmislil.« Občil zbor društva učiteljev Nadaljevanje s 1 strani različna. Znano je, da republiška uredba o honorarni službi v prosvetno-znanstveni stroki do- voljuje največ 10 (pripravniki, šolski upravitelji) oziroma 15 nadur (učitelji) tedensko. Preko tega števila ne moremo pri iz- plačevanju nadur seveda, ker ni za to zakonce osnove. Preosta- ne samo možnost, da se uredi pouk s skrajšanim p»redmetni- kom, po katerem se učenci na- učijo dbvezne snovi, je pa po- trebno za tako delo" mnogo truda. Učitelj uči dva oddelka, dopoldne in popoldne, oba s skrajšanim predmetnikom, tako da opravi samo ono število nadur, ki jih ,po omenjeni ttredbi lahko dobi plačane. Ima pa zato prost če- trtek in nedeljo. Do sem je vse v redu na večini šol. Tam uči- telji učijo ne oziraje se na nad- ure, ki jih dejansko opravljajo. To se pravi, da napravijo vsak teden še po 3 do 5 ali celo več ur zastonj, ne dobijo drugega plačila kot zavest, da so svoje delo dejansko opravili in dosegli liSipeh, čepi"av so bili oškodovani na prejemkih za 1000, pOO ali celo več dinarjev mesečno. Na vso srečo imamo takih učiteljev precej. S tem nikakor ne mislim osporavati prejemkov učiteljstvu, ki dela. Jasno je, da si za svoje delo vsak zaslviži plačilo in da je učiteljevo delo izredno težko. Od jutra do večera v šoli in poleg tega še marsikje slabo stanovati, hraniti se s tem, kar si sam pri- pravi, ker marsikje cela vas ne zmore nekoga, ki bi vzel učitelja na hrano in tako naprej. Vendar labko z veseljem napišemo, da so kljvrib temu še učitelji, in njJi število ni malo, ki tako delajo. So pa tudi nekateri, ki se skli- cujejo na to, da je potrebno za vsako naduro plačilo. S tem se strinjiMK) vsi, le da je potrebno potem urediti tako, da bo oprav- ljenih brez škode, ali pa recimo — brez večje škode za učence, le toliko nadur, kolikor jih je lahko po uredbi plačanih, če že mora biti vsaka nadura plačana. Spomnimo se, kako je bilo vča- sih. Prišel je učitelj na šolo, do- bil svoj razred in k temu še ene- ga, če je slučajno bilo na šoli ta- ko, da ni bilo dovolj učiteljev na razpolago. Dvomi, da je tedaj kateri učitelj zahteval plačilo za dvojno delo. Primerjava seveda zelo šepa- Danes smo v sociali- stični državi in ne v kaki pred- aprilski Jugoslaviji. Vendar ma- lo idealizma ne bi škodovalo, kaj pravite ? Ponovno poudarjam, da je takih le malo, najdejo pa se le. Zato se ne bi mogli strinjati z delegatom iz Maribora, ki je pKjjasnil v zvezi z novim zako- nom o javnih uslužbencih marsi- kaj o položaju učitelja po novem zakonu. Med ostalim je dejal, da .se bodo mesta, ki so na šolah nezasedena, popolnjevala .samo po razpisu in da ne bo mogla ob- čina zadržati učitelja, ki je pro- sil na drugo šolo in bil tam spre- jet. Do tu bi še šlo, malo teže pa je z izjavo, da bodo potem vsi učitelji prosili za mesta, kjer bo- do njihove materialne razmere urejene Ln da se bo lahko zgo- dilo, da bomo morali nekatere šole zapreti, ker ne bomo mo- gli dobiti učiteljev na taka težka delovna mesta. Ta izjava in še nekatere izjave istega diskutan- ta in drugih so povzročile med učiteljstvom neko čudno razpolo- ženje. Govornik je pobral sicer frenetičen aplavz, vendar pa je že vrsta šol na domačih sestankih o tem razpravljala in prišla do ne- koliko drugačnih zaključkov. Vsi vemo, da je šolska reforma nuj- no potrebna, prav tako pa tudi, da so materialni pogoji za izva- janje šolske reforme vse prej kot primerni, lahko mirno napišem, da marsikje teh pogojev sploh ni — in vendar se dela, se izvaja šolska reforma in dosegajo uspe- hi. Nam vsem mora biti jasno, da je nemogoče v enem letu na- praviti to, kar se da napraviti v daljšem razdobju in da je prav tako nemogoče v enem letu po- kazati neko vidno izboljšanje, če doslej celih dvanajst let nismo na področju šolstva mnogo na- pravili. In vsled tega bi naj vrsta šol v Sloveniji ostala brez uči- teljstva? Tolaži me edino to, da bo malo takih šol, kjer lx)do urejeni materialni pogoji in da bo še manj učiteljev, ki bodo na take šole prišli, ostali pa bodo morali potrpeti na dosedanjih mestih še naprej. Nima smisla, da bi si delali neke iluzije, ki se pozneje ne bodo uresničile. Mar- sikateremu bi mogoče bolj uga- jala taka koncepcija govora: — Sole so zanemarjene, stanovanja so slaba ali jih pa m, hrane ni dobiti marsikje, vendar pa tako stanje ne bo trajalo večno. Vsi učitelja, zlasti pa upravitelji^ šolsk: odbori, bodo morali gleda* ti, iskati in najti vire m sred- stva, s katerimi bomo lahko po- pravili šole, zgradili stanovanja za učiteljstvo itd. Ne bi rad tega posplošil, ker na mnogih mestih itak tako delajo, na š-olah, kjer doslej niso bili samostojni, pa dobro vem, da bodo od uči- teljev preko upraviteljev in šol- skih odborov pa vse do staršev in ostalih državljanov vsi napeli vse svoje sile in si s pomočjo ob- čine začeli sami ustvarjati zno- snejše razmere. Še ena stvar se mi ni zdela popolnoma pravilna na občnem zboru — pogrešal sem razprave o deJu šolskih odborov. Često zasledimo v časopisu, da so obč- nim zborom prisostvovali tudi člani šolskih odborov, ki so i>o- vedali marsikatero pametno, zla- sti kar se tiče izboljšanja mate- rialnih pogojev na šolah, pri nas pa so bili šolski odbori omenjeni mimogrede. Na koncu pa čutim dolžnost napisati še to, da je Društvo uči- teljev v Ptuju izredno delavno društvo, ki je za svoje člane mnogo napravilo, predstavnik društva je prisostvoval sejam sveta za šolstvo, kjer je bil svetu vedno v veliko pomoč. Tudi obč- ni zbor sam je bil dobro priprav- ljen, razprava pa živahna in vse- stranska. Za dobro volfo Maščevanje J Praviš, da si poročen? Kje si pa ženo spoznal?« >Dal sem oglas v časopis.« >Pa si zadovoljen z njo?« >Casopis sem odpovedal.« Razlika >Kakšna je razlika med zlo- mom in vlomom?« >V prvih dveh črkah!« >Ne.« >Kaj pa?« >Pri zlomu moraš dvanajst tednov ležati — pri vlomu pa jih moraš presedeti!« Mati je skušala svojemu sinu prepovedati, da se ne bi šel kopat. To pa sinu ni šlo v račun. Tedaj pa je bilo materi dovolj ugovar- janja in ga nadere: »Pa pojdi! Toda pazi se, pasji sin! Če boš utonil, mi ne hodi do- mov pred moje oči!« »Kaj si rekel?« »Jaz nič!« »No, potem pa tiho bodi.« Dežurstvo zdravnikov ZA ČAS OD 16. NOVEMBRA DO 22. NOVEMBRA 1957 V soboto, 16. novembra, od 12. ure do ponedeljka, 18. novembra, do 7. ure, dežurni dr. Rakuš Franc, Ormoška 24. V ponedeljek, 18. novembra, od 16. ure do torka, 19. novembra, do 7. ure dežurni dr. Matko Mrgole, Bezjakova 6, telefon 80. V torek, 19. novembra, od 16. ure do srede, 20. novem- bra, do 7. ure, dežurni dr. Ladi- slav Pire, Žnidaričeva 2, telefon 73. V sredo, 20. novembra, od 16. ure do četrtka, 21. novembra, do 7. ure, dežurni dr. Rakuš Franc) Ormoška 24. V četrtek, 21. no- vembra, od 16. ure do petka, 22. novembra, do 7. ure. dežurni dr. Ivo Medved, Na Tratah 2. V pe- tek, 22. novembra, od 16. ure do sobote, 23. novembra, do 7. ure, dežurni dr. Franc Rakuš, Or- moška C. 24 Novi krvodajalci Zadnje dni so v ptujski bolniš- nici darovali kri: Franc Mesarič, БЧиј, Spolenja- kova 4; Maks Rojko, Kidričevo, blok 2; Martin Vidmar, Novo me- sto; Ketejev drevored 31; Franc Hedl, Placar 14; Ignac Šteger, Placar 14; Kristina Trglavčnik, Janežovski vrh 31; Kristina IrgI, Vintarovci 54; Elizabeta Zelenik, Vintarovci 54; Marija Traf eia. Tr- novski vrh 47; Marija Potočnik, Strmec 8; Marija Narat, Strmec 8; Alojzija Majerič, Desternik 46; Antonija Marguč, Vintarovci 55; Elizabeta Hauptman, Vintarovci 44; Irma Irgl, Vintarovci 54; Bri- gita Trglavčnik, Janežovski vrh 31; Erika Majerič, Desternik 46; Alojzija Kramberger, Vintarovci 32; Franc Potrč, Strmec 3; Jožef Kokol, Vintarovci 28. Vsem imenovanim se ptujska bolnišnica iskreno zahvaljuje. Transfuzijska postaja Ptuj üazpis KMETIJSKA ZADRUGA POLE.^- SAK razpisuje mesto knjigovodje z nastopom službe 15. XII. 1957. Knjigovodkinjo oziroma knjigo- vodjo sprejmemo pod pogojem, če ima v knjigovodstvu vsaj 2 le- ti prakse in če je sposoben voditi samostojno knjigovodstvo v kme- tijski zadrugi. Prošnje poslati na UO KZ Polenšak. OPREMLJENO ALI PRAZNO SOBO iščem v Ptuju. Glede plačila po dogovoru. Vprašati v upravi. LINGER VOZ prodam. Vprašati: Ptuj, VIčava 43. OSEM MESECEV BREJO KRAVO prodam. Vprašati v Lešju 7. HLŠO Z GOSPODARSKIM PO- SLOPJEM, takoj vseljivo, in ne- kaj zemlje v bližini Ptuja, pro- dam. Naslov v upravi lista. PRENOSLJIV PISALNI STROJ proda Opekarna Zabjek pri Ptuju. 112 AROV GOZDA prodam v Strmcu pri Polenšaku. Franc Šilak, Ptuj, Ob studenčnici 6. POŠTENO DEKLE išče mesto go- spodinjske pomočnice pri do- bri družini, pod »stalno« v E*tuju. Naslov v upravi. MOŠKA SUKNJA je najdena v Markovdh. Vpra.šati v upravi. PROSIM STRANKO, verjetno po imenu Kostanjevec, ki je dne 26. oktobra dvignila rjave sa- lonarje v čevljarstvu K,, Ptuj, naj jih vrne, ker je pri izdaji pomota. NJIVO V MESTNEM LOGU (Štat- vald) dam v najem. Naslov v upravi. SVEŽNJA KLJUČEV in zračna črpalka so najdeni. Vprašati v upravi. Režijski odbor za gradnjo ka- nalizacije v mestu Ptuj sprejme takoj 50 ZDRAVIH IN MOČNIH DELAVCEV za dela pri gradnji kanalizacije in 2 KVALIFICIRANA ZIDARJA. Prijave sprejema Mestna komu- nalna ustanova v Ptuju, Šah V nedeljo, 10. t. m. je ŠD Ptuj v prvenstveni tekmi premagalo v Murski Soboti ŠD M. Sobota z re- zultatom 7:1. Poedine partije so se končale tako: Podkrajšek Ja- nez : Režonja 1:0, Rudolf : Hi- nič 1:0, Pernat : Stojinovič 1:0, Drofenik : Škarabot 0,5 Л,5, VricI Teodor : Horvat 0.5 Л,5, Nežmah Franc st. : Andre jek 1:0, Kavčič : Repič 1:0, Nežmah Franc ml. : Berden Milan 1:0. Vsi prvoimeno- vani so člani ŠD Ptuj. Na brzotumirju ŠD Ptuj za me- sec november sta delila 1. in 2. mesto Pemat in Rudolf, ki sta dosegla po 11 točk. Slede Berden Martin 10 in pol. Nežmah Fr. ml. 9, Nežmah Fr. st. in Nežmah K. po 7 in pol. Kancler 7, Rupar Emil (Branik Mbr.) 6, Perger 5 točk itd. ZAHVALA Ob prerani smrti naše lju- be jn nenadomestljive ž&ne, mame in stare mame ANE BELŠAK, roj. ŠTRUC se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti in darovali vence in cvetje. Posebej se zahvaljujemo g. proštu za ganljive besede ob grobu. PTUJ, 9. novembra 1957. Žalujoči: mož, sinova, hči in ostali sorodniki Zlato portico (50 let) sta te dni praznovala upokojeni pismonoša Ivan Kečdk in njegova žena EHz abeta iz Ormoža. Oba jubilanta sta še čvrsta in tudi naše uredništvo jima želi: Še na mnoga leta! Rojstva: Veronika Muršič, Haj- dina 5, je rodila Stanislava; Ange- la Igričevič, Gerečja vas 19 — Srečka; Antonija Kramberger, Doldč 37 — Franca; Julijana Ko- larič, Grabe 1 — Danico; Alojzija Lipovec, Vidanovci, Ljutomer — Borisa; Ana Ambrož, Rogoznica št. 41 — Janjo; Marija Majerič, Sp. Velovlak 8 — Ivana; Alojzija Jerič, I>obrina 19 — Martina; Min- ka Dukarč, Trakoščan — Zdenko. Poroke: Franc Šegula, Ptuj. Ob studenčnici 7, in Elizabeta Ba- hun, Ptuj, Ob studenčnici 7; An- ton Hlupič. Ptuj, Prešernova 25, in Marija Tomanič, Draženci 68. Smrti: Ana Belšak, Ptuj, Vičav- ska pot 23, roj. 1884, umrla dne 7. novembra 1957; Ruža Filipovič, Ptuj, Ljutomerska c.. roj. 1887, umrla 8. novembra 1957.