Izhajaj vsak petek z datumom prihodnjega dneva. Dopisi naj se franknjejo in pošiljajo uredništvu .,Mira“ v Celovec, Pavličeva ulica št. 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. Velja za celo leto 4 krone. Denar naj se pošilja točno pod napisom: Upravništvo „9IiraM v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. Naročnina naj se plačuje naprej. Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat. : Glasilo koroških Slovencev Leto XXVIII. V Celovcu, 13. listopada 1909. Štev. 49. Pod Mlrbo-Heiifom-met-nitzem. Koroška dežela ni avstrijska Turčija. Posl. Grafenauer se je v državnem zboru 19. grudna 1. 1907. zmotil, ko jo je tako imenoval, ker reči, ki se godijo pri nas na Koroškem, so celo na Turškem nemogoče. Postopanje državnih organov na Koroškem nasproti Slovencem je hujše, krutejše, nego postopanje turških begov nasproti brezpravnim kristjanom. V deželi, kjer se največ govori o napredku, prostosti in kulturi, se je zgodil v četrtek, dne 4. listopada leta 1909., barbarsk čin, ki bi ga zaman iskali v zgodovini človeštva, ki ga še ni doživel prej noben človek na svetu. Ta presrečni človek, ki je doživel in občutil ta izjemni čin, je veleugledni, po Spodnji Koroški dobro znani slovenski župan velike slovenske občine Blato, gosp. Pavel Miklavič, mož poštenjak od nog do glave, kristainočist značaj, na katerem še nihče ni videl niti sence temne pege. Ta mož je bil tako srečen, da ga je edinega na celem svetu zadela izjemna čast, da je stopal po mestu Celovcu uklenjen med dvema stražnikoma kakor kak hudodelec zato, ker se je poslužil postavno zajamčene pravice, ker je govoril na celovškem kolodvoru — slovensko. Nikdar ne bomo koroški Slovenci, brezpravna turška para na avstrijskih tleh, pozabili, da se je to zgodilo za časa, ko je stal ob krmilu avstrijske vlade baron Bienerth, ko je upravljal železnično ministrstvo minister Wrba, ko je načeloval deželni vladi nemško-nacionalni, ne deželni predsednik koroški Robert pl. Hein, namestnik onega blagega cesarja, ki je ukazal: „Naredite mir med mojimi narodi!" in ko je županoval dvojezičnemu mestu Celovec vitez pl. Metnitz. To čveteroperesno deteljico bi bilo dobro naslikati, pomnožiti slike in jih obesiti v vsaki slovenski hiši, potomcem v spomin na tiste čase krivic in trpljenja za koroške Slovence, ko sta dva redarja gnala uklenjenega enega najveljav- Podlistek. Mars. Kdor je imel v lepih, jasnih večerih zadnjih tednov kaj opraviti pod milim nebom, je gotovo zagledal na vzhodnem nebu nenavadno lepo žarečo zvezdo. Z občudovanjem je vskliknil: Kako pa to, da je večernica (Venera) sedaj na vzhodu, ker se sicer le prikaže hitro po solnčnem zatonu na večerni strani neba? In še tako čudno lepa je! Ta nova večernica je — Mars! Marsa štejemo med zvezde - premičnice, in je bil znan že starim Babiloncem in Egipčanom. On je šest in polkrat manjši kot naša zemlja, in se suče ravno tako okrog solnca kakor zemlja in dobiva tudi svojo svetlobo od solnca. Da pa se je Mars ravno sedaj (avgusta, septembra, oktobra in do 1. novembra 1.1.) tako lep in močno žareč videl, pride od tega, ker je bil ravno v protistan]u proti solncu, to se pravi, naša zemlja je bila v sredi med njim in solncem, in ker je prišel na svojem potovanju najbliže k zemlji. Od zemlje je namreč sedaj oddaljen le za 58 milijonov kilometrov. Oddalji se pa od nje tudi za 98 milijonov kilometrov. Tako blizu zemlje pride Mars sicer v vsakem 687. dnevu, toda da se to zgodi v jasnih septemberskih večerih, kjer za naše oko zažari najlepše, to se le redkokrat zgodi. Leta 1892. je bil zadnjikrat tako lepo videti! Mars je sploh med vsemi zvezdami ena najimenitnejših, in zvezdoslovci se ž njim najraje nejših slovenskih kmetov na Koroškem, zastopnika slovenske raje, ki je govoril v svojem milem materinem jeziku. Kakor živi med slovenskimi kmeti spomin na nekdanje grajščinske val-pete, tako ho ostala vsakemu Slovencu v spominu četvorica Bienerth, Wrba, Hein, Metnitz. Župan slovenske občine, ki je dala pri zadnjih državnozborskih volitvah 1. 1907. za slovenskega kandidata Grafenauerja 303 glasov, dočim so jih vsi trije nasprotni kandidatje, Seifritz, Kristan, Ebenvein dobili le sedem, torej župan občine, ki se je izkazala kot eminentno narodno-zavedna občina, je zahteval na glavnem kolodvoru dvojezičnega in glavnega deželnega mesta Celovec vozni listek v slovenskerh jeziku, a ga ni dobil; pač ga je zato službujoča uradnica, ki daje vozne listke, še žalila, nahrulil ga je vled tega mestni redar. Ker ni dobil voznega listka, je moral iti brez njega na vlak. Z vlaka ga je iztiral zopet redar, ga gnal k postajenačelniku, ki je zahteval od njega za kazen 6 K, ki je končno zaklical: In denKotter mit ihm! Redar ga je uklenil, in moral je na magistrat, kjer so mu pretaknili vse žepe, policaja sta ga med potom opsovala. Orožni list, ki ga je imel pri sebi, ga je rešil ječe. Tako se pa ni postopalo s kakim pouličnjakom, ampak z enim najuglednejših mož, kar jih hodi po koroških tleh, z možem značajem, v primeri s katerim kak Metnitz ni vreden, da bi mu črevlje odvezal. Kdo je poleg prizadetih uradnih oseb odgovoren, da se je sploh mogel zgoditi tak nezaslišan čin? Odgovorno jev prvi vrsti zato ministrstvo Bienerth. Še nikdar prej ni nemško uradništvo na Koroškem vzdigalo tako ošabno svojih glav, kakor odkar je ministrski predsednik baron Bienerth. Take brutalne sile in tako izzivajočega, brezobzirnega in krivičnega postopanja železnič-nih uradnikov nasproti Slovencem še ni bilo kot pod železničnim ministrom Wrba. Resnica je tudi, da koroški Slovenci tudi v za nas najneugodnejših časih nismo toliko trpeli kakor ravno pod Heinom. Odkar sedi v deželnem dvorcu Hein, brat bivšega kranjskega deželnega predsednika Heina, pečajo. Razume se, da so sedaj postavljali po vseh zvezdarnah daljnoglede le nanj. Slavna zvezdoslovca Kepler in Tyho de Brahe sta ravno z opazovanjem Marsa prišla do slavnih zakonov, na katerih sloni veda o sestavi orjaških nebesnih teles. Sedanji zvezdoslovci trdijo, da ima Mars skoro enako ozračje kakor naša zemlja, tako da bi človek in druga zemeljska bitja tam lahko živela. Da, nekateri prav resno trdijo, da so tam umna bitja. Opazovali so namreč na Marsu različne proge; opazujejo nove proge tam, kjer jih prej ni bilo. Pravijo, da so to umetno napravljeni vodovodi! Torej so nam ,,Martovci“ glede kanalizacije v prid kmetijstva in prometa daleč spredaj. Vode in gore so skoro v enakem razmerju kot na naši zemlji. Na severnem in južnem tečaju je večni led. Letos, ko je južni tečaj obrnjen k nam, se opazuje manj leda, torej je v stanju talenja. Upanje, da se bo v teku časa z nepobitnimi dokazi dognalo, da so na Marsu umna bitja, za zvezdoslovce ni prazno! Leto traja na Marsu 687 dni; solnce torej sije po dnevu še malo več kot 24 ur. Mars ima tudi dve luni, ki sta mu veliko bliže kakor naša luna zemlji, torej ga v dolgih nočeh prav prijazno razsvetljujeta. Tudi letni časi so tam slični, ker je Marsova os skoraj v istem kotu nagnjena proti solnčni. Vsled temneje-rdeče svetlobe mora biti Marsovo ozračje gostejše in tudi višje kakor na zemlji. Vodik, dušik in ogljik, snovi, katere rabijo organska bitja za življenje, so tam v večji množini, vihtijo nad Slovenci nemški bič vsi državni in deželni uradi. Nikdar poprej Slovenci nismo bili tako hudo razpostavljeni javnemu zasramovanju, kakor pod Heinom, ko niti v hišah nismo varni, da nas ne pobije kamenje skoz okno. Nemci in njihov mob predobro vedo, da nas deželni predsednik ne ščiti, kakor bi bila njegova dolžnost. Vedo, da Slovenci na Koroškem nimamo deželnega predsednika. Zato jim tako Tš^s^e gjfe-ben. Le tako je bilo mogoče, da jirTStal v koroškem deželnem zboru letos sam namestnik deželnega glavarja in celovški župan Metnitz in zagrozil Slovencem, da jim bo preskrbel par dni zapora, če bodo na celovškem kolodvoru govorili slovensko, ne da bi bil zadel na odpor vladnega zastopnika, ki je molčal kot grob, in tako molče odobraval brutalno silo, ki nam krši postavno zajamčene pravice. In kar je Metnitz obljubil, je tudi izvršil. Možu se morda niti ne sanja, kako neumnost je storil s tem brutalnim činom. Metnitz prav dobro ve, da je pravzaprav pol Celovca slovenskega in da ga duši le nemškonacionalni terorizem, znano mu je tudi, da je Celovec priznan tudi od ministrstva kot — dvojezično mesto, in vkljub temu se drzne teptati naše pravice s silo. Ali Metnitz ne vé, da Celovec živi od dežele, da smo v stanu Slovenci Celovčane izstradati? O tem ni izgovorjena zadnja beseda! To pa rečemo, da se bo Metnitz tega čina še kesal. Če hoče celovško mesto, da ne bomo izvajali posledic, ki jim bodo zelo neljube, nam mora dati zadoščenje, četudi črez Metnitzovo glavo. Z nami ne bpdo več igrali. Naše potrpežljivosti je konec! Če bo sila zahtevala žrtev, se jih ne ustrašimo, in če hoče Metnitz nadaljevati začeto delo, mu povemo, da se damo celovški Slovenci radi zapreti. Uklonili pa se ne bomo nikdar! Vihar pa, ki ga je sejal Metnitz, bo hud. Nismo več sami. Metnitz ni do dna duše užalil potrpežljive duše koroških Slovencev, Metnitz je napovedal boj združeni Sloveniji, Vseslovenski Ljudski Stranki, kateri pripadamo z dušo in telesom. Vseslovenska Ljudska Stranka vodi slovensko, da ne rečemo slovansko politiko v Avstriji! kar kaže, da so Marsovi prebivalci večji in močnejši; zato mora biti tudi živalstvo in rastlinstvo večje in bujnejše kakor na zemlji. Kaj, ko bi bili Marsovi prebivalci še preb risan ejši kakor mi, in bi o nas že več vedeli, kakor mi o njih! Če se bo brezžična daleko-telegrafija še bolj razvila, morda se malo pogovorimo ž njimi! Vsi dokazi zvezdoslovcev pa za naš ne dokazujejo nič več in nič manj, nego da so na Marsu dani le pogoji, da bi mogli živeti gori ljudje. Vse drugo so le domnevanja brez kakih dokazov. M. Friporočujemo našim družinam Siolinsko cikorijo. Smešniee. Iz sodne dvorane: Sodnik: Kje ste rojeni? Obtoženec: Na Dunaju. S.: Kdo so bili vaši stariši? O.: Oče je bil Lah, mati Čehinja. S.: Kam ste pristojni? O.: Na Ogrsko. S.: Vaš poklic? O.: Tirolski ljudski pevec. Vse do gotove meje! Mejo je doseglo tudi naše tlačanstvo, konec je tudi naši potrpežljivosti. Jetično ministrstvo, kakor je Bienerthovo, nemško-nacionalni strankar Hein, ki že itak komaj visi na niti, ali od socialnih demokratov izvoljeni poslanec Metnitz nas ne bodo nikdar zatrli! Non šolski škandal. Že v zadnji številki smo očitali deželni šolski oblasti, da se brani slovenskih učiteljev in jih zatira; če pa prosijo občine ali šolski sveti zanje, dobijo odgovor, da žal slovenskih učiteljev ni. To je že star sistem, ki sta ga prakticirala Go-banz in Palla. Sedanji šolski nadzornik Benda je napel še hujše strune, in nam se zdi, da bodo vsled tega počile. Benda se je vsled tega že začel bati, da ne bi slovensko učiteljstvo vzgojilo slovenske mladine tako kakor zahteva šolski zakon, namreč — v slovenskem narodnem duhu; zato hoče s silo zadušiti slovensko učiteljstvo v kali. V to je primoran kot pokoren sluga lutrovske „Bauernzeitung“, ki mu je kot glasen memento zatrobila na uho dne 15. vinotoka t. L: „Prihod-nost je mladine, ki tvori v političnem boju težko artilerijo, odtod stremljenje vseh strank, da pridobijo mladino zàse“ in „vsi možje na krov!“ In Benda je šel na krov! Uvajati je začel v šoli kurzovstvo. Iz Huthovega zavoda v Ljubljani, kjer delajo nekak kurz iz slovenščine, je sprejel letos že dve učiteljici. Vemo tudi, da je nastavil na Slovenskem Nemko, ki je prišla iz Maribora in strašno muči slovensko deco. Koroška rojaka Rudolfa Simona in Janko Kuherja, Slovenca po rodu, ki sta absolventa mariborskega učiteljišča, kamor sta morala iti študirat le vsled neznosnih razmer na celovškem učiteljišču, je Benda odklonil. Enemu je dal sladko tolažbo, da bo sprejet, če mu kateri učitelj na Koroškem naredi prostor — s smrtjo! G. Benda, to imenujemo mi brutalno postopanje! Pa ne samo moških, tudi učiteljic se bojijo. Barcsav de Nagj-Barcsa Artur je obljubil gdč. Janežič — tudi domačinka Korošica, ki je morala iti študirat v Maribor — mesto, če podpiše reverz, da ne bo — politično delovala. Da ženske ne smejo politizirati, najmanj pa kaka slovenska učiteljica, ki bi bila v hipu izgubljena, kakor hitro bi se na Koroškem v javnosti pokazala kot Slovenka, to ve najbolje Barcsay sam. Kaj naj torej pomeni tak reverz! O, saj ve to že ves svet! Če bi gdč. Janežič poučevala slovensko deco tako, kakor zahteva zakon, namreč v narodnem duhu, ako ne bi jim ubijala v glavo, da so „deutsche Knaben“ in ,,deutsche Madchen“, ako ne bi jih učila prepevati hujskaške nemškonarodne pesmi, ako ne bi zahtevala od slovenske dece, da pozdravlja ljudi le z „guten Tog!“, potem bi proti volji in tajnim ukazom deželne šolske oblasti koroške — uganjala slovensko politiko! Mera za Slovence in Nemce je pač dvojna. Nemški in nemškutarski učitelji, ki hočejo hitro in dobro avanzirati, morajo na vse pretege hujskati in Slovence šikanirati, pa so najbolje kvalificirani in dobijo najboljša mesta. Slovence pa potiskajo v zadnje kote, če tudi ničesar ne delajo, samo če ne hujskajo zoper Slovence. Dokazov, kolikor jih Benda hoče! Krona Bendovega šolovanja pa so zadnje namestitve in prestavljanja učiteljev. Absolvirane učiteljske kandidate-Slovence je poslal vse na nemške kraje: Andreja Gabruč v Stali, Adolfa Sokol v St. Ulrich a. d.Goding, Lukeža Viter-n i k v Zeltschach in Franca W e d e n i g v Rub-land. Premestil je učitelja Blaža Laka ta iz Bistrice na Žili v Zweinitz in Maro Mikuluš iz Mohlič v St. Sebastian. Na slovenske kraje pa je bilo vkljub več slovenskim protestom, ozir. prošnjam poslanih trdih nemških učiteljev in učiteljic: Pavla Bayer v Kotmarovas, Valerija Kasch v Krejance, Herman Pacher v Globasnico, Otilija Grass v Tinje, Marta Haring v Podklošter, Pavla Huber v Medgorje, Štefenija Kasch v Mohliče, Ana Urch na Djekše, Erika pl. Vorbeck v Št. Jakob v Rožu, Marjeta Worliczek v Guštanj, Marija Zink v Libeliče, Jožef Grofil v Brnco, Gustav Reiter iz St. Salvatorja v št. Jurij na Žili, Georgina pl. Panzera iz St. Sebastiana v Podgorje v Rožu, Hugo Bernot iz Tiffena v Vogrče, Lu-dovik Kriefimann iz Sattendorfa v Bistrico v Rožu, Janez Matschilnig iz Annabichla v Št. Ilj ob Dravi, Jožef Spendier iz Piswega v Podljubelj, Janez Piesch iz Št. Jakoba v Rožu v Bistrico na Žili, Oton Tschauko iz St. Niklas ob Dravi v Ukve, Janez Unterauner iz Globasnice v Št. Lipš pri Žineku, Bertrand Weissenbach iz Irschen v Guštanj in Olga Liaunig za Kaplo ob Dravi. Benda se čuti varnega, ker so državni poslanci na počitnicah. Menimo, da mi lažje čakamo obračuna nego Benda. Smo bolj vajeni čakanja. Slogensho šolsbo društvo v Celovcu in Mbajsv. Cirila in Metodo v Ljubljani. (Dalje.) Vsled obestransko izražene želje je vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda na dan 19. februarja 1809 sklicalo sejo svojega ožjega odbora in je k tej povabilo tudi zastopnike „Slov. šolskega dru-štva-1, da z ustmenim razgovorom dosežemo sporazum, do katerega nikakor nismo mogli priti potom dopisovanja. Na tem posvetovanju se je po dolgotrajni debati prišlo do sledečega uspeha: Gospod prvomestnik je vprašal predsednika „Slov. šolskega društva11: „Ali bi ne bilo mogoče zadevo tako urediti: »Slov. šolsko društvo« naj svoje delovanje omeji na zastopstvo šolskih teženj in na gospodinjsko šolo. Ako bi »Narodna šola« v Št. Jakobu postala privatna, jo vzdržuje družba sv. Cirila in Metoda, ki bi po nasvetu »Slov. šolskega društva« tudi ustanovila na Koroškem še potrebne ljudske šole. »Slov. šolsko društvo« naj tudi sodeluje pri oživljanju in snovanju podružnic družbe sv. Cirila in Metoda, svojih podružnic pa za sedaj ne ustanavlja.1' Predsednik „Slov. šolskega društva" je na to odgovoril: „Za svojo osebo sem mnenja, da bi se na ta način dalo urediti razmerje med društvoma; jaz bodem odboru »Slov. šolskega društva« o tem poročal ter ta predlog tudi priporočal." Ko je bil predlog g. prvomestnika sprejet, pozdravlja č. g. župnik Vrhovnik dejstvo, da se bodete društvi vendarle združili v delovanju za narod ter predlaga: „Želeti bi bilo, da se vse koroške podružnice strnejo v tesnejšo medseboj no zvezo s pomočjo „Slov. šolskega društva". Predsednik „Slov. šolskega društva" nato zaprosi gosp. prvomestnika „Družbe sv. Cirila in Metoda", naj mu soglasno sprejeti svoj predlog blagovoli vročiti pisan. Gosp. prvomestnik je prošnji ustregel in je naprosil prvega družbenega tajnika, g. dr. Žerjava, naj takoj formulira in zapiše sprejeti predlog, da ga predsednik „Slov. šolskega društva" kar vzame seboj. G. dr. Žerjav je začel pisati — črez nekaj časa pa je vstal in je rekel predsedniku „Slov. šolskega društva": „Oprostite, da Vam spisanega predloga g. predsednika ne morem že sedaj dati seboj — dobite ga pa že z jutranjo pošto". S pojutranjo pošto je res došel dopis družbe sv. Cirila in Metoda z dne 20./2. 1909, štev. 389, katerega je na glavni družbini skupščini pre-čital g. glavni tajnik. Glasi se: Slavno r Slovensko šolsko društvo za Koroško" v roki predsednika gosp. župnika Matija Ražuna pri Sv. Jakobu v Rožu. „Pri seji ožjega odbora družbe sv. Cirila in Metoda dne 19./2. t. L, kateri je prisostoval g. župnik Matej Ražun, in kateri je svoje mnenje pismeno izjavil šolski vodja in župnik v Št. Rupertu pri Velikovcu, g. Fr. Treiber, se je po vsestranskem razgovoru sprejela sledeča resolucija, ki jo je g. župnik Ražun obljubil priporočiti odboru „Slov. šolskega društva za Koroško": Družba sv. Cirila in Metoda jemlje na znanje ustanovitev „Slov. šolskega društva za Koroško" ter z veseljem pozdravlja od njega izraženo željo, da bodi njegovo razmerje do družbe sv. Cirila in Metoda odkrito prijateljsko, delovanje obeh društev pa ne samo složno, ampak skupno. Družba jemlje nadalje na znanje, da hoče „Slov. šolsko društvo za Koroško": 1. zastopati in braniti pravice slovenskega naroda v šoli, v javnosti in napram oblastem, 2. ustanoviti in vzdrževati gospodinjsko šolo pri Sv. Jakobu v Rožu. V prvem stremljenju obljubuje družba sv. Cirila in Metoda „Slov. šolskemu društvu" svojo podporo ter prosi, da tudi „Slovensko šolsko društvo" družbo obvešča vselej o svojem delu ter pripravlja družbino sodelovanje. Glede šolskega vprašanja pri Sv. Jakobu v Rožu izjavlja družba, da hoče iz svojih sredstev vzdrževati zasebno ljudsko šolo s pravico javnosti, kakor je primerna potrebam tamošnjega prebivalstva, to pa le v slučaju, ako bi sedaj obstoječa in iz javnih sredstev, oziroma iz normalno šolskega zaklada vzdrževana šola iz katerih posebnih vzrokov prenehala biti kot taka. Zato pa prosi družba sv. Cirila in Metoda, da slavno „ Slo v. šolsko društvo" opusti ustanavljanje samostalnik svojih podružnic ter oživljanje in snovanje podružnic prepusti edino le družbi sv. Cirila in Metoda in ob enem družbo pri tem njenem stremljenju tudi moralno podpira. (Razlogi za to so znani zastopniku „Slov. šolskega društva" g. Mateju Ražunu.) Ako slavno „Slov. šolsko društvo" tem predlogom pritrdi, naj se sestavi sporazumna izjava, v kateri na eni strani „Slov. TŠblskb društvo" razglaša, da ne ustanavlja podružnice, marveč podpira organizacijo družbe sv. Cirila in Metoda, družba sv. Cirila in Metoda na drugi strani pa poudarja, da bode stremljenju „Slov. šolskega društva" za slovensko ljudsko šolstvo posvetila vso svojo skrb in pozornost. Slavno „Slov. šolsko društvo" se naprosi, da o tej resoluciji družbi sv. Cirila in Metoda naznani svoje sklepe in tem predlogom pritrdi, da izgine med društvoma vsako nesporazumljenje in da moreta obe društvi vspešno delovati v prid ljubljenemu slovenskemu narodu. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, 20. februarja 1909. Glavni tajnik družbe sv. Cirila in Metoda, g. dr. Žerjav, je na letošnji glavni skupščini na Jesenicah, prebravši zgornji družbin dopis, pripomnil: „Pričakovali smo, da se ta izjema sprejme tembolj, ker smo od drugih, blizu „S. Š. D." stoječih činiteljev dobili zagotovilo, da je ta rešitev najboljša^ Kako smo se pa začudili, ko nam sporoči „S. Š. D.“, da se je soglasno, torej tudi z glasovi istega g. Ražuna in Treiberja sklenilo, da se družba odreci vsakemu delu na šolskem in izobraževalnem polju in se omeji na sprejemanje denarja, v kateri namen tudi sme podružnice snovati. Družba naj bo finančni minister, „S. Š. D." pa naj opravlja vse druge resorte, ki jim stroške pokriva ta finančni minister. Stališče „S. Š. D." se je torej v istih dveh mesecih, ko ni odgovorilo, bistveno izpremenilo. Poprej je bil glavni pogoj, pod katerim ne ustanavlja podružnice, ta, da mi prevzamemo neke dolžnosti do Št. Jakoba, ko smo se glede teh dolžnosti sporazumeli z Ra-žunom, zdaj pa stavi drug pogoj, namreč opustitev vsega praktičnega dela in le plačevanje računov „S. Š. D." Umevno, da nas je to pogrelo." Gospod glavni tajnik družbe sv. Cirila in Metoda! Primerjajte vendar besedilo pisane resolucije, kakršno nam je družba vposlala v dopisu z dne 20./2. 1909 z besedilom predloga g. družbinega prvomestnika, kakor ga je prejšnji dan v svoji seji sprejel ožji družbin odbor, in spoznali bodete morebiti, koliko krivico ste s temi svojimi očitkami storili ,,Slovenskemu šolskemu društvu", spoznali bodete morebiti pa tudi, kdo je vzrok, da se tako potrebno sporazumljenje med društvoma žal ni moglo doseči! Pribijemo, da ,.Slov. šolsko društvo" svojega stališča v tej zadevi ni nikdar spremenilo. Res je pred ustanovitvijo „Slov. šolskega društva" edini predmet naših pogajanj bilo^vzdrževanje „Narodne in gospodinjske šole" v Št. Jakobu. — „Slovensko šolsko društvo" pa je vsled svoje naloge moralo poleg gmotnih sredstev za vzdrževanje imenovane šole v Št. Jakobu za-se zahtevati tudi pravico delovati v podružnicah. (Prim. prvi dopis družbi sv. Cirila in Metoda z dne 10./1. 1909). To stališče je na posvetovanju dne 19./2. 1.1. odločno zagovarjal predsednik „Slov. šolskega društva", in gosp. prvomestnik družbe sv. Cirila in Metoda je navedene razloge upošteval ter je predlagal, naj se sporazum mogoče doseže tako: a) Družba sv. Cirila Jn Metoda naj prevzame vzdrževanje šole v Št. Jakobu, b) „Slov. šolsko društvo" pa naj opusti ustanavljanje svojih podružnic, a sodeluje pri ustanavljanju in oživljanju podružnic družbe sv. Cirila in Metoda. Da je predsednik „Slov. šolskega društva" temu predlogu radevolje pritrdil in je obljubil ga društvenemu odboru priporočiti, je umevno samo-obsebi, ker je ta predlog vseboval o bed v e zahtevi „Slov. šolskega društva", katero je pač hotelo delovati za slovensko šolstvo, pa se nikakor ni kapriciralo, da mora in hoče delovati samo po svojih podružnicah. Enako samoobsebi umevno sta v dotični odborovi seji „Slov. šolskega društva" „isti gosp. Ražun in Treiber" glasovala proti pismeno naznanjeni resoluciji družbinega vodstva, ker je ta predlog s svojo zahtevo, naj „Slov. šolsko društvo" opusti ustanavljanje svojih podružnic ter oživljanje in snovanje podružnic prepusti edino le družbi sv. Cirila in Metoda in ob enem družbo pri tem njenem stremljenju tudi moralno podpira," to društvo popolnoma izključeval od vsakega delovanja potom katerihkoli podružnic. Morilec in grobokop „Slov. šol. društva" bi bil ali pa popolen glupec tisti, ki bi glasoval drugače — kajti jasno je kot beli dan, da društvo brez vsakega delokroga je mrtvorojeno dete. G. dr. Žerjav je na glavni skupščini na Jesenicah rekel, „da so se začudili," ko je došel takšen odgovor „Slovenskega šolskega društva" in „da jih je ta odgovor pogrel". Naj nam g. glavni tajnik družbe sv. Cirila in Metoda verjame in naj nam to verjame tudi vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda in vsa slovenska javnost: mi se nismo samo začudili in nas zgoraj objavljeni dopis družbe sv. Cirila in Metoda ni samo pogrel: naravnost iznenadeni in razočarani smo bili! Družba sv. Cirila in Metoda je bila tekom 24 ur svoje stališče bistveno izpremenila, njeno pismo od 20./2. 1909 je v očitnem nasprotstvu s tem, kar se je bilo dan prej ustno domenilo, pot g. Ražuna v Ljubljano in ves dolgotrajen usten posvet je bil torej zastonj. Družba se je pokazala V Čisto novi luči. (Dalje sledi.) Daroui. Za podljubeljski „Delavski dom": 136—165. Čisti dobiček igre : .,Mlinar in njegova hči“ ......................K 150'— 166—167. Nabiralniki čelov, delavskega društva „ 10'— Koroške novice. Politično društvo za koroške Slovence priredi shod v nedeljo 21. t. m. v Libeličah pri pd. Nemcu. Spored objavimo prihodnjič! Mohorjani! Ko sprejmete letošnje knjige Družbe sv. Mohorja, darujte vsak po svojih premoženjskih razmerah za naš narodno-obrambni sklad! Sodaliteta ima v četrtek dne 18. t. m., ob 2. uri popoldne svoj redni mesečni sestanek v prostorih slov. kat. delavskega društva, Ko-sarnske ulice 30, I. nadstropje. Ker se gre za važne sklepe, posebno za glasovanje o že znanem predlogu „Kateh. društva za Koroško", se pričakuje, da se vsi čč. gg. člani tega sestanka prav gotovo udeleže. Kako se je zgodil kulturni škandal na celovškem kolodvoru. Dne 4. novembra 1909 pride zvečer ob s/4 na 8 na celovški kolodvor k blagajni veleugledni župan občine Blato, g. Pavel Miklavič, in zahteva vozni listek slovenski; ko uradnica zasliši slovensko govorico, hrž zaloputne okence (to je v novejšem času postalo že praksa) in se odstrani. Gosp. Miklavič čaka dalje, in ko pride gospodična zopet k oknu, ponovi svojo zahtevo. Uradnica zahruli nad njim: ..Reden Sie deutsch oder ich geh’ den Wachmann holen.“ G. Miklaviča se poloti seveda opravičeno ogorčenje nad tem škandaloznim početjem in v ostrejšem tonu ponovi zahtevo slovenski. V tem trenotku je bil na mestu že redar, ki je nahrulil g. Miklaviča: „Reden Sie deutsch, konnen’s gut deutsch." Razume se, da se g. Miklavič ni uklonil nezaslišanemu pozivu redarja, ki ga prav nič ne briga, v katerem jeziku da kdo govori. Govoril je dalje slovensko, redar ga pa s silo porine od blagajne. G. Miklavič odgovori dvakrat, trikrat: Se bom peljal, pa brez karte!" Potem hoče k vlaku pri navadnem vhodu, pa portir mu — zabrani. Zato gre ven in po drugem, stranskem vhodh na peron in stopi v voz, v katerem je že sedel njegov tovariš g. Breznik. Hkrati priletita dva redarja in iztirata iz voza g. Miklaviča ter ga peljeta k postajenačelniku, ki zahteva, da naj — plača kazen. G. Miklavič se seveda brani, p os t a j e n ačeln i k pa zavpije nad njim: „In den Kotter mit ih m!" Stražnik tira — g. župana k raportu, da izve za ime, ki si ga je tudi takoj zapisal. Verjeti pa — ni hotel in je rekel g. Miklaviču, da ga je nalagal. Hotel ga je tirati še na magistrat, in ker se je g. Miklavič, ki je že oddal nacionale, opravičeno branil, ga je redar uklenil. Na drugo stran je pristopil še drug redar in tirala sta celovška policaja naj-poštenejšega človeka, uglednega slovenskega župana, na katerem še nihče ni našel sence kake hudobije, po mestu kakor kakega zločinca. G. župan ju je ves čas opominjal, naj ga izpustita, češ, da itak gre, kamor treba, in ga ni treba uklepati. Metnitzova redarja sta ga pa še žalila na pr.: „Werkzeug von die Pfaffen!" Ko ga pritirata na magistrat, mu preobrneta vse žepe. Vtaknili bi ga bili v luknjo (zato ker je govoril slovensko), k sreči pa je imel pri sebi orožni list. Nato se zadere nad njim službujoči uradnik, da se naj hitro pobere, ko so mu že naredili dovolj škode in sramote. Ko gre potem opolnoči na brzovlak, je dobil vozni listek po drugi osebi, ker se ni maral več prepirati z Germanko. Nato gre v čakalnico čakat na vlak. Pride portir in mu veleva, da naj gre ž njim. Pelje ga k postaje-načelniku, kjer je moral plačati — 6 kron kazni, ker je vstopil v voz, čeravno se ni peljal, ker mu na slovensko zahtevo niso hoteli dati voznega listka. , Proti zatiranju! Naj ne bo med koroškimi Slovenci več človeka, ki bi si upal jemati pravice. Vsak Slovenec zahtevaj v Celovcu vozne listke edino-le v slovenščini! V zadostilo za kulturni škandal na celovškem kolodvoru je daroval za „Mir“ »celovški Slovenec" 10 kron. Hvala! Za„Sudmarko“. Ta teden je bil hud za Nemce in njih nemčurske podrepnike po nemških in »nemških" mestih, tudi v Celovcu; po dva mlada gospoda, en turnar in en študent (ki pa navadno ne študira) sta hodila od hiše do hiše, od vrat do vrat, trkala in zvonila in molila roko ter prosila: »Dajte nam kaj za »Sudmarko", ki rešuje naše uboge nemške rojake iz krempljev in zob požrešnih Slovencev!" In res se jim je odprlo mnogo vrat in zazvenčale so kronice ali pa tudi samo šestice v brezdanji žep slavne »Sudmarke"; a na mnogih vratih so zaman trkali in zvonili, da bi bili skoraj pokončali zvonček; pač je bil doma gospod ali gospa, pa vedela sta, kdo pride in sta videla jih hlačati črez ulico — pa sta hitro zapahnila vrata in fige sta kazala ubogima »komisarjema" »Sudmarke". Kako pa tudi ne? Ves svet toži, da je taka draginja, vrhtega se nam obeta še hujša draginja spomladi in minister Bilinski hoče imeti nove davke, hišni posestniki pa višjo najemnino in slovenska zemlja ter slovenske duše so se tudi v zadnjih letih izdatno podražile; po 5 grošev jih je že malo dobiti ali pa le, če se jim pokaže veliko sladčice in debela palica. V takih razmerah se tudi nemškemu obrtniku zdi škoda kronic, ki jih je tako krvavo prislužil in ki jih mu bo morda itak kmalu zmanjkalo. In »fehtali" so v imenu — pesnika Schillerja. Kdo pa pozna med Nemci tega pesnika? Samo majhen del nemškega naroda! In fehtali so v imenu tega pesnika, ki je iz svoje blage duše nekoč pel: „Milijone čem objeti, poljubiti celi svet!“ Njegovi sedanji častilci ne poznajo več duha tega moža, rajši bi utopili vse Slovence v eni sami žlici vode; od »zore do mraka, od mraka do dne" pasejo neprestano ravno to, kar je črtil blagi Schiller: Najpodlejše divjaško sovraštvo proti vsem Slovencem in Slovanom v obče in se lažejo, da se mora Nemec boriti za svoj dom, za svojo kožo — ko zbirajo denar, da bi iztrgali iz slovenskih rok rodno zemljo očetov in pognali jih v svet in pokvarili našo deco. Ni večje laži in večjega skrunstva, kakor počenjanje teh ljudi — v imenu Schillerja! Fej! Šolske vesti. Razpisano je mesto šolskega vodje v Slov. Plajbergu, Št. Danijelu nad Pliberkom, in pri Tunelu. Učiteljska mesta za moške učne moči so razpisana v Hodišah, Bilčovsu, Med-gorjah, Porečah ob jezeru, Čajnčah, Lipi pri Vrbi, Rablju^ Beljaku, Vovbrah, Libeličah, Šmihelu nad Pliberkom ^ in Podpeci. Za ženske učne moči v Škofičah, Čajnčah, Št. Janžu na Mostiču, za dve v Beljaku, v Podkloštru, Bistrici na Žili, Pliberku, Železni Kapli. Linhart na zatožni klopi. Ne mine skoro teden, da ne bi čitali v kakem listu: Linhart, odgovorni urednik »Štajerca", je na zatožni klopi. Izmuzne se pa mož navadno, kadar ga sodijo nemškonacionalni in nemčurski porotniki. To pot je_ vložila zoper njega tožbo občina Sele, ker je »Štajerc" trosil laži o tej občini. To pot se pa Linhart ne bo lahko izmuznil. Notar Kollegger f. Nagle smrti je umrl pondeljek ob dveh zjutraj c. kr. notar Jožef Kollegger v Celovcu. Star je bil 56 let. Prejšnji večer je bil še v gledališču, zjutraj ga je zadela kap. Mož je bil spoštovan in priljubljen. Slovencem je bil, dasi Nemec, vedno pravičen in celo naklonjen. N. p. v m.! Samomor. Ustrelil se je iz neznanega vzroka v Celovcu na svojem stanovanju stotnik Janez Karp lus. Schillerfeier so priredila vsa nemškonacio-nalna društva beljaška v Beljaku v sredo, dne 10. t. m. Razburjal se je ž govorom zopet neizogibni dr. Hans Angeref. Gimnazijci za Schillerja in „Sudmarko“. Celovški gimnazijci so uprizorili v celovškem gledališču v torek, dne 9. t. m., v proslavo nemškega pesnika Schillerja njegovo dramatično delo »Die Rauber". Del čistega dobička so namenili za »Sudmarko". To je mogoče tudi le — na Koroškem. Vojaška godba je odpovedala sodelovanje. Prav! Zagrebška tovarna, tvrdka Henrik Francka sinov, izdeluje svoje proizvode izključno le iz Pisjboljsih V Vaš prid bode, bodete li pri nakupovanju dajali prednost temu pravemu :Franckovem: kavnem pridatku iz zagrebške tovarne. Bendovo plačilo. V Velikovcu imajo nemškonacionalni hujskači še vse premalo pomagačev. Zato je poslal Benda tja znanega Janeza Wie-gele iz Vogrč v plačilo, ker je tam rogovilil, kar se je pač dalo in je klofutal slovenskega dečka, ker je pozdravil v slovenskem jeziku. Wiegele je že zdavna hrepenel po Velikovcu,, vedel je pa tudi dobro, kako mora stvar prijeti. Benda meni, da so dosedanji slovenski učitelji žvabeški zakrivili, dagrdanemškutarija vŽva-beku še ni mogla dobiti tal. Zato je iskal nad eno leto učitelja, ki bi bil taki nalogi kos. Pouka vsled tega v Žvabeku nad eno celo leto ni bilo. Pa to nič ne dé. Našel je pa le pravega človeka, že davno in povsod- znanega učitelja Jož. Ahatza, o katerem bomo vedeli mnogo zanimivosti povedati, če se nam bo zdelo potrebno. Vseslovenski delavski shod. Izvršilni odbor slovenskega krščanskosocialnega delavstva sklicuje sporazumno z načelništvom »Jugoslovanske strokovne zveze" za nedeljo, dne 28. novembra, vselovenski delavski shod! V vabilu na shod poziva izvršilni odbor delavske organizacije: 1. Prično naj takoj s podrobno agitacijo za udeležbo IV. vseslovenskega delavskega shoda. 2. Do 15. novembra naj naznani vsaka naša organizacija, koliko vstopnic naj se ji dopošlje, ker bo vstop dovoljen le proti vstopnicam, ki se bodo glasile na ime vsakega udeleženca. 3. Kjer ni organizacije, naj se vsak, ki se želi shoda udeležiti, obrne na »Zvršilni odbor slovenskega krščansko-socialnega delavstva" in priloži znamko za 10 vinarjev, da se mu dopošlje vstopnica. Vsi dopisi glede na shod: »Naša Moč", Ljubljana. Velikovec. (V pokoj) je šel tukajšnji davkar, g. Adolf Lessnag. Na njegovo mesto še ni imenovan naslednik. Naj že bo, kdor hoče! Denarje zna vsak sprejemati. Toda odločno zahtevamo, da mora priti mož, ki je slovenščine v besedi in pisavi popolnoma zmožen, zlasti ker od vseh drugih uradnikov pri naši c. kr. davkariji, dasi je ves okraj do malega slovenski, ne zna nobeden slovenskega jezika. Velikovec. (»Freie Schule".) Slučajno smo zvedeli iz verodostojnega vira, koga je izvolila tukajšnja podružnica svobodomiselnega društva »Freie Schule", pri svojem sborovanju dne 14. maja t. 1. v odbor. Izvoljeni so : Albin Bohr er, ravnatelj meščanske šole; k takemu ravnatelju morajo katoliški slovenski stariši pošiljati svoje otroke v šolo. Ta mož je kakor tiha voda. V javnosti se ne pokaže, pazi na to, da ne dà povoda, da bi se ga moglo pokazati v pravi luči; toda za hrbtom pa deluje neumorno. Nima zaman svojega imena. Drugi je dr. Bou-vier, c. kr. sodni adjunkt, znan nasprotnik Slovencev. Kako mora imeti slovensko ljudstvo do takega sodnika zaupanje? Kaj bi se zgodilo s slovenskim uradnikom v enakem slučaju? Tretji junak te vrste je P. Hable, zopet c. kr. uradnik. Nemškim in nemškutarskim uradnikom je vse dovoljeno. Nadalje se nahaja v odboru J. Hofer, poslovodja (sedaj knjigoveški mojster v bivši g. Laglerja knjigoveznici); ta mož je znan zaradi tega, ker je odpadel od katoliške vere. Lepa šola mora biti taka, pri kateri imajo govoriti verski odpadniki! Peti v tem krogu je neki J. Kirch-ner, trgovski nastavljenec. Tega junaka ne poznamo natančneje, toda gotovo ni nič boljši od drugih. Dobro bi bilo vedeti, pri kom je nastavljen. Čudež bi bil, ako bi manjkalo v odboru za tako važno društvo velikega nemškega gromovnika in pragermana, nemškonacionalnega poslanca za mestno skupino Velikovec-Pliberk-Železna Kapla, velikovškega župana, tovarnarja za »Blaudruck" itd., Hans Pinteritscha. Modrejše, da bi vsaj tu in tam poročal o svojem delovanju v deželnem zboru. Da je v tem odboru tudi vodja velikovških rdečkarjev, J. Putan, gostilničar, je samo ob sebi razumljivo, ker je pri socialnih demokratih »vera privatna stvar". In — Slovenci, čudite — oziroma ne čudite se, da je kot zadnji v tej družbi deloma s slovenskim denarjem in za Slovence izšolani slovenski potovalni učitelj g. V. Schumy! Torej nemškonacionalni in nemškutarski učitelji, nemškonacionalni c. kr. uradniki, verski odpadniki in socialni demokrati, to je mešanica, ki res spada skupaj! Taki možje delujejo za šole, katere zaradi njih nepostavnosti c. kr. šolske oblasti na Dunaju zapirajo. Velikovec. (Prvi milijon) prometa je dosegla naša »Hranilnica in posojilnica" v mesecu vinotoku. Dne 31. m. m. izkazuje namreč 1,038.732 K 30 vin. prometa. To je za naš okraj lepa in upa- v vsakem oziru novodobno urejena, sirovin. izvrstnemu proizvodu z mlinčkom, Tovarniška znamka. polna številka. Pred šestimi leti je bila ta številka za polovico manjša. Da naš slovenski denarni zavod tako lepo napreduje, se pač moramo zahvaliti napredujoči narodni zavednosti, katera je sad naših vrlo delujočih slovenskih katoliških izobraževalnih društev, ki so v kratkem času svojega obstanka rodila krasne sadove v narodnem in verskem oziru. Iz tega, to je iz narodne zavednosti, sledi tudi napredek na gospodarskem polju. Po pravi izobraženosti bomo prišli tudi do gospodarske osamosvojitve. Slovenci: ,,svoji k svojim !“ Št. Peter pri Grab stan ju. (Razno.) Na praznik Vseh svetnikov našli so na neki njivi v Št. Petru še precej dobro ohranjeno suknjo, črevlje in nogavice. Kdo in zakaj je te reči pustil, se še ne ve. — Kičevo kmetijo v Starem dvoru ima zdaj v lasti pd. Hočevar iz Incmanje vasi, na Pravdiževo posestvo pa je prišel pd. Obàk iz Ličjevasi. Obema želimo prav mnogo sreče na novih kmetijah! Mokri je pri Dobrlivasi. (Smrt.) Na dan Vseh vernih duš preselila se je v večnost gospodinja daleč na okoli znane Majdlnove kmetije, ki je ob strani svojega ljubečega in skrbnega moža dosegla visoko starost, kajti prosinca bi dopolnila 85. leto. Kako je bila rajnka spoštovana, pričala je nenavadno velika množica žalujočih, ki se je zbrala v četrtek dopoldne od vseh strani, da jo spremlja k zadnjemu počitku visoko gor k Sv. Danijelu. Bodi ji zemljica lahka! Št. Peter pri Velikovcu. (Delo grebinj-skega Manne rja.) Znano je, daje kupil gosp. A. Stersche, sedaj najemnik„Narodnega doma“ v Velikovcu, grajščinsko posestvo Vašinje v Št. Petru od barona pl. Helldorf a. Njegov zastopnik, oziroma oskrbnik, že iz Roža znani Slo-venožrc Man n er, je formuliral tozadevno pogodbo. Veseli nas, da je prišlo posestvo v ljudske roke. Baroni itd. imajo itak preveč zemlje. Ubogi kmetič pa mora stradati. Toda nikakor nam ni ugajalo v tej pogodbi dejstvo, da so se stavili novemu posestniku gotovi poli-tični pogoji. V dotični kupni pogodbi je namreč tudi ta-le pogoj: „Kupec se zaveže za sebe in za vse svoje pravne naslednike, da ne dovoli v hišah, ki so lastnina gosposke na Vašinjah, tudi ne v hišah, ki bi se pozidale v bodočnosti, ali na parcelah tega posestva na prostem, nobenega klerikalnega ali slovenskega zborovanja. Nemško-nacionalna ali podobna zborovanja pa se pridržujejo njegovi razsodnosti. On (kupec) dovoli nadalje . da se to prikrajševanje predznamenuje (vknjiži) tudi v koroški deželni deski pri grajščin-skem posestvu na Vašinjah. Za vsak prestopek mora kupec, oziroma njegovi nasledniki plačati v korist prodajalcu pl. Helldorfu denarno globo po 1000 K (reci en tisoč kron).'1 Kdo si more misliti večji moderni protipostaven škandal, kakor se godi slovenskemu ljudstvu na Koroškem! Nekdaj so nemški grajsčaki in njihovi valpeti (fogti) pretepavali naše slovenske prednike s cepci in bičem. To zdaj ni več mogoče. Izmislili so si ti nemški in nemškutarski „ne-kulturonosci“ drugo, a ravno tako germansko-barbarsko sredstvo, da hočejo s pogodbami kratiti slovenskemu kmetu njegove pravice. Cesar je podelil slovenskemu kmetu tudi na Koroškem politične pravice; a razni grajščinski sluge mu hočejo te kratiti. Škandal za nemško kulturo! Hvala Bogu, da so v Celovcu še modrejši možje, kakor grebinjski Manner, in niso uknjižili te protipostavnosti. Tako je doživel vsemogočni grajščinski uslužbenec Manner prvo veliko blamažo. Čestitamo! Poznamo ga že iz Bistrice v Rožu. Tudi pri nas si bo pobil rožičke. Mi kmetje hočemo biti na svoji zemlji svoji gospodarji! G-. Manner, vi ste v službi g. Helldorfa, mi smo pa samostojni gospodarji! Kdo naj zaupa takemu gospodu, ki hoče nam kmetom prikrajševati pravice? Ali je to vaša krščanska ljubezen, katero vi tako radi poudarjate nasproti krščansko mislečim možem? Podljubelj. (Na naši šoli) v zadnjem času ni Bog ve kako prijetno. Celo leto smo imeli potrupljene šipe v oknih, na zidu pa tablico: „Durch Unterstiitzung des deutschen Schulver-eines“. Zato je nekdo pravil, da nam jih je on potrupil. Pa temu ni tako: potrupile so se same, ker za časa vetra niso bile pritrjene. Občina ima denar in lahko plačuje. Tudi znotraj ni vse, kakor bi moralo biti. V tretjem razredu na pr. imamo razno ropotijo in seno, morebiti še počasi koze spravimo v njega, kajpak. Tudi to mi je nejasno, zakaj g. nadučitelj otrok ob koncu šolskega leta in tudi letos začetkom, kakor je to po vsi Avstriji navada, noče več v cerkev pripeljati. Morebiti bi pri nas radi naredili neke vrste „Freie Schule11? Pri nas se je začela šola kakor na Francoskem, namreč brez Boga. Ko je župni urad povprašal, od kdaj in zakaj naenkrat ta navada, so se gospod Ivan Čauko zavili v debelo meglo molčečnosti in niso odgovorili. Gospod Čauko, na to boste že še dajali odgovor! V šoli je prevelik red, zato novodošli g. učitelj stanuje v gostilni, seveda stanovanje plača sam. Krajni šolski svet se je večkrat že obrnil na c. kr. okrajni šolski svet s ponižno prošnjo, da bi gospoda nadučitelja v kako boljšo zemljo presadili, mi ga imamo že namreč dovolj dolgo in smo že do grla siti njegove učenosti. Učen je namreč tako močno, da še pravilno nemški pisati ne zna; navzlic temu pa je pisal župnemu uradu, da je v šoli uradni jezik samo nemški. Provizor, ki je ob enem tudi katehet, pa mu je ^poke11 podčrtal in zraven napisal: „Nemški jezik še le takrat proglasite uradnim jezikom, ko ga boste znali pravilno pisati.11 Kakor vidite, gospod urednik, smo se začeli tukaj nekaj kregati. Kriv je tisti, ki je prvi pobRal kamenje. Borovlje. (Siidmarka.) Prejšnji boroveljski mežnar Slanšek je dobil od Siidmarke podporo. Prav tako, ta je; je v resnici potreben. V zahvalo podučuje zdaj neko pevsko društvo, ki se imenuje „Edelwei61. Dobro bi bilo, da bi pred vsako pevsko uro sam imel še kako pevsko uro, ker od tega, kar zna Slanšek zdaj, bo društvo kmalo sito ali lačno. Heil gospod Slanšek! Pa še večkrat pocukajte, naj dajo, saj imajo! Sele. (Občinske volitve) se bližajo. Kaj pomeni to? To pomeni, da morajo naši slabotni nasprotniki zopet lagati, ker brez laži ne morejo nikjer kaj doseči. Zato so že začeli lagati po „Štajercu'‘, da se kar kadi. Ako jih pozoveš, da naj dokažejo, kar trdijo, tedaj se skrijejo kakor poredni otroci za plot, ter mečejo kamenje na mimoidoče. Mi se jim samo smejimo. Selani so prepametni, da bi se vsaki še tako neumni raci lažnivega „Štajerca11 vsedli na lim. Kar piše hinavski in lažnivi ,,‘Štajerc11, za to se sploh noben pameten človek na svetu ne briga. Ali ptujska krota hvali ali brca, to je čisto vse eno. Boljše znamenje je seveda, če brca, zakaj pošten človek se mora sramovati, če ga hvali tak list, kakršen je na pr. „Štajerc“. Sele. (10 0 kron ponujamo.) Ni vredno odgovarjati „Štajercu“, ker je res škoda za prostor v cenjenem »Miru11. Ko bi hoteli ljudje odgovarjati na vse »Štajerčeve11 zlobne laži, bi moral izhajati zato poseben list, ravno tako obširen kakor je j-Štajerc11. Da pa spregleda morda zopet kak zaslepljenec, hočemo lažnivost »Štajerca11 razkriti. »Štajerc11 je pisal, da bo morala občina za šolske pravde plačati 5000 K in dr. Brejcu za govor na zadnjem shodu 100 K. Nem-čurski navihanec, ako ti ni izpil »Štajerc11 iz tvoje že itak prazne buče pameti popolnoma, vedi, da občinski račun pregleduje občinski odbor, pregleduje ga deželni odbor, pregledujejo ga c. kr. oblasti, katere gotovo pazijo, zlasti pri slovenskih občinah, na vsako nepravilnost, in vse te omenjene oblasti niso našle kake nepostavnosti. Svetujemo ti, ki si gotovo potreben denarjev, da prideš pregledat račune in ako najdeš napake, ki jih očitaš, dobiš 100 kron namesto dr. Brejca. Zdaj pa le »halo11! Sto kfon, kdo jih hoče? Sele. Da ste videli, gospod urednik, kako so se pehali v potu svojega obraza naš dični »forštnar11 Buda ter bajtiški Akutovc, da bi kaj več otrok nalovili za svojo nemško mučilnico! Pa glej ga spaka! Ako ravno so dobili še vedno nekaj zaslepljencev ,5 vendar število otrok prav nič ne odgovarja njihovemu trudu. Pač pa sedaj vemo, kako moramo v prihodnosti svoje osti zasukati. Do sedaj nismo vedeli, kdo hujska, sedaj vemo, da tiha voda tudi podjeda hribe, in taka tiha voda je naš učitelj na nemški šoli. Opozarjamo ga, da se naj raje uči šolskih predpisov, da je on samo učitelj, ne pa »agent11 za »Štajerca11, katerega deli šolskim otrokom. Celo voznikom tlači v žepe tistega »Štajerca11, ki bi najraje videl, da bi duhovnike pobili, kakor letos v Barceloni, in ki tako sovraži cerkev, ki se je vi tako bojite. Pustite »Štajerca11 pri miru, ker je zanj učiteljski stan prečasten in prelep in »Štajerc11 ni vreden, da bi si ž njim umazal kak učitelj roke. e Št. Tomaž. (Ogenj.) V soboto, dne 6. listo-pada, popoldne ob 2. uri je nastal velik požar pri Moriču v Svinčivasi. Pogorela je hiša in skedenj, v katerem je bilo veliko sena in ovsa. Gasit so prišli prvi Št. Lovrenčani s svojo brizgalnico in potem koj na to požarna bramba iz Št. Tomaža. Ako bi v začetku ognja pri roki bila majhna domača brizgalnica, lahko bi se bila še hiša obvarovala. Tu se je uvidelo, kako prav bi bilo, ako bi vsaka vas za prvo silo imela majhno brizgalnico. Posestvo je last g.Fr. Šturma, pd. Tomana, ki vkljub zavarovanju trpi najmanj 4000 K škode. Zažgal je, kakor pravijo, majhen, štirileten otrok najemnika, ki stanuje pri Moriču. Stariši, pazite na otroke, skrivajte žveplenke pred njimi! Iz pliberške okolice. (Nemčurska olika.) Preteklo nedeljo sta šla dva slovenska mladeniča na izlet v Dom. Ko sta šla mimo znane, Sloven- cem sovražne gostilne g. Eberweina, pd. Homčarja. začel ju je eden izmed fantinov, ki so bili tam. brez vsakega povoda grdo psovati in zmerjati; kričal je za njima: »Grafenauerjevi trotelni“ in še več takih podobnih izrazov, prav po maniri ptujskega »Štajerca11. Ni čudno, da se, kar je poštenih in zavednih Slovencev, tako ogibljejo te gostilne. Zbirajo se tam le še tisti zaslepljenci, kateri za vrček piva prodajo svoje prepričanje in se pustijo kakor na vrvci voditi od dveh »Šta-jerčevih11 apostolov. Naravnost zgražati se mora človek, ki pride v to gostilno; ne sliši drugega, kakor večno zabavljanje in hujskanje proti duhovnikom in vsemu, kar je slovenskega; sliši samo besede: »bindišarji, ta črni, farji11 itd. A kar je še bolj žalostno, je to, da se nahajajo med tukajšnjimi kmeti še stariši, kateri raje vidijo, da njihovi otroci zahajajo v to gostilno, kakor pa, da bi pristopili k našemu izobraževalnemu društvu, raje vidijo, da iščejo zabave tam, kjer se navzamejo sovraštva do vere in narodnosti, nego da bi čitali koristne knjige, se izobrazili in se zabavali na naših nedolžnih prireditvah. — Gospodu Eberweinu pa svetujem, naj svoje verne ovčice raje uči »dostojnosti11, mesto da jim vsiljuje svojo nemčursko modrost. Opazovalec. Djekše. (Na naslov c. kr. deželne vlade.) Uradna »Klagenfurter Zeitung11 je objavila iz Djekš članek, v katerem je vso župnijo, vso občino sramotila z docela izmišljenimi rečmi. Ko-misionalno je dognano, da je bilo obrekovanje gola laž, a uradni list še vedno ni popravil krivice. Vprašamo javno deželno vlado, ali je volje ukazati, da uradni list popravi kričečo krivico? Ali je pod sedanjim deželnim predsednikom na Koroškem res že vse dovoljeno? Libuče. (Nesreča.) Dne 9. listopada je dninar Andrej Postertnik pri napravljanju stelje tako nesrečno padel iz drevesa, da si je prebil črepinjo, si zlomil roko in nogo in se s sekiro težko ranil. Vkljub takojšni zdravniški pomoči je malo upanja, da bi ozdravel. Društveno gibanje. Vabilo. Kat. slov. izobraževalno društvo za Št. Janž in okolico napravi dne 14. listopada ob 3. uri mesečno zborovanje v prostorih gostilne pri Činkovcu v Št. Janžu v Rožu. Po zborovanju uprizoritev iger: »Kazen ne izostane11, predstavljajo fantje, in »Strahovi-1, pri kateri nastopijo prvikrat dekleta'iz Št. Janža'. Nastopi tudi društveni pevski zbor in sicer s pevskimi točkami: »Venček narodnih11. Dr. Grm, »Telovadski zbor11. »Lepi Jurij11, šaljivi moški zbor z bas solom, »Savska11 in dr. Vstopnina k igrama je za neude: Sedeži 50 vin» stojišča 30 vin. Udom vstop prost. Ker je namenjen čisti dobiček v korist »Delavskemu domu11 v Podljubelju in so posamezne točke sporeda jako zanimive, želi obilne udeležbe odbor. Št. Štefan. Kršč.-socialno ljudsko društvo za Vovbre, Št. Štefan in okolico priredi dne 17. novembra 1909 ob 3. uri popoldne v gostilni pri Likebu v Št. Štefanu svoj tretji letni občni zbor. Na sporedu je: Poročilo tajnika, blagajnika, knjižničarja, govori, in volitev odbora. K najobilnejši udeležbi vabi vse prijatelje in somišljenike odbor. Izobraževalno kmetsko društvo »Trdnjava1-na Djekšah je preložilo shod iz tehtnih razlogov na dan 21. t. m. Žitaraves. Tukajšnje kršč.-soc. izobraževalno društvo »Trta11 vabi na mesečno zborovanje, ki ga priredi v nedeljo, dne 21. t. m» po sv. maši v društvenih prostorih. Obilo udeležbo pričakuje »Trta«. Politične vesti. Poljaki pri cesarju. Znamenit dogodek je vpoklicanje gališkega deželnega maršala Stanislava Badenija', ces. namestnika viteza Bobrzynskega in poljskega ministra dr. Dulembe k cesarju. Avdijenca se je vršila 10. t. m. opoldne. Čuje se, da je baron Bienerth na poljsko zvestobo nezaupljiv in je zato citiral zastopnike Poljakov k cesarju. V poljskem klubu je namreč izredno močna struja proti vladanju § 14» za kar so pridobljeni Nemci skupno s krčanskimi socialci. Ako bi poljski klub v petek sklenil resolucijo proti § 14» tedaj bi oba poljska ministra, tudi Bilinski, izstopila iz Bienerthovega kabineta, ako bi ta poizkušal vladati s § 14. Ker ni misliti, da bi vladal Bienerth samo s pomočjo Nemcev in birokratov s § 14» tedaj hoče vlada vse poizkusiti, da^ prepreči v poljskem klubu resolucijo proti § 14. Počakati je torej treba, ako bo poljski klub nastopil proti dosedanjim svojim principom. Seja poljskega kluba je v petek. Prihodnja seja državnega zbora. Krščansko-soeialha korespondenca javlja, da bo prihodnja seja državnega zbora prihodnji četrtek, od druge strani se pa zagotavlja, da je ta vest prezgodnja. Yladar se bo udal Madžarom. Splošno se trdi, da bo vladar pristal na "Weckerlove predloge glede rešitve ogrske krize. Ne more se izvedeti, koliko in ako sploh Bie-nerth kaj vé o meritumu pogajanj in kako vlogo pri tem igra. Vest, da je bil Bienerth 9. t. m. pri vladarju radi ogrske krize, kršč. socialci odločno dementirajo, to se pravi, da Bienerth sploh nič ne vé. Pfibram v židovskih rok ali. Vlada namerava rudnik v Pfibramu prodati Rothschildu. Razmerje med Rusijo in Avstrijo. Peterburška uradna brzojavna agentura je razširila izjavo Izwolskega glede aneksije Bosne in Hercegovine, v kateri pojasnjuje svoje postopanje z ozirom na tajni memoire od 18. julija 1808. Ta izjava je v vseh političnih krogih povzročila velikansko zanimanje. Jasno je, ako se ta memoire javno objavi, da se bo razmerje med Rusijo in Avstro - Ogrsko poostrilo. Skoro vsi časopisi razpravljajo v uvodnikih o Izwolskijevi izjavi. „Novoje Vremja“ zahteva, da se takoj objavi vsa tajna diplomatična korespondenca, ki se je vršila med peterburškim in dunajskim kabinetom glede bosenskega vprašanja. To pa zaradi tega, da more ruska vlada ovreči „avstrijske laži“. Konec vojske. Čuje se, da je konec vojske v Riffu. Po Hajnišjem pocBlju Hj.jlčfc- in h. Bp. fleličanstua. XXVII. c. h. državno loterija za skupne vojaške dobrodelne namene. Ta denarna loterija, edina v Avstriji postavno dovoljena, ima 18.386 dobitkov v gotovini v skupni vrednosti 514.800 kron. Glauni dobitek iznaša 200.000 ^gotovini. Žrebanje se vrši nepreklicno dne 16. decembra 1909. = Ena srečka stane 4 brone. = Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaju, III., Vordere ZollamtsstraGe 7, v loterijskih ko-lekturah, tobačnih trafikah, davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. Načrti žrebanja za kupce srečk brezplačno. — Srečke se pošiljajo poštnine prosto. Od c. k. raunateljstoa loterijskih dohodkov (oddelek za državne loterije). Kaj je novega po svetu. Nabiranje rabljenih poštnih znamk za našo narodno obrambo je prevzel g. Leopold Puhar v Ljubljani. Vse naše somišljenike, posebno gospode po uradih, prosimo, naj sedaj prično z nabiranjem rabljenih poštnih znamk ter naj jih odpošiljajo na naslov: Leopold Puhar, Katoliška Tiskarna, Ljubljana. — Posebno one, ki imajo sorodnike po tujih krajih, prosimo, da se udeležujejo teh zbirk. Pri vsaki pošiljatvi naj se napiše poleg nabiratelje-vega imena na listku tudi število in kakovost poslanih znamk. Rabljene znamke naj se iz kuvert izstrižejo, da ostane znamkin rob popolnoma nepoškodovan. Rabljeni koleki se ne sprejemajo, pač pa vse dopisnice tujih držav. Rabljene znamke naj se pošiljajo kot vzorec brez vrednosti, za kar zadošča navadna desetvinarska znamka. Dobrodošle so posebno zbirke raznih znamk, sprejema se pa tudi vsaka rabljena znamka. Kot prvi dar je položil nabiratelj gosp. Leopold Puhar zbirko 10.000 znamk. Posnemajte! Hrvatje v Ljubljani. MinolO soboto je pri-reduo brvatsko pevsko društvo „Kolo“ iz Zagreba v Ljubljani v veliki dvorani hotela „Union“ koncert z velikim uspehom. Slovenci so sprejeli Hrvate najprisrcneje. Velik mladeniški tečaj se je začel v Ljubljani in bo trajal do 20. t. m. Predava se o tvarinah: Narodno gospodarstvo, temelji socialne vede razvoj katoliškega gibanja med Slovenci, praktično delo v naših društvih, socialna higijena in pomen telovadbe za telo in duha, gojitev umetnosti in lepočutja sploh v naših društvih. Verski hujskači. Protestantski „Evangelischer Bund“ bo ustanovil list, ki mu bo naloga, spraviti zopet v tir gibanje „Proč od Rima“ na Če- škem. V to s vrbo daruje to društvo 50.600 mark. Na Koroškem bi bil tak list protestantom odveč, ker opravljajo to nalogo že leta ih leta sem lutrovska „Bauernzeitung“ in „Freie StimmenA Jakob Čišniski, najboljši pesnik lužičkib Srbov na Nemškem, je umrl. Podpisoval se je Bart. Narodil se je 1. 1856., študiral v Pragi in bil posvečen za duhovnika 1. 1883. Izdal je več izbornih zbirk svojih pesmi. Ogri zatirajo Nemce. Znano je, kako kruto postopajo Ogri z ubogimi Slovaki, tako da skoro ni dneva, da ne bi zaprli kakega Slovaka zaradi njegovega narodnega prepričanja. Manj pa je bilo dosedaj slišati, da bi Ogri zatirali ogrske Nemce, ker so se jim zdeli manj nevarni. Odkar pa so se začeli ogrski Nemci organizirati, pada tudi nanje kruta roka ogrskih sodnikov. Več nemških organizatorjev so izgnali. „Narodnie No-viny^ poročajo sedaj, da je bil obsojen urednik Viktor Orendi, ki izdaja časopis „Deutschunga-rischer Volksfreund11, na dva meseca zapora in plačila globe 400 kron. Orendi je po rodu sedmo-graški Sas, pesnik in urednik, ki izdaja poleg „Volksfreunda“ skromni leposlovni list ,.Anf der Heide“. V svojih listih je objavil pesniško vznesen članek, v katerem hvali vrline nemškega naroda in opisuje lepoto nemških deklet. Zaradi tega in zaradi še par drugih nedolžnih člankov je postal Orendi Ogrom nevaren in je moral v zapor. Res škandal! Kako se Nemcem njihova nasilnost nasproti Slovencem utepa! Ali ne bi bilo bolje in vsaj pravično, da bi razne „marke“ in „šul-ferajni-1 nabirali raje denar za tlačene Nemce na Ogrskem, mesto da ga porabljajo za raznarodovanje Slovencev? Krivico, ki je Nemci v Avstriji sejejo, žanjejo na Ogrskem in v Ameriki na lastnem telesu! 1,200.000 K za konja. Mr. Fairenu v Londonu je bilo ponudenih 1,200.000 K za njegovega konja, a je ponudbo odbil. To je sedaj največja svota, ki je bila kdaj ponudena za kakega konja. Znano je samo, da je bil neki konj Flying Fox prodan za milijon frankov. Za slovensko podporno društvo za koroške dijake so od 1. marca do 6. novembra 1909 darovali: Jos. čad, bančni uradnik, Celovec 1, Davorin Zwitter, c. kr. sodnik v Mokronogu 5, dr. Anton Žižek, Ormož 5, Namesto za liter vina 1'20, dr. Mir. Kresnik, c. in kr. nadporočnik-avditor, Celovec 1, Kronca, dobljena za zastopanje, čeg, dobra je! Jan. Šnedic, župnik, Vetrinj 5, dr. Gojmir Krek, tajnik pri najv. sodišču, Dunaj 2, Hranilno in pos. društvo v Ptuju 40, dr. Alf. Devičnik, gimn. prof., Ljubljana 3, Hranilnica in posojilnica Spod. Dravograd 50 (drugič), J. Suhadolnik, žel. asistent, Prevalje 1, davna posojilnica v Ljubljani 20, Hranilnica in posojilnica v Šmarji (Štajersko) 60, Blaž Zafošnik od zavarovalne provizije 5, Dvakrat plačana ceha 1, Hajko Marenčič, trgovec, Kranj 5, Ant. Kralj, tajnik v Ljubljani 1, dr. Pavel Kozina, gimn. prof., Ljubljana 1, Rajko Perašek, gim. prof., Ljubljana 5, dr. Val. Rožič, tajnik S. L. S. v Ljubljani 5, dr. Jos. Tominšek, gimn. prof. v Ljubljani 3, Gornje-savinjska posojilnica v Mozirju 10, dr. Matej Senčar, sodnik, Lukovica pri Domžalah 4, dr. Štefan Kraut, sodni svetnik, Logatec 2, Posojilnica v Radovljici 30, Iv. Podboj, duhovni svetnik, Kandija 5, And. Zgaga, župnik, Babno polje 2, Fr. Podboj, pošt. asistent, Ljubljana 1, Iv. Hutter, reale, prof., Celovec 10, dr. Fr. Kotnik, Celovec 1, Št. Podboj, Celovec 5. — Za leto 1909./10. so že darovali: Dr. Fr. Kotnik, Celovec 1, Iv. Krammer, poštni nadoficial, Celovec 2, Blaž Zafošnik od zavarovalne provizije 10, Jos. Apih, prof. v pok., Celovec 5, dr. Jak. Šket, prof. v pok. in vlad. svetnik v Celovcu 10, Iv. Scheinigg, prof. v pok. in vlad. svetnik v Celovcu 2, Fr. Smodej, urednik „Mira“ 2, dr. Lambert Ehrlich, knezoškof. tajnik, Celovec 7, And. Sadjak.. mestni kaplan, Celovec 5, Št. Podboj, Celovec 10, dr. Ferd. Mailer, odvetnik, Celovec 20. — Srčna hvala za vse poslane darove! Ob enem pa prosimo v tekočem poslovnem letu vse rodoljube slovenske, da nam pomagajo, kar se da, izdatno podpirati vseučiliško mladež koroško. Kdor dosti ne more, naj da, malo, če jih dosti daje po malem, se tudi dosti nabere ! Čim več dela bo imel, tem bolj bo vesel tega blagajnik. Bradype želodčne kapljice z varstveno znamko Marijaceljske Matere Božje torej imenovane „Marijaceljske želodčne kap-ljice“, so najboljše sredstvo, ki se je obneslo tekom 30 let, proti vsakovrstnim težavam v prebavljanju, gorečici, zaprtju, glavobolu in želodčnim bolečinam, preobilni tvorbi kisline itd. Dobiva se v lekarnah po K ■—-80 in K 1’40. Pošiljanje v provinco po lekarnarju C. Brady, Dunaj, I., Fleischmarkt 2/385. 6 steklenic za KS'—, 3 podvojne steklenice za K 4'50 poštnine prosto. Paziti je na varstveno znamko Marijaceljske Matere Božje in rdeči zavoj s podpisom mlin na prodaj na močni vodi, ki je imel 7 tečajev in je sedaj pogorišče. Dalje je 1 kajža pri mlinu za stanovanje, in še 1 kajža, oddaljena 5 minut, z zemljiščem, ki obsega vkup 6 oralov, na prodaj. Več pove Marko Kometer, mlinar na Bistrici, pošta Št. Jakob v Rožu. Tržne cene v Celovcu 4. listopada 1909 po uradnem razglasu : Blago 100 kg 801 itròv ren) od do (bi K V K V K V Pšenica .... ___ Rž 20 — 20 67 11 82 Ječmen .... Ajda 18 72 19 18 9 30 Oves 16 50 16 76 5 65 Proso — ' Pšeno .... — — 28 57 18 Tnrščica .... — — 16 30 9 Leča . ... . . — Fižola rdeča . . 26 - Repica (krompir) . — — 4 88 2 20 Deteljno seme . . Seno, sladko . . 10 — 12 „ kislo . . . 7 10 1 Slama .... 6 8 ’ Zelnate glave po 100 kosov — — — — Repa, ena vreča . - Mleko, 1 liter . 24 26 Smetana, 1 „ . . . _ 60 1 20 — 1 Maslo (goveje) . 1 kg 2 60 2 80 — ■ Snrovo maslo (pntar). 1 „ 2 60 3 20 — Slanina (Špeh), povoj., 1 „ 2 20 2 40 — - „ r surova, 1 „ 1 80 1 90 — —- ! Svinjska mast ■ 1 „ 1 80 2 — — — Jajca, 1 par . . — — — 20 — — Piščeta, 1 „ . . 2 — 2 40 — • Race — _ Kopuni, 1 r . . — — - — —- 30 cm drva, trda, 1 m2 . 3 20 | 3 50 _ 30 „ „ mehka, 1 „ • 2 80 ! 3 20 — — 100 kilogramov Živina žive vagejj zaklana od | do od j do I od [ do •I1 !! V s r o n a h Ph Konji.... Biki .... Voli, pitani „ za vožnjo Junci.... Krave . . . Telice.... Svinje, pitane . Praseta, plemena Ovce .... 7 4 2 52 2 18 206 4 ! 2 i : 16 I 11 18 168 Loterijske številke 6. listopada 1909: Trst 70 68 3 83 72 Line 30 9 77 3 14 Pravo ime Schichtovega perilnega izulecha je »Difta žen**. Ta je najboljši prašek za namakanje perila in popolnoma nadomestuje druga belila. ^Dobiva se povsod! Letošnje dobro = haloško uino e se dobi na pretok po 30 kron 1 hektoliter od Hoplanije sv. Barbare v Halozah. lik. Ài ;.i ^ "'..^,1^^^ y !b'X