Edini slovenski dnevnik v Zedinjenih državah. :- Velja za vse l*»ta>... $3.00 -: Ima 10.000 naročnikov [jj £ist slovenskih delavcev v Ameriki. The only Slovenian in the United States :» Issued every day except -: Sundays and Holidays TELEFON PISARNE: 4687 OORTLANDT. Entered at Second-Claaa Matter, September H, 1908, at the Fort Off!* at Hew York, H. Y., under the Act of Congrea of March 3, 187f, TELEFON PISARNE: 4687 CORTLAND^ NO. 150. — ŠTEV. 150. NEW YORK, SATURDAY, JUNE 26. 1915. — SOBOTA, 26. JUNIJA, 1915. VOLUME XXTTT. LETNIK XXIH, SITUACIJA V GALICIJI JE NEIZPREMENJENA. BOJNA ČRTA RUSKE ARMADE PRI DNJESTRU. NEMCI IN AVSTRIJCI SE PRIPRAVLJAJO NA NOVO BITKO. ARMADE SO ZAČELE PRODIRATI DALJE PROTI VZHODU. OBSTRELJEVANJE GRŠKEGA OTOKA. — NA SAMOSTAN JE PADLO DVAJSET GRANAT. — BOLEZEN TURŠKEGA SULTANA. — JUSUF IZZEDIN. — POGAJANJA MED AVSTRIJO IN SRBIJO GLEDE VOJNIH JETNIKOV. — KAKO JE BILO V LVO-VU. — GRŠKI KRALJ BO KMALU OZDRAVEL. -o- Položaj na vzhodnem bojišču. Dunaj, Avstrija. 2T». junjia. — Avstrijsko vojno ministrstvo je izdalo hlnlet-e por« »rilo: Mr.I ilalirem in Zuravnoin se l)iiji it> vrtino nadaljujejo. Na si'-veriu-m hrepu rek«- Dnjewter smo i»i|l»i!i vv sovra/niškt' napade. — Naša ofenziva dobro napreduje, ho smo prodirali proti Zidaeevu Mini za\/.«'li mesto Chmlrov. — V splošnem j«' položaj ob reki Dnje-strr noizpremenjen. Na Kusko-l*oljskeiu so Bati umikajo. Nemško poročilo. Berlin, Nemčija. 2."i. junija. —i Veliki generalni >tali nemške armade naznanja: Armada generala Maekensena i dosetlaj ni izpremnila svojih j (KMitojank. Severno od Hali<*a so | s<» morali deli Linsingove armade j umakniti, ker mi bili Ku»i v veliki preuioei m si i ogrožali naše pozicije. \'as Kopai isko. katero smo i predvčerajšnjim osvojili, smo morali zojM't zapustiti. Prizadevanje Rusov. Berlin, Nemčija. 2.">. junija. —i 1/ raznih mest v Bukovint |»oro«"a-j jo, .ilies jo bilo izdano tukaj sledeče uradno poročilo: IVi r«-ki Dubiei s«* položaj ni po-1 sebno izpr«*menil. ujester močno armado, ki; ima nalogo zaustaviti prodiranje Nenieev in Avstrijrev. Neravnostj izključeno je. da bi zaveznika pre-' koračjla reko in poklala kako večje število vojaštvo v rusko ozem- Neki časopis poroča: — Rusi so1 prenehali umikati se. — 1'stavili so se pri Dnjestru in že trikrat1 premagali sovražnika. Izpred Dardanel. Berlin, Nemčija. 2.1. junija. — Turški generalni štab naznanja:] Pri Dardanelah vlada zo|»et sko-j raj |»opolen mir. Pri A vi Burno in pri Sed-il-Rahm se je vršilo nekaj manjših artilerijskih spopadov. Položaj v Kavkazu je v splošnem neizpremenjen. Pri Koloboghas je odbila neka naša divizija močan luski napad. Rusi so se morali v divjem begu umakniti. Z zapadnih bojišč. Menjajoči se uspehi. Boj se vrši za vsak zakop, za vsako ped zemlje. Napadi s te in z one strani. Razstrelba zakopov. Žrtve eksplozije. Obstreljevanje gTŠkega otoka. Sofija, Rolgarsko, 2">. junija. —-Iz Carigrada naznanjajo, da je neka francoska križarka obstreljevala otok Castcl Lariso, katerega je v balkanski vojni Urška anek-tirala. Samostan, ki se nahaja na otoku, je zadelo najmanj dvajset granat. Koliko ljudi je izgubilo življenje, se dosedaj še ni moglo dognati. Zavezniške zmage. London, Anglija. 1>_>. junija. — Iz Aten je sporočil dopisnik neki tukajšnji brzojavni agenturi sledeče: V južnem delu polotoka Gali-polisa se vrše že tri dni zelo vroči boji. Druga francoska divizija neprestano napada in si je dosedaj osvojila že precej turških strelnih jarkov. Od začetka vojne pa dosedaj so izgubili Turki na Ualipolisu najmanj 14().(X)0 mož. K tem se seveda štejejo mrtvi, ranjeni in ujeti. Bolezen turškega sultana. Berlin, Nemčija, 25. junija. — lz Carigrada poročajo, da je turški sultan nevarno zbolel. Baje ima žolčni kamen in ga bo treba operirati. — Operacijo bo izvršil nemški špeeijalist dr. Israel. Usoda Poljske. Petrograd, Rusija. 25. junija. — Ruski ministrski svet bo imenoval šest Poljakov iu šest Rusov, ki bodo imeli nalogo uvesti avtonomijo Poljske. Veliki knez Nikolaj Nikolajevi*" je bil obljubil Poljakom še 14. avgusta prejšnjega leta av-tonomijo. Odboru bo načeloval ministrski predsednik CJoremvkin. Katastrofa v Kasanu. Petrograd, Rusija. 2.">. junija. — I/ Kasaua, ki leži 4ii| neki pomol, in da je pri tej priliki izgubilo preko 1(M) o>eb življenje. Ljudje so se vračali z nek"ga izleta. Ko so stopili s par-nika na pomol, se j#> dogodila nesreča. S plavanjem se jih je le malo rešilo. Oblast bo uvedla strogo preiskavo. Jusuf Izzedin. Pariz, Francija. 25. junija. — Iz Aten poroeajo : — Zadnji teden je bilo zdra vest veno stanje turškega sultana silno slabo. V petek so se sestali turški princi in imenovali iz svoje srede dusufa Izzcdina. ki naj hi prevzel regentst vo. če bi sultan umrl. Izzedin je najstarejši sin prejšnjega sultana Abudl Ua-mida. Ministrstvo je bilo odločno proti temu. Položaj v Lvovu. Berlin, Nemčija. '2~>. junija. — Neki tukajšnji list je dobil od svojega poročevalca v Lvovu brzojavko. v kateri so še precej natančno opisane razmere, ki so vladale v glavnem mestu Galicije. — Ljudje so mi pripovedovali — hrzojavlja poročevalec — da je za časa ruskega gospodstva v mestu najbolj trpelo nižje uradništvo. Ti ljudje niso imeli nobenega zaslužka. ampak so bili slednjič prisiljeni prosjačiti. Cena živilom je strahovito narasla. Kilogram surovega masla je stal šest kron. Po ul icah so patrulirali ruski kozaki in žandarji. Sole so bile po izrecnem dovoljenju vojaškega gover-nerja odprte. Otroci so se morali učiti vsak teden pet ur ruski jezik. Rusi so uvedli tudi svoj koledar. ('ar se je mudil dvakrat v mestu. Pisem v maloruskem jeziku ni poštna uprava odpošiljala. PRI REKI MAAS. Na višinah pri Maas se vrše iz van -redno vreči beji, ne da bi se doseglo odločitev. Berlin, Nemčija, 2.1. junija. — Nemški glavni stan je izdal danes sledeče poročilo glede položaja na zapadnem bojišču: "Po ostrem boju moža proti možu smo južno od Souchez osvojili več strojnih topov. Ponovni naskoki sovražnika proti našim pozicijam v "Labirintu" so se izjalovili. Na zapadni strani Argo-nov se je izjalovil naskok nekega francoskega bataljona. Ta naskok se je obračal proti našim novim postojankam. Ofenziva. katero so pričeli Francozi na višinah pri Maas, za-padno od Detranebes, se je popolnoma izjalovila." Težki boji za Maas gričevje. Pariz, Francija, 25. junija. — Francosko vojno ministrstvo je danes popoldne sledeče sporočilo glede položaja na fronti: "V okolici "severno od Arras so vprizorile francoske čete v pretekli noči naskok med Angres in Souchez ter so pri tem napredovale. V ••labirintu" se je odbilo neki nemški protinaskok, nakar je sledilo močno obstreljevanje naših topov. Naše baterije so krepko odgovarjale. V Champagne distriktu. v bližini mesta Rlieims ter v okolici pri Perthes j»* eksplodiral sovražnik včeraj in tekom pretekle noči dve skupini min. vendar pa ni vprizoril infanterijskega naskoka. Niti toliko se mu ni posrečilo, da bi zasedel votline, nastale vsled eksplozije. V Argonih in pri Vau-qnois se vrše iste vrste boji ter se uporablja ročne granate. V Lotaringiji so skušali Nemci pridobiti nazaj pozicije, katere so izgubili v bližini Lcintrev. Vpri-zorili so dva naskoka, katera se je pa odbilo. V Voge/.ih je ustavil naš artilerijski ogenj dva na-sko-ka Nemcev. Neki nemški zrakoplovec j«' vr-$el včeraj pel bomb v sanatorij v Zuideoote, ne da bi napravil kaj škode." V večernem poročilu se glasi, da se vrši severno od Arras in severno od Souchez ostra artilerijska bitka. Pri La Iioiselle, iztočno od Albert. so razstrelili Nemci dve mini. a niso imeli pri tem 110-heneg'a uspeha. Zapadno od Ar-gonov so Francozi nekoliko napredovali in v Voge/.ih so odbili neki nemški naskok na Hilgeiis. Tekom nekega naskoka pri Ban-de-Sapt dne 2:J. junija so zaplenili Francozi štiri mitral jeze ter veliko drugega vojnega materi-jala. Grški kralj. London, Anglija. 25. junija. — Zdravstveno stanje grškojra kralja se je že toliko zboljšalo. da so mu povedali o izidu zadnjih volitev. Vest. da je zmagal bivši ministrski predsednik Venizelos. ga je precej presenetila. Kralj je izjavil. da mora na vsak način prej ustati iz postelje, predno se sestane parlament. Zdravniki so mnenja. da se bo to prav zgodilo. Avstrijski jetniki v Srbiji. Berlin, Nemčija. 25. junija. -V Sofiji se je sestal baron Spie-gelfeld. delegat avstrijske družbe Rdečega križa, s srbskim delegatom Subovičem. Posvetovala sta se glede avstrijskih jetnikov v Srbiji. Srbija bo dovolila Avstriji, da bo smela pošiljati za jetnike zdravila in druge potrebščine. Razmere v Srbiji bo preiskala posebna komisija, sestoječa iz ameriškega poslanika v Bukareštu. španskega vojaškega atašeja v Nišu in nelrega švicarskega zdravnika. — Avstrija je predlagala, da bi poslala Srbija vse avstrijske begunce v neko nevtralno deželo, toda srbska vlada je predlog odločno zavrnila. Deset oseb je bilo smrtnonevarno poškodovanih pri poskusih v pitt-sburški vladni tovarni. Pittsburgh, Pa.. 25. junija — En možki je bil ubit in devet drugih je bilo težko poškodovanih, ko se je završila danes v napravah Aetna Explosives i "o. velika eksplozija. Nesreča se je zgodila v nekem železnem poslopju in možki so se rešili s tem. da so skočili z gorečimi oblekami skozi okna. Prevedlo se jih je v bolnico, kjer je en delavec že podlegel dobljenim poškodbam. V Aetna tvorniei se dela sedaj pod nadzorstvom zvezne vlade poskuse z nekim novim postopanjem, kako pridobivati gazolin. Uradniki družbe niso dosedaj še ničesar objavili glede vzrokov eksplozije. Vladni kemik. dr. "Walter Ritt-mann. je ravno zapustil tvornico. ko se je završila eksplozija. Celo obratovanje stoji pod nadzorstvom nekega angleškega častnika in z izjemo Škotov in Angležev se ne pripušča nikakih inozemcev. Angleška prepoved izvoza. London, Anglija. 25. junija. — Vlada je izdala danes prepoved izvoza za 11 predmetov na Nizozemsko ter so te prepovedi oproščeni le predmeti, ki so naslovljeni na nizozemski predmorski trust. Tudi v druge dežele se bo v kratkem smelo pošiljati blago le pod tem pogojem. Razveljavljenje državljanskega papirja. London, Anglija. 25. junija. — "Deutsche Tageszcitung" poroča, da jo poslanik Gerard vsled navodil iz Washingtona razveljavil državljanske listine opernega pevca Leona Rains, ker je bil objavil po potopu "Lusitanije" proti zvezni vladi naperjeno izjavo. Izpuščen vojni poročevalec. Washington, D. C., 25. junija. John Reed, ameriški vojni poročevalce. ki je bil aretiran, ker se je brez dovoljenja gibal v vojni coni. je bil sedaj izpuščen ter je dospel v Petrograd. Beg iz vladnih arzenalov. Philadelphia, Pa.. 25. junija. — Velike mase izučenih delavcev so zapustile mesta v vladnih arzena-lih. Vsi so dobili posla v privatnih tovarnah, v katerih se izdeluje municijo za zaveznike. Arzena 1 v Frankford trpi na pomanjkanju delavcev, kar se ni zgodilo že dolgo vrsto let. Delavci izjav-ljajo. »la so sklenile privatne družbe z njimi triletne pogodbe in da dobivajo plače, ki daleč presegajo one v vladnih arzenalih. DOMAČA VEST. Brooklyn, N. Y. — "Brooklvn-ski Zvon" priredi izlet k Revnemu Lazarju to nedeljo, dne 27. junija. Pri tej priliki bomo prižgali kres na čast slovenskima bratoma sv. Cirilu in Metodu. Cisti dobiček bo namenjen Cirilo-Metodovi družbi v stari domovini. — 1'pamo, da se bo te prireditve udeležila velika večina nevvorškili Slovencev. — Za dobro zabavo in lepo petje bo 14 Zvon" izvrstno preskrbel. — Vstopnina je sledeča: $1 za ženo in moža; 75 centov za možkega, 50 centov za žensko. — Otroci so prosti. — Pivo in prigrizek prosto. — Začetek ob deseti uri zjutraj. B. D., tajnik. Opomba uredništva. — Ta dopis ste nam poslali s pripombo, da naj bo priobčen v petkovi številki "Glas Naroda". — To nam ni bilo mogoče storiti. — Dopis ste pisali dne 23. julija in če bi ga poslali še isti dan. bi bilo vaši želji ugodeno. Ker ste pa dali pismo z dospisom na pošto v četrtek ob poldevetih zvečer in smo ga mi dobili šele v petek zjutraj, nam ni bilo mogoče. — Prihodnjič nam blagovolite poslati eden ali dva dni prej. alijani prodirajo počasi proti Trbižu. Od južne in iztočne strani se baje približujejo temu važnemu železniškemu križišču. ZAVZETJE GLOBNE. Italijani obstreljujejo avstrijske postojanke v neposredni bližini glavnega mesta Gorice. Videm, Italija. 25. junija. — Počasi vsled terenskih težkoč, a vendar vstrajno. prodirajo Italijanske čete proti Trbižu in sicer iztočno ob Fella dolini in južno preko Predila. Trbiž je prva točka na klasični poti. po kateri so šle vse armade, ki so udrle iz Italije v Avstrijo. Z gore Javorček (morila Jalovec?). ki je visoka nad 5000 črev-ljev. obvladuje težka italijanska artilerija dolino do kraja Plezzo. ki leži štiri milje vstran, v ravni črti. Veliki topovi istotako obvladujejo celo severno dolino reke Soče ter ogrožajo Predil. Dasirav-no te utrdbe niso ovirale Napoleona leta 1797. so bile te in one v Fella dolini ojačene leta 1904. Hermann iu Raibl utrdbi se je opremilo z najboljšo moderno arti-lerijo. Načrt generala Cadorne. načelnika italijanskega generalnega šta ba. je. da se bo skušalo udreti v Avstrijo v okolici Trbiža. Stem se bo ogrožalo desno krilo avstrijske armade, ki ima svoj glavni stan v Ljubljani. Obenem se bo tudi oslabilo avstrijski pritisk na fronti Tolmin—Gorica—Trst. Italijani zavzeli pozicijo nad Plavo. Rim, Italija, 25. junija. — V oficijelnem poročilu, ki je bilo izdano 24. junija v glavnem stanu italijanske armade, se poroča o počasnem napredovanju ob reki Soči in o zavzetju Glob ne, severno od Plave. Istotako se je zasedlo višine med Žagradom in Trži-čem. — Na tirolsko-trentinski fronti in v Cadore se je metodično nadaljevalo z akcijo artilerije. Istočasno smo bili aktivni ob celi tej fronti s pomočjo manjših oddelkov, ki so se spuščali v boj s sovražnikom. — V Karuskih Alpah smo nadaljevali z uspešnim artilerijskim osrnjem, ki se je posebno obračal proti Naborjetu. Naši projektili so razdejali kupolo na fortu Hcn-sel. — — V noči od 22. na 23. junij je obnovil sovražnik svoje redne iu brezuspešne naskoke na naše pozicije v Val Grande in Val Pic-eollo. V okolici Krna smo razširili svoje operacije proti severu do obronkov Javorčka (?). — Ob Soči smo počasno napredovali ter se utrdili v pozicijah na desnem brepm reke. Na ta način smo zavzeli Globno. severno od Plave, dočim smo ob dolenjem teku Soče zasedli rob višine med Žagradom in Tržieem. Avstrijsko oficijelno poročilo. Dunaj, Avstrija. 25. junija. — Avstrijsko vojno ministrstvo jo izdalo danes zvečer sledeče oficijelno poročilo: — Na tirolsko-koroški fronti so se vršili živahni artilerijski boji. Na obrežni fronti, iztočno od Ronchi. se je odbilo danes zjutraj dva naskoka sovražnika. — Italijani so namerili oster artilerijski ogenj proti zunanjim postojankam pred Gorico in na višine v bližini Kormina. Avstrijski dementi. / Washington, D. C., 25. junija. Dunajski zunanji urad je poslal tukajšnjemu avstrijskemu poslaniku brzojavko, v kateri se glasi, da se nahaja Plava še vedno v rokah Avstrijcev. Italijanska poročila o zavzetju so nesresnična in pri naskokih, katere se je vprizo-rilo proti tem avstrijskim pozicijam. je bilo ubitih kakih 3000 Italijanov. Njih trupla leže še sedaj pred avstrijskimi pozicijami. Odgovor Nemčije na ameriško poslanico. Poroča se, da bo nemški odgovor na ameriško poslanico sestavljen v zelo previdnem tonu. NAPAČNE INFORMACIJE. Nemška vlada bo sprejela predlog predsednika, da prevzame posel posredovalca. Berlin, Nemčija. 25. junija. — Za časni naert nemškega odgovora na drugo poslanico Združenih držav glede potopa Lusitanije* \ obsega glasom zanesljivih poročil sledeče točke: — Nemčija se bori za prostost morja, a nima nobenega namena ogrožati interesov nevtralnih. 2- — Nemčiji je prav posebno na tem. da ostane z Združenimi državami v dobrih prijateljskih odnošajih. 3. — Sprejelo se bo predlog predsednika Wilsona. da posredujejo Združene države med Nemčijo in Veliko Britanijo ter dosežejo modifikacijo angleške blokade kot protiutež za izpremembo nemškega vojevanja s podmorskini čolni. 4. — Priznanje, da je bila Nemčija napačno informirana, ko je trdila, da je bila "Lusitanija" armirana. 5. — Migljaj, da bi bila Nemčija pripravljena poprajati se z Ameriko na podlagi točk. katere je omenil predsednik Wilson in sicer da se spoštuje zapovedi člove-čanstva. Pri tem bi se pa nikakor ne opustilo kampanje podmorskih čolnov proti sovražnim trgovskim ladijam. Ta način vojevanja smatrajo mnogi za najuspešnejši. Nadalje bo Nemčija zahtevala, da bo dajal vsak kompromis, katerega bi sklenila glede ladij nasprotnika. njenim podmorskim čol nom varnost pred napadi od strani sovražnih trgovskih ladij. V zvezi s tem se navaja smrt kapitana Weddigena in potop podmorskega čolna "17-29", katere-jra je baje potopil neki anprleški petrolejski parnik. noseč švedsko zastavo. Nemški odgovor bo gotov do konca tega tedna. Izjava ni zadovoljiva. Washington, I>. C.. 25. junija. Amerika se ne bo zadovoljila z odgovorom Anglije na njen protest radi o m e j e v a n j a njene trgovine. Državni department bo dvignil uprovor proti trditvam, ki se nahajajo v angleškem odprovo-ru. Razventcga bodo Združene države opozorile angleški zunanji urad na dejstvo, da se v odgovoru zamolči glavno točko aiivriške pritožbe. — da imajo namreč nevtralni narodi pravico tržiti med seboj, up da bi se jih nadlegovalo od strani vojskujočih se držav. Kritični dnevi za Mexico Gity. Vladni krogi so prepričani, da bo prišlo v glavnem mestu Mehike do groznega krvoprelitja. HUERTA V CHICAGI. Položaj v Yaqui dolini se je znatno zboljšal. — General Villa proti Yaqui Indijancem. Washington, I). C., 25. junija. Carranzove čete so prišle že v neposredno bližino glavnega mesta Mehike. Zapatovo vojaštvo je sicer še precej dobro preskrbljeno z vsem potrebnim, toda Carranzi se najbrže ne bo mogel upirati. Tukajšnji vladni krogi so prepričani, da bo prišlo v Mexico City do groznega krvoprelitja, če zmagajo Carranzisti. Ker je brzojavni promet med Vera Cruzom iu Mexico Citv razdejan, nima državni department že več dni nikakih poročil. Za Zapatiiite bi bilo najboljše, če bi se brez boja umaknili. Chicago, 111., 25. junija. — Danes je dospel sem general Victo-riano Huerta. bivši predsednik mehiške republike. Spremljal ga je najstarejši sin in tajnik. Izjavil je, da je namenjen na svetovno razstavo v San Francisco. Washington, D: C., 25. junija. V tukajšnji glavni stan Rdečega križa je dospelo več brzojavk, iz katerih je razvidno, da vladajo južno od Piedras Negras strašne razmere. Prej ni skoraj nikdo prišel v to ozemlje, ker se ni vršil med Piedras Negras in med Mexico Citv brzojavni niti železniški promet. Oddelek ameriškega Rdečega križa se je takoj- odpeljal v mesta južno od Piedras Negras. Washington, D. C.. 25. junija. V Yaqui dolini se je situacija znatno zboljšala. Indijanci so se u-maknili in ne ogrožajo več prebivalstva. Poveljnik močne Villove posadke je obljubil ameriškim državljanom svojo pomoč in jim rekel. ,ja se v vseh zadevah lahko z zaupanjem obrnejo nanj. Dr. Dernburg na Norveškem. Berlin, Nemčija. 25. junija. — f>r. Dernburg. ki se vrača i/. Zn*4> ......................S3.00 • pol let*....................... 1.60 * teto t a mesto New York........4.00 ► ' w>l lete sa mesto New York ... 2.00 ** VVropo sa m ieto...........4.50 M " " pol lete.............2.55 w " ** četrt lete............ 1-™ •X3LAS NARODA" izheje vsak dan __isvsemAi nedelj in praznikov. -GLAS NARODA" ("Voice of the People") l—wed every day except Sundays end Holiday«. « Subscription yearly $3.00. OopM? brei podpisa in osobnosti ee ne pnoWajejo O—it oal »e blagovoli poAiljsti po — Money Order. Pri spremen: N kraj m naročnikov pro-sttno, da se nam tudi prejinja MtsUAčs naznani, da hitreje najdemo naslovnike. Dopisom In potdjatvam naredite ta naslov: •"GLAS NARODA** v 1» Oertlandt St.. New York City. Telefon 4*87 CortUndt I. f in prepire, toda korenina sporov pa samim sebi škodovali; ako se je bila vse drugod kakor na Slo- par takih članov izgubi, ne bode j I venskem. Čim bolj smo se prepi- ni k do za njimi jokal. Nekateri zo-rali in sovražili drug dragega, to- pet niso zadovoljni plačati enega | liko bolj veseli so bili naši na- dolarja za žreb na uro. katero j«*; Že kmalo po začetku vojne je sprotni k i. Za.sovražnika se nismo dalo društvo v stavo, da se s ti-j nastalo med tukajšnjimi rojaki ve.llko l)ri?al1- dokler nas Jf sTlm dobičkom plača nekaj dolga.; nekako gibanje. Prihajala so pis- stl1 Pri ,mrT1 doC;lm on vedel za Ti m članom se naznanja, da je ma iz starega kraja in v vsakem vfk korak_ln za vsf ,,a Pri bednem zborovanju dru-. tva soglasno potrjen pretilog. da. rej lahka. O vsem. kar smo hoteli je vsaki član zavezan kupiti en, je bi še veliko več pisali če bi storiti- Je bila » Par tednov prej žreb. Torej tukaj zopet nimate Moxham godba iz Johnstown. Pa. smeli. Nas so prosili samo za de- P?«5*11* avstrijska vlada. Ko so kaj ugovarjati. Predno končam, Pričetek plesa ob C. uri zvečer. narno podporo, toda razen denar II. pismu so bile same tožbe slabo, da primanjkuje živil. Ljud VABILO na PLESNO IN KONCERTNO VESELICO, katero priredi izobraževalno d rušt v o 4 * VIHAR"' v D u n 1 o. Pa.. v soboto 3. julija 1915 v dvorani omenjenega društva. Na veselici sodeluje slovenska 5E & vladi o nobeni stvari več informi- malo odbila. Spali smo pred vojno in naše ja bi v prvi vrsti potrebovali moralne podpore. Radi bi se posvetovali z nami o tej ali oni zadevi, povedali bi radi svoje mnenje, toda zbali so se Avstrije, vedoč, da je pri nas že od davnih časov z spanje bo smrtno, če se ne prebu vsemi sredstvi zatirala vsako že- dimo sedaj! ljo po svobodi. V Ljubljani izhajata dva časopisa. klerikabii in liberalni. Takoj (po izbruhu vojne sta prodala svo- l#U|JIOH I je prepričanje (če sta ea sploh _ 'kdaj imela) cesarsko kraljevi via- . di in začela udrihati po vsem. kar Trinidad, Colo. — Nimam poro nima na sebi ernormenega peča- tatl novlc 12 liase*a *>kraJa' s t,MV Slovenci slednjič vložili svojo po- moram poročati, da smo v denar- odmori poje mozm in mešan nižno prošnjo, se ni bilo treba nih zadevah pri društvu precej zbor različne pesmi. napredovali ter ako se zavedni Cenjeno občinstvo iz Dunlo in rati, ampak prošnjo je kratko- člani društva še tako držijo kot okolice se vljudno vabi. da se te ta. V vsaki številki je bilo z veli- da bi tarnal o slabih delavskih dosedaj in gledajo na to. da med prireditve blagovoli udeležiti, svojimi znanci in prijatelji prido-j Vstopnina za možke 50dame bi jo največ članov, bode društvo sr> proste vstopnine. >v. Andreja lahko samo imelo več udov kot vsa druga društva poj južnem Coloradu skupaj; in to . naj bode naš cilj- DoJg naj vas lie ^ plaši, ph.čan bode v kratkem. — Z bratskim pozdravom članom 88 j ^ K j v Roundup, Mont., društva sv. Andreja: Fran Bajt. sp naznanja, da smo pri zadnji ;redni seji v mesecu juniju skle-' iiill, da plača vsak član in članica !>>1 v društveno blagajno za po- I Za obilno udeležbo se priporoča Pripravni odbor. NAZNANILO. Članom društva sv. Mihaela št. I tajnik. Čudna zahteva. Vlada Združenih držav je dobila 24. t. m. iz Pariza otieijelno poročilo, da ne bo Francija v bo-doče izstavljala potnih listov A-tnerikancem nemškega pokolenja za obisk v republiki Ker pa je brez tega odobrenja ameriških potnih listov izkrcanje v Franciji nemogoče, pomeni to uradno sporočilo, da bo tekom vojne nemškim Anierikanceiu nemogoče obiskati Francijo. Skoro popolnoma nemogoče je, da lii vlada v Washingtonu mirno .sprejela to precej čudno zahtevo. To bi ne lo pomenilo, da bi bili Aru«-rikiMici nemškega rodu v bo-doče izključeni iz dežel zaveznikov, temveč tudi to, da se jih otieijelno smatra za državljane dru-gega reda. Ako bi se to zgodilo ter hi ugiMlil Washington zahtevi francoske vlade, bi se s tem degradiralo ameriško državljansko pravo, kot se je to zgodilo dosedaj le enkrat, namreč takrat, ko *e je izključilo iz Rusije ameriške Žide. Takrat pa se je v znamenje protmta razveljavilo trgovinsko I»ogodbo z Rusijo, katere se še do danes ni obnovilo. Vsled tega je komaj domnevati, da bi se v tem fchieaju zopet pustilo ponižati. Rusija je imela v svoje opravičilo Rtrtove postave, ki so vsaj na zunaj opravičevale postopanje proti prejšnjim podanikom. Francozom pa manjka v tem slučaju vsako opravičilo, k^r ni strah pred Špijoni noben vzrok, da bi *««* pustilo vnemar najbolj osnovne mednarodne pravne pojme. V.sled tega je nad vse zanimivo, s*a kakšno stališče se bo postavila ivc/.na vlada napram arogantni zahtevi francoske vlade. Stvar je št; tem bolj zanimiva, ker se je pred tremi meseci zaznalo, da hoče skleniti državni department z Rusijo novo trgovinsko pogodbo, pri kateri se bo pustilo vnemar vprašanje pripuščenja židovsko-ruitko-ameriških državljanov. Naj-prvo se hoče baje doseči z Rusijo Kplinšen sporazum, predno se loti posameznih vprašanj katera se lahko reši v špecijalnih pogodbah. "Evening Post" je trdila tskrat. da je državni tajnik odločno deraentiral vsak tak namen, dasiravno so bili drugi člani de-parurenta za kompromis v omenjenem smislu. Ti 4'drugi Člani depart menta*' pa niso bili nihče drugi kot takratni prvi pomožni tajnik državnega departmenta, ki je bil te me-•ece v nesoglasju z Bryanom. Ta pomožni tajnik je danes resnični državni tajnik ter je vsled tega nad vse zanimivo, kakšen odgovor bo dal Mr. Lansing goopodom v Parizu. kimi Črkami napisano, dt je A v- ra3Sinerj!h* P* 111 nikomur pomaga-1 Major Tankosič — bolničarka. kritje rednih stroškov, članice pa, atrija najboljša prijateljica O,uo»jam le v kratkem, da ni- preteklo lesen seje poročalo., ki so zavarovano samo za posjmrt-| venskega naroda, da so Srbi ušiv- so ^ J*®**® kot mo«oee |]a majui. Tankosič, ki je vodil "ino, plačajo le 50r. Plačaj© se v J ci, Francozi degenerira ne i, Rusi I\a ^ slabše. — R:,d bi spregovo- zaroto proti pokojnemu prest olo-1 dveh obrokih: v mesecu juliju in napol živali, pravo in pošteno je nl I»ar u snili besed > člani naše- li:is|etjnjku in njegovi soprogi, pa- avgustu po 50^ oziroma 2-V. Bla-| le ono, kar je turškega in nem- se i,in r;uh ža^^tmh de-;.. J>t.lltS4.]u. Tageszeitnng-*. da je!^seea njeta neka se-j ker inače je tajnik prisiljen vsa-uieni ničesar dobrega, da umirajo vrniti- mondn<>tl katere- pred nekega pol roka. ki piše smrtno obsodbo slovenskemu narodu, nikakor ne more biti dobra in spoštovanja vred- — ter pripeljana |kega suspendirati, ki ne plača do, kovnika v Rado-!konca vsakega meseea. Noben na.j n hi bili tako na daleč rnz- Illvs]u se j,, kmalu izpremenila v se ne zanaša, da ga bo tajnik pri-. kakor so ravno tnkaj. Da sa,m.gra majorja Tankosiča. j šel opominjati, ker to ni njegova — dolžnost. Vsak mora vedeti svoje ga člani hi bili tako na daleč raz-t rešeni je društvo ob času štrajka za- - i na. Nekateri so prišli v Ameriko bredl° v meilda vsake-j LISTNICA UREDNIŠTVA, in povedali, kaj se pravzaprav »m znano, da je pa treba dolg| p p> Clevelaild, Ohio. — Glede' godi v stari domovini. Atrijski pacati, tega pa nekateri člani no-,te zfld^.e se Vam ni potreba po- JT dolžnosti napram društvu. J. R. Rom. dr. tajnik. vojaki namreč sedaj ne pojejo več eejo nucumeti, akonavno aemotem;sebno razburjati. Pisma iz stare.j Bog ohrani. .." in ne kriče "Ži-;ze PlsariL ^ prejšnjih kraja sa ,e taka zanil|liva za vela Avstrija", pač pa na tihem "radnikov je natvezel članom, da ^ javnost. v katerih so malo! proklinjajo in stiskajo pesti. Na b«de treba P,a" natančnejše opisane sedanje Slovenskem ni dandanes nikdo t-ati. da ga bode Jednota f nosLi v-j ]m>re v stareni kraju Da jt več navdušen za Avstrijo, vseeno nf>, crtaIa- ^ ^ nesmisel verujejo jim je. če zmaga ta ali oni, vsi pa'^kateri kot Judje v Mesijo ter......... žele, da bi bilo enkrat konec tegaise yedno v ^.Pozdrav! morjenja na debelo in da bi se jim!®? ^ "av5^'ah P^evjiti naklad, enkrat začelo malo boljše goditi. Novi Hrust vem uradniki so si pre i Rad bi izvedel za naslov ANTO-! NA OPEKA in ANTONA M AL-! NAR. Prosim cenjene rojake.1 da mi javijo nju naslov, ali naj: se pa sama javita. — .John! Maline, Box 21. Kingston, \V. Va. (24-26—6) Kje je moj prijatelj IGNACIJ JANKO VIČ! l*red 15 meneči «va bita skupaj v Indianapolis. Ind. Če kdo ve za njegov na-«Jov, naj ga mi sporoči, ali naj • pa sam oglasi. — Paul Ouzel, Camp 31, Cheat Bridge, W. Va. Naj zmaga ta ali oni. za Slovence se ne bo nikdo zmenil, če si sami ne bodo pomagali. Avstrija nam ni takrat ničesar dala. ko je imela še precej polno malho, toliko manj koristi bomo pa imeli od nje. ko s«' bo globoko zadolžena bližala svojemu koncu. Ne preostaja nam torej ničesar drugega, kakor edinole samopomoč. Poglavitno je seveda vprašanje, kako naj začnemo to delo, da bo res uspešno. Zaenkrat je gotovo, da nam pri tem delu ne bodo mogli pomagati rojaki v starem kraju. Oni morajo molčati, sinejo samo upati in se zanesti na nas. Če kaj dosežemo, je dobro, če ne dosežemo, ne moremo izgubiti ničesar. Že vsaj dobro voljo pokažimo, pokažimo svetu, da ljubimo svoje zatirane brate. Pustimo zaenkrat vse toiarjenje, otre-siino se sentimentalnosti in poskusimo z delom. Dosedaj je bilo med nami vs? preveč govorjenja, slednjič je pa tudi govorjenje nekoliko pojenjalo in bati se je. da pride čas, ko bomo poslali popolnoma apatični, ko nam ne bo mar, «"e je razen nas v Ameriki še kak Slovenec ali ne. Ali bi ne bilo škoda naroda, če bi propadel! Slovenci se lahko smatramo za najkulturnejši del Slovanov. Presegli bi nas mogoče edinole fehi, toda pomisliti je treba, da s,o imeli Cehi za >vojo izobrazbo veliko več priložnosti kakor mi. Nemci nam pravijo, da nismo kulturni. Narod, ki rodi Prešerna, Zupančiča, Aškerca, Clro-garja, Miklošiča in druge take može, je še vedno veliko bolj kulturen kakor so Albanci. Pa pomislite, prijatelji, kako se je godilo še y»red letom v Avstriji. Če je prišel k čisto slovenskemu polku nemški častnik, je bilo dovolj, da je znal po slovensko preklinjati, pa je ostal. Slovensko jim ni bilo treba znati, pač je bila pa na Dunaju za častnike šola, v kateri so se učili albanščine. Ako bo Avstrija še ostala in proste vstopnine. Pivo prosto, i. . naznani, ali se naj sam ogla-;Za lZvrst;io n0strežbo in sveži pri- si. — Miha<*l Bukovec. 42.» Coleman Ave., Jolmstown, Pa. k«Hh;j o tej jako kočljivi zadevi temeljito pogovoriti. Težko je v sedanjih časih plačevat: redni psesment, zraven pa še naklado Jednoti in društvu, ali ker drugače ne gre. smo primorani to storiti. Na seji dne 20. junija t. 1. je bil podpisani izvoljen društvenim tajnikom, ker je dosedanji tajnik bolan in se je tudi rad znebil tega nehvaležnega posla. Sedanji tajnik se tem potoni obrača na vse člane s prošnjo, da naj ne nasprotujejo društvenim uradnikom ter naj ne pisarijo za vsako malenkost pisem v surovem in žaljivem tonu. Ali ne veste, da "lepa beseda lepo mesto najde"? Da soj naklade, niso krivi sedanji urad-' je iz Su ho rja pri St. Petru. Lani je bival v Collinivoodu, Ohio. Prosim cenjene rojake, če kdo ve. da mi javi. ali naj se pa sam oglasi. — Anton Volk. 114!) K. 6:{. St., Cleveland. Ohio. (26-20—6) grizek bode skrbel v to odbrani odbor. Torej na svidenje! John Prelc, tajnik klubav (24-26—6) Rad bi izvedel za naslov MIHAELA LOVRENC IČ, podomaee Kušov iz Dol. Zemna pri Ilirski Bistrici. Sedaj se baje nahaja nekje v West Virsriniji. Prosim poldne; korakanje i cenjene rojake, če kdo ve zajm<*stno godbo na čelu. z uniformo VABILO na VELIKO SLAVNOST razvitja neve društvene zastave, J katero priredi društvo sv. Marka št. 460 N. II. Z. v La Sal le, 11!.. v ponedeljek dne 5. julija t. 1. j v Mat. Kompovi dvorani na prvi cesti. Slavnost .se prične ob 1. uri po-S >o mestu njegov naslov, da mi jnvi. ali (*i naj s>* sam oglasi — Miehael tina št. Vrh. Box ~»7. La Grange, 111. 26 29—6 članov društva Vitezev sv. Mar f.» K. S. K. J. in 7. vsemi navzočimi društvi. In potem, ko 'pridemo vsi skupaj, pa korakamo j POZOR, SLOVENKE! nazaj na dotični prostor, kjer sej Fant. star .T> let. se želi sezna-ihr> veselica in zabava. Ker niki društva in tudi ne, da se je ---------------. _ . dolg napravil, pač pa razmere iz'niti s Slovenko, star...... 20 do zHim0- tla bode si a vnost tem si ]0t;J p»l3—14 Nekateri teh od-M<"t. Na nremoženje se ne oziram, 'aJneJsa- Z:ltf» vljudno vabimo vsa daljenih članov mislijo, da tajnik samo da je pametno in pošteno slovenska društva !Z La Salle in O.l društva boriti. Takim sveta- dekle. Katero veseli, naj piše in "kohee. da se korporativno ude jem. da se udeležijo prihodnjega' priloži s!iko. zborovanja ter volijo nove urad-j Anten Simoneie. nike. zberejo naj i/, svoje srede 2045 N. 20. St.. Terre Haute. Ind. može kateri bodo posegli v žep Ra)1 bi zvwlol Za 1|ioj, sina AX. ter plaeali s srojun denarjem dolg, JQyx LOZAR Star 4Q let pn Jednoti. S tem nam bode vsem pred ]>ar let i h]] n<:kje y Co. loradu. Kd«»r ve za njegov naslov, prosim, naj mi naznani, ali pa naj se sam ziflasi. — Frank Lozar, Box 42.S. Ely. Minn. (26-28—6) pomagano. Pri zadnjem zborovanju nas je bilo navzočih 12 članov. Zakaj tudi dragi niste prišli? Lahko bi se udeležili seje ter, nam pomagali kaj koristnega u-j kreniti v prid društva. Zakaj sa-1 nm razdirati, kar drugi težko po- Kje je moja sestra MARIJA stavijo? Opazilo se je, da neka-j MARX! Pred letom je bila v teri člani pri pošiljanju denarja^ rugi zopet zusrajo v pis-' slov. prosim, naj mi naznani, ali pa naj se sama zjrlasi. — Mike Dečman, Box 315, Ely, Minn. (26-28—6) mih. da bodo prestopili, ker je pri našem društvu preveč za plačati. Tem že naprej povem, da se prestopni listi ne bodo izdajali, do- jal v St. St. Marys. Pa. Prosim rojake, da mi sporoče. ali naj se pa sam javi na naslov; Steve Gregoric, 720 K. 156. St., Col- . . . , ... . , I linwood Sta., Cleveland, Ohio, kler je dolg pri društvu. Ali niste _| - smešni! Ako vzamemo vsi pre- JI-- stopne liste, kdo bode pa dolg Za alorenske gralofonlka plo-plačal ? Zakaj ste takrat spali, ko Colombia gnfofogfl, zlatnine se je društvo dolžilo* Zopet drugi in srebrnino obrnite se name. žugajo z odstopom. Tem prav na-j A- J. TERBOVEC, kratko povem: Svobodno vam,1 Fnmtenae, Kana. ker ne boste s tem društvu, pač (7—11 ▼ aob) leže. Ravnotako vabimo vse rojake in rojakinje, da se te slavnosti polnoštevilno udeleže. Vspored: 1. Na veselici bo igrala mestna godba. 2. Narodno petje od zbora društva "Slovenija". *i. Kegljanje za razne dobitke. 4. Okoli 3. ure popoldan razvitje nove zastave. 5. Nastopijo govorniki od navzočih društev. G. Šaljiva pošta. 7. Prosta zabava in ples. Vstopnice za ples 1-V; dekleta iu žene proste vstopnine. Za vsestransko postrežbo bo dobro preskrbljeno. Za obilo udeležbo se priporoča pivt)j<«a rudnih .-..•jo \rviti"-i k«.t t.> pošiljamo i:i>t.,»ij ua Severer; L Pripravki ..« r.j; r -' t lcU:irn:ih. I*. 1- ve. S> vzemite r^d«.-nicftit' v. Ako j 5i no morete «i'>bftt. n.in < jih csl nas. ERJEV' BRINJEVEl ic najstarejše in od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim. Cena xa "BKINJEVEC" Je: 0 stekleni" f C &0 12 steklenic 1'J.OJ V ZALCHil IMAMO teli Ctstl domači TUUi'INMKVEC In SL1VOV-KA Icahnna v n:isi Ja.-ttii distilerijl. Nase ci'ne so slcdr-ce: Troplnjpvp«? j t pal. 25, $J.r»0. ?'J.T5 in J'' 00 Slorovitz per pal.................? i.iK) Tropin jevoc za In »j .................... f f*.00 SUvovitz znl-.j ...................... Sl-.tKl "66" Rye Whiskey 3 let star, zaltoj____ fll.00 Rodeča Ohio vina i>»?r pal.....55c., Catawba iu Helaware i>t-r cal.......17»-.— Za r. in 10 gal. jiosoilo računatuo $l.iK). 25 pa! $2,00, za vet'-ja naročila je s<»<1 zastouj. Naročilu naj se priluži dfiiar ali Money (.»rder in natančni naslov. Za pristnost pijače janu-inio. The Ohio Brandy Distilling Do. 6102-04 ST. CIAIB AVE., CIEYEIA.ND, 0, \] I'lSITK rO ILLTSTKOVAM CENUi! V. "IZVRSTN O!" Tako se jo še vsak izrazil kdor rabi l»riv>ki aparat, kar Je pa tudi ros. kajti s tem aparatom so zolo liitro in čisto obrijete in glavno je to, tla se ne morete raniti. Najbolj v rabi so aparati, kot pa vidite na s!iki. stane samo $1.00 s jnjštni-uo. V iUri usnjati škailji je poleg ai«i-rata lu-ii sedem najfinejših klin, ki so iziielnne iz najlK»ljšt.'ga jekla. ljite i»o Postal Money Ordt-ru ali Rotov denar v ro-<11111. Nari>ča se pri: Alois Adamič & Co., P. O. Box 1581, New York, N. Y. PIŠITE PO ll.LSTKOYAM CENIK! K t>: > > K Slovenska Društva po vseh Zjedinjenih državah imajo za g-eslo, da kadar treba naročiti DOBRE IN POCENI društvene tiskovine, se vselej obrnejo na slovensko unijsko tiskarno "Clevelandska Amerika" Mi izdelujemo Tge društvene, trgovske in privatne tiskovine. Naia tiskarna je najbolj moderno opremljena izmed vseh slovenskih tiskaren v Ameriki. Pilite za cene vsake tiskovine nam, predno se obrnete kani drugam. Pri nas dobite lepše, cenejše in boljše tiskovine. CLEVELANDSKA AMERIKA PRVA SLOVENSKA UNUSKA TISKARNA 6119 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O. .....■ r.-i^-.- y OTjAS NARODA. 26. JUNIJA. 1915. Irredenta. Pod WmhIo '*iredeiita*" je treba razumeti sistematično hujskanje, katero uganjajo <«1 ustanovitve italijanske države proti avstr. monarhiji iu katero je dovedlo do dobro organiziranega gibanja v javnem življenju Italije. "Odreše-nje" italijanskega ozemlja Avstrije bil le del tega programa, koje-ga glavna točka je razrušen je in razdelitv habsburške monarhije, kakor j«' učil Mazzini. Ze avgusta leta torej kratko po sklepu trozveze, je prišlo do iredentistič-liili nemirov, s katerimi je bil v zvezi tudi poizkušeu napad na nadvojvodo Kar«»la Ludvika, pro-tektorja razstave v Trstu. Septembra 1. 1>*«2. je sledil znani bombni napad Viljema Oberdauka. U-smrtitev Oberdanka je imelo za poslediee nemire v Rimu, Milanu. Turinu iu Bologni. ki so prav tako potekli, kakor vojne demonstracije zadnjih «itti. Seveda so vse tali-janške spominske dneve, kakor branil goreiijo Italijo znameniti trdnjavski četvero-ot. ki je leta 1 h4-S posebno dobro doši I Kadeekiju. Istotako je morala nova Italija hrambo svojih meja položiti v gore. jurske cf.stc iu sedla, ki \odijo iz Tirolskega. Koroškega iu Goriškega v Meneči-jo in Lombardijo. Prvo, na kar je morala Italija misliti. «V se j«- hotela omejiti le na hrambo. da prepreči sovražniku dohod v dolino Pada. Toda irredentist ična misel, ki ni živela le med ljudstvom, ampak tudi med vojaštvom, je v Italijanih neprenehoma budila načrte, vdreti na Tirolsko. Kdor zasleduje avstrijsko mejo od Stilfserjoeha do Jadrana, mora priznati, da trikot južnih Tirol, ki kakor jezik moli v Italijo, pomeni za Italijo veliko neprijetnost. Zdi se, da se je Italija s svojimi utrdbami skušala zavarovati pr«tl tem klinom, » 'este. ki vodi-J<> v Italijo preko Stilfserjoeha in prelaza Ponale, so podminirane, da jdi je mogoče takoj razstreliti. Toda hramba se ne omejuje na to. marveč je Italija z drugimi sredstvi hotela doseči, da bi morda ne bilo potreba uničevati lepih alpskih cest. Zato vidimo pri Bormio artilerijsko postojanko za topove naj-težjega kalibra. Enako je pri Pon-te d i Legno. severno <«1 prelaza Ponale, težko armiran fort. Med Ortlerjem iu Adamello vodi le ena večje cesta, ki pride v vojaškem oziru v poŠte v, to je ravno ona čez prelaz Ponale. Ta je že z zgoraj navedenimi deli krita. Toda Italijani so zaprli še dolino Oglio pri Edolo z nadaljno baterijsko pozicijo. 4 Kdor hoče zapreti kako gorovje, mora zapreti doline, po katerih ae vijo vozne ceste in poti. Nobena armada pa ne more brez cest Mpati na uspeh. Tako je dolina Chiesa pri Roc-jt d'Anfo ter dolina Adižc pri Ripoli—Ceraino zaprta z utrdbami. vdelanimi v skale. V Dolomitih zapira več utrdb dohod sovražniku v dolinah Asti-ke, Brente in Pijave. to so ceste, ki vodijo naravnost v velika mesta Treviso, Benetke in Viceuza, Padova. Ta del je izvrstno krit. To pa tudi zato. ker se med Feltre in Bcllunom nahaja veliko vojaško zbirališče. Ob Pijavi navzgor so zelo močni fort i pri Picve di ('adore in Vigo. ki branita gorenji tek rek Pijave in Taljamenta. I)o leta liH)4. so menili, da je dovolj, da se uničijo in razstrele ceste. Tedaj pa so prišli do dru-ircga prepričanja iu zato so sklenili. da napravijo naslednje nove utrdbe: 1. Permanenten fort se napravi pri Ospetaletto, da zapira dolino Taljamenta. 2. Pri Korni—Avoltri napravljene utrdbe naj zapirajo vse dohode v dolino gor. Pijave in gor. Taljamenta. ki pridejo od Zilje čez prelaz Ploecken. 3. Pri Pontebi topovske pozicije in Chiusaforte permanenten fort, ki naj zapira doline Bela (Fella) in Raeeolona. 4. Iz Soške doline vodi ena glavna cesta ob Nadizi. Določen je en fort pri Stupiei v Beneški Sloveniji (kake pol ure oil Kobarida), pri Čedadu, Mouzane in utrjen most pri Lastisani. To je bilo sklenjeno leta 1904. danes je skoro gotovo vse končano. Iz teh varnostnih naprav italijanskih je torej razvidno, po katerih črtah se bo vršil nastop italijanskih čet proti avstr. severni armadi. Glavne ceste so tedaj skozi dolino Adiže, Taljamenta, Pijave in Brenta. Vse vodijo na Beneško. l)o leta 1904. ondi zgrajene u-trdbe nikakor niso smatrati za moderne. Kažejo tudi preveč navpičnega zidovja. Pozabiti pa ne smemo prvič, da so se »»d leta 2904 forti deloma modernizirali in spo-polnili; drugič pa, da tudi manj moderna utrdba pri dobrem topništvu in ugodni legi lahko zelo ovira napadalca. Avstrijska meja proti Italiji. Avstrijska meja proti Italiji gre od Švice do Pontaflja preko Ju dikarij, Tridentinskih, Fasanskit in Kariiskih alp. Samo po visokem gorovju. Šele zapadno od Soče se visoko gorovje pričenja umikati ter se od Gorice dalje spremeni v kraško planoto ter istrsko gričevje. Zato pa je pa kraško ozemlje grozno težavno za premikaje vojaških rambo. Številne poti so zelo ka-;uenite. prehodi med kamenitimi mejami silno ozki. Zato bi se ko-one oz iu topov tu le težko pomikale dalje. Manjka pa tudi pitne vi m le, posebno v poletju. Domačini pmagajo s kapnico. a vojna bi jo popila v enem dnevu. Kapniea. !re. Tu vodi čez Sočo znameniti solkanski most, eden najlepših in najzanimivejših v Evropi. Kakor rečeno, je Sočina struga in dolina v gorenjem teku zelo ozka. Le pri eu, Kobaridu in Tolminu se lolina razširi v precej velik ko-'el. Pri Sv. Luciji priteče v Sočo Idrijca. Od Gorice dalje postaja Sočina struga vedno širja, posebno od Podgore dalje. V Furlaniji je struma že do 150 metrov široka, medtem ko je njena širina pri Gorici le 50 m. Pri Sovodnjali pod Krasom priteče vanja Vipava. Ker je struga tu tako široka, zato je voda tam plitvejša in ob suhem vremenu je ni težko prebresti, posebno pri Gradiški. Ob deževnem vremenu pa se njen peščeni prod spremeni v veliko jezero. \ Zadnja leta je Italija svoji vzhodni meji posvečala izredno nozornost. Vojaške in civilne odredbe italijanskih oblasti na vzhodni meji kažejo, da misli Italija tu ofenzino postopati. Soška dolina bo — soditi po vsem, kar se je zgodilo in kar se le godi — pozorišče velikih in krvavih bojev. Biser Goriške, naši lep i planinski kraji, naša krasna Brda in Vipavska morali biti pozorišče ljutejših bojev za rope iu uašeg anaroda. a dolina, bodo (Scliober je bil za prehrabra in vse-^ šče morda naj-1 povsod uspešno vodstvo tega sil-' t bodočnost Ev- nega vojnega orožja odlikovan z Vojne vožnje oklopnega vlaka. Eno izmed čudes moderne voj- ojnega orožja odlikovan z najvišjih pohvalnim priznanjem Sporni ščurki, Franc MilčinskL Dr. Janko je moj prijatelj in . . . , , , • spremil sem ga zadnjic na sodi- ne je potujoča trdnjava: oklopni'.. . .. , . , , v ..... . . ;see, da bi sla potem skupai na vlak. llitro gibljiv m vendar nel . T , . ... 1 ... i - i pivo. Imel je civilno razpravo na prost proti ognju nudi neizmerno. . . , , 1 . , ... . - . . . st. o0.. meni pa je velel, naj sedem raznolicnost možnosti za napad m' , , . * , . ' . t. , , t- - , ... i na klop m markiram občinstvo, obrambo. Kaj zmore dvanajstori- .. , , — . , , . , ., • i i ■ .i ' s*»j me ne stane: Tako sem dele- ča takih voz z jeklenim oklepom » . , , , » , j , . , - , . zen postal sledeče pravde, pod vodstvom podjetnega, smele-1 1 . 1 , , i«- i Stvar je pravzaprav vsakdanja ga častnika, so med drugim poka-'. . . V ,. ., . , - - ,, . ,in malenkostna; ali pravniki so zale vojne vožnje oklopnega via-1 , , ... , . , , j . l-i res od hudiča, da znajo napraviti ka pod vodstvom nadporoenika , , - . ... 1 . - , - , i-/ -i slehernega smira velikansko a-r riderika Schobra od zelezniskega1 n , , , - ^ ,, xt i i i fero, kakor da gre za blagor ocet- polka. Nobenega dne. nobene ure . , , . .. . . • , •, -i i -1*1-1 ..njave. \ tem pogledu jim m od m bilo v onih viharnih tednih od'_ ___i___ oktobra do srede novembra v o- zemlju Sana, v kateri bi njegov oklopni vlak ne bil na tisoč nači- ^ -i * .-. , . ... ..... .. _ iKavnikarjevih ulicah, toliko vem. nov koristil avstrijski armadi, Ru-1 . . , , .. ... „ , . . - ,- , da so imenovane po literatu bolj som pa škodil. Zdaj je pripeljal' . . , . . / . . ,,4. .. * . r 1. ^ . .vodmatske dobrote — je najela delavce m gradivo v najsprednej- . . .. , -- , , . istranka stanovanje m napravila so črto, da popravijo dela ob Sa-' ,, . t .. v r . ..... . . pogodbo za dve leti. Komaj pa nu. zdaj je vozil ranjence nazaj . - - , . . , . ... / , . preteeejo prve kvatre — ala! — na etape, zdaj je preskrboval zzi- J A - - , -i - • . ,. i- pa otlpove stanovanje, ces. lierab-viti pomanjkanju izpostavljene di- - \ , - - . ' J . no je zaradi — preobilni ščurkov, vizije. Ko se je potem 3. novembra; m _________A___, izpraznilo Nadbrzezie, je zvesto sodil v imenu postave, da morajo ščurki pri tej priči pobrati svoja šila in kopita in izprazniti stanovanje — midva z Jankom pa bova šla na pivo. Pa se je že dvignil nasprotnikov zastopnik. mlad človek brez trebuha, ki je šele pred 14 dnevi o-tvoril svojo pisarno, in je pričel v tej pasji vročini na dolgo in široko klenkati, da tako nagajive odpovedi še ni videl, odkar je odvetnik — da ne bo dosti govoril (naj ga hudič jaha!) in da podaje le sledeče ugovore: 1. da jih sploh ni v stanovanju, ščrrkov; 2. da jih je zaredila stranka sama ; 3. da ti ščurki ne skrive nikomur lasu. kamoli da bi bilo zaradi njih stanovanje nerabno! • rekati zaslug. V Vod mat u torej — nevera več | ali v Bohoričevih ali Japljevih ali NEGUJTE SVOJE LASE! Uspešno znanstveno zdravljenje popolnoma zastonj za možke in ženske. Ali vam izpadajo laaje? Aii 9e vam pričenjajo lasje predčasno redčiti? Ali so vaši lasie suhi in lepljivi? Ali imate luskine in vas srbi glava? Ali ste plešasti, aH pričenjate dobivati pleSo? Pred lečenjem Ako trpite na ka- teri gorinavedenih bolezni, ne čakajte, ampak se pričnite takoj zdraviti, kajti vsako zavlačevanje je nevarno. Pišite takoj po našo ilustrovano knjižico s naslovom: "RESNICA O LASEH" (spisana od »lavnesra evroDskesra ipecijalista) Knjižic« Tsebuje sledeča poglavja: Pouk o laseh; U-stroj las in temena; stal na straži. S svojimi oklopnimi vozovi se je kakor stolp dvigal proti sovražniku in mu iz vseh odprtin in lukenj grrozil s strojnimi puškami. Nepremično je stal na -• . u • , , , , , - , , izno, po stenah in po tleh; po nu-svojem mestu, dokler ni odšel zad- , + n • • m , „ ... v zali. po stolih in po novi zori; v nji voz. loda Kusi so se motili, ce , . •• , , , - A , , shrambi skrunijo posodo in skri-so mislili, da bo sedaj tudi vlak ■ i • i i » i • i i- . XT . .. i vajo se v cevne, v klobuke m ob- odsel. Naenkrat so na To stranko s ščurki je zastopal Janko, ki je res na prav zaslužen način razložil ves položaj. Rekel je, da je teh ščurkov, ki so '' pravna podstava navzočni odpovedi", milijon. Po stropih la- hrabrega voditelja zakadi xia.prej.! iiadle i- i ""j" ■ ^ ^* I10ve J.e |lačila. Brezbožno in brez sramu naprej, i zw,ane prebivalce ne meneč se za nevarnost razdrtih I * * t i - * i .... , . celo v posteljah m stranka in nje- tracme, m predno se more ruski' - - T ~ ,■ , i •• . - , , t i . * i , . ni ljudje si vsak večer po molitvi kavalerijski oddelek, ki brezskrb- x - - v i - . , , inabaseio bombaža v usesa. naj- lin iwii'iva nrm iti t-kf.rKiim . l/.^nn sredi med prestrašeni trop. Nad'i ov" ", v" . . . . . . .... 1 bi zatisnejo on; in celo pod odejo 4. da zanje hišni gospodar sploh ,r -... »i odgovoren, ker jih ni niti ,„- ll^Uf&lhlf. jel niti pooblastil, a po §-u 1313. niti zdrave in dobre državljanskega zakonika ni nikdo ,a1eL . Zdrav,jenje. i , . vsled katereea zra- odgovoren za dejanje tretjih; — U te jo lasje v šestih kar se pa tiče tožiteljevih prič. tednih; Osivelost; naj so vesele, da mu zgolj lojalni ?radabrk,f; ,Pri" , ^nj teden __ ____° J, .J ; I znanja m zahvale oidravljenih ljudi. 40 mož in 10 konj obleži, ostali se' i najdejo beštije svojo pot! — U-porabljana sredstva prav nič ne zaležejo. ne boraks. ne sol, ne petrolej ; ne ganejo se iz stanovanja, ampak od dne do dne jih je več in rase n j ih predrznost! — V u-mivalniku se jih vsako jutro napaja celo krdelo in voda kar vidno pod njimi usiha, tako jo želita jo. Takisto pri vodovodu! Tam se je konstituiralo kar več stalnih omizij te žejne bande! — Stranka, upoštevajoč njih nagnjenje do pijače. se ni ustrašila nadaljnili žrtev in jim je pričela nastavljati čez noč piva na krožnikih. In glej! Drugo jutro jih je bilo vsakikrat res vse črno okoli nastavljene o-pojne vade: stari in mladi, brez razlike stanu in spola, so ležali kar vprek. vsi pijani kakor muhe. in so. pometeni na dvorišče, postali piča gospodarjevim kokošim, a svarilni zgled vsem pijancem ! Ali uspeh je bil le navidezen ! ('udom in strahom je zapaža-la stranka, da se število njenih črnih podnajemnikov polagoma, a stanovitno množi in množi, hkra-tii pa. da se v njih vrstah vrše o-supujoče premembe. — Vajena je bila dosedaj videti le rejene ščur-. __ ke v črnih, blestečih monturah. s popolno paro. Nenadoma je po ;/a(1nji čas pa, kar jim je nastav-donecem tiru pnhrumel proti bli- ljala ivo so se jele pojavljati zajocim se ruskim pehotnim od- med njimi nove prikazni: suhe delkom m jih v paničnem strahu pokvekt% izstradane, da bi jim vrgel nazaj v gozd; trop 40 mož. lahko rebra Stel preSelile so se ki se pokaže na odprtem polju, u- biIe nedvomno iz sosednjega sta- mcijo strojne puške. Nato vozi o- novanja, kjor je bival in čakal klopni vlak z ugasnjenimi lučmi na regUlacijo plače droben uči-zopet nazaj: naučil je Ruse re- telj z obilo družino. In z ?rozo je spekta na primerno daljavo. Na- zapažala med pijanci. smrčečimi slednje jutro ponovi nadporočnik 0koH krožnikov, zanemarjene via Neh o her se enkrat svoj nočni pouk razprse na vse strani. In ko se pripravi sovražna artilerija, da bi obstreljevala vlak, jo že prepozno. i'otasL strel za. strelom vračaji/č, drdra potujoča trdnjava po ]>osre-čenem iznenadenju po tiru nazaj. Toda Rusi so zahrbtnemu črnemu nestvoru prisegli pogin. Že prihodnjo noč, 5. novembra, ko o-klopni vlak zopet stoji nepremična na straži na postaji Sotov, se ima nakana izvesti. Dve stotniji konejnice sta pridirjali preko nepreglednega gozdnega ozemlja ter se ponoči priplazila k progi, da bi razdrli tir in potem vjeli vlak. Toda nadporočnik fcJchober jih je da vii o pričakoval. Namenoma se se je ogenj pod kotlom navidezno zanemaril in sploh vse tako uredilo. da se pokaže, kakor bi bila ču-ječnost v prsih branilcev zaspala. Kajti čisto blizo so hoteli imeti Kuse. Komaj se približajo na 100 m, tedaj uavidnezno speči nestvor odpre na stotine ognejnih oči, iz katerih šviga plamen. Žarometi močno razsvetljujeo priplazivše se sovražnike iu strojne puške jih neusmiljeno podirajo. Komaj je ta škadron ugonobi jen, poveljuje nadporočnik Sober k protinapadu z Rusi. Ob 10. dopoldne nenadoma zopet pridrvi skozi sovražne poizvedovalne oddelek v ospredje — noter do Tarnobrzega; škadron kavalerije, ki je imel nesrečo, da je jezdil mimo v oddaljenosti sto metrov, razstrele strojne puške in vržejo nazaj prednje straže prodirajoče pehote. Besno strelja sedaj artilerija iz dalje na tega groznega sovražnika, toda.le malo šrapnelov zadene in še ti se brez učinka razlete ob jeklenem oklo-pu. Nepoškodovan drdra oklopni vlak zopet nazaj in krije v bodočih dneh še vse izpraznitve. Pod varstvom njegovega ognja rušijo saperji za njim progo, da bi se je Rusi ne mogli poslužiti. in korak za korakom, kot zadnja straža se umika drdrajoča baterija, držeč sovražnika v strahu in v veliki oddaljenosti. 12. in 14. novembra služi vlak še za odvažanje ma-terijala, nadporočnik Schober more kot opazovalec podati še važna poročila o prihajajočem sovražni- ču tujcu, da Slovenec, četudi maloštevilen in skromen, ve ceniti melodije, ki so se v teku časa pojavile po poljih gorskih naših vasi. Iz4i'l je drugi zvezek izbranih narodnih pesmi in prepričan sera, da ustreženi z izdajo tega zvezka vsem slovenskim pevcem 111 prijateljem domačega lepega petja. — Pesmarica obsega :i'2 narodnih pesmi, in sicer: 20 možkih, 7 mešanih in "» ženskih zborov. Pesmi so sledeče: 1. I)i-klc, podaj mi glažek vode; '2. Delaj, delaj pu-šclje; o. Dve let' in pol sva se midva ljubila,- 4. Fantje se zbirajo; r>. Fantje po polj* gredo; 6. Jaz pa za eno deklico vem; 7. Je pa davi si a lica pala; 8. Kako bonu ljubila; 9. Le nocoj š»* luna mila; 10. Xa (torcnjskcm je fletno; 11. Naš maček je ijiibco imel; 12. Oj, deklica, j hi vej mi to; 13. Odpiraj, dekle, kamrico; 14. O j, kod bova vaitdrala; 15. Oh, žena me krega; 16. Pa bom šel 11a planince; 17. Rože je na vrtu plela; 18. Se davno mrači; 19. Soča voda je šumela ; 20. Vsi so prihajali. Za mešan zbor: 21. En hribček bom kupil; 22. Imenitna je zemlja in okraj; 2 -'{. J a gar mi jaga; 24. Laudon; 25. Slavec; 26. Tam, kjer teče bistra Zilja : 27. Večerna. Za ženski zbor: 28. Jaz pa vrtec boin kopala; 29. Kako bom ljubila; 30. Ko ptičiea ta mala; 31. Ko sem jaz še mlada bila; 32. Lahko noč. Evo vam torej 32 slovenskih narodnih biserov! Da si jo lahko vsakdo naroči, posamezni pevci in pevke, društva, sem določil ceno U prrnajajoeem sovražni- slil, da zna Janko v treznem sta-?ato ^ Pa 2e več tednov ne- nju tako lepo, premišljeno in pre-prestanemu vozečemu in borečemu1 pričevalno govoriti! se vlaku dovoli kratek odmor za| Vsaj name je napravil globok počitek m snazenje v kurilnici v v tisk in pričakoval sem po pravi-Moravski Ostravi. Nadporočnik ci, da bo sodnik kar vstal In raz- . . eni pesmarici samo $1.50. Dru- razsodil in da pritožba itak ne bi Stvom pri veejem naročilu 25% popusta. — Pesmaric 1. zvezka imam le še par v zalogi in ako želi še kdo 1. zvezek naj se z naročbo požuri; cena sedaj tudi $1.50. Naročilu je priložiti dotično svoto v gotovini, poštnem Money Orderu ali v znamkah. Vsako naročilo se imela uspeha. Potem, pri pivu, mi je povedal Janko, da je pravdo izgubil in da se bo pritožil zoper sodbo, ki jo bodo "zgorej" prav gotovo z velikim konduktom pokopali. Omenil je, da je poprej pritrje val sodniku le iz običajne vljiid-^.^ z obratno ^ nosti nekoliko pa morebiti tudi JWn t / j men5 doWti zaradi tega, da bo sodnik, me hu-' ikaIije kak^Jkoli vrste, par-ciega siutec, sestavi! pismeni izcia-«titure a,. pf)edini glawvi katerekoli pesmi, solo, dvospevi, fin papir za kopiranje not, kemična črnila in instrumente za orkestre, citre, violine itd. Pišite! Ivan M. Adamič, pevovodja slov. pevskega društva <( Slavec' 1336 Lincoln PL, Brooklyn, N. Y. dega sluteč, sestavil pismeni izda tek sodbe bolj površno in jo bo potem še lažje pobijati v pritožbi. — Pravniki so res od hudiča! Upravičen je. Sodnik potepuhu: — In nadalje ste obtoženi, da ste se izdajali za potomca nekega generala. — To je pa res. gospod sodnik. — Ko sem bil pri vojakih, mi je general vedno rekel: Moj sin. ROJAKI NAROČAJTE SE NA 41 GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZD*. DRŽAVAH. . • . A .. U • ~ EF Jogislovanska s Katol. Jednota a Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. •LAVNI URADNIKI Predsednik: J. A. GERM, 607 Cherry M*j or box IT.JBrad dock, Pa. Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave^ Bar berton, O. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Bor 424, Ely, m™ Blagajnik: JOHN GOU2E, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Cel«, VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J. IYEC, 900 N. Chicago St., Joliet, HI. NADZO RNXKZ: MIKE ZTJNTCH, 421—7th St., Calnmet, Mich. PETER ŠPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Sallo, 111. JOHN AUSKC, 5427 Homer Avenue, N. E. Cleveland, Ohio. JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa. POROTNIKI: FRAN JUSTIN, 1708 E. 28. St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 30ft—6. St., Rock Springn, Wyo, Q. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wwh, POMOŽNI ODBOS: JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, Itr. 1, Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jerusa, itv. 1, Ely. Minn. JOHN GRAHEK, at, od društva ilovenee, itr. 114, Ely, Minn. Vsi dopisi tikajoči Be uradnih zadev kakor tudi denarne poii-Ijatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vso pritožb© pa na predsednika porotnega porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pis me od strani članov se ne bode lairalc Društveno glasilo: "GLAS NARODA". GLAS NARODA, 26 JUNIJA 1915. ~---- t | svoje gnezdeče v trnje. Zdelo se kladivom, žalostne klice in divje zvesti ljubimec na bojišče. Pred! je, da hoče čakati, da ji pade vpitje množice. [kratkim je dobil nekaj dni dopu-[ cvetni list rože na grlo in obstane' Taščica je sledila vsemu z očmi, sta. da promovira. Iz promočnega tam ter ji tako da svojo barvo, i ki so se ji širile od groze. Kar mo- naznanila v časopisih je izvedela * * * gla ni obrniti oči od teh nesreč- J Ana .da se nahaja mladi vitez i Neskončno mnogo let je pre- nožev. 'Beck v Pragi. Prišla je v vseuči-j teklo od tega dne, ki se sme ime-j '■Kako grozoviti so ljudje!" je lišni botanični institut, kjer Bo-n o vat i najveselejši dan za zemljo, rekla tičica čez nekaj časa. "Ni okovi stanujejo ter je dala mla-| Od takrat so vsi ljudje in vse ži- jim zadosti, da jih pribijajo na dega doktorja poklicati. Odšla stal, vali zapustile raj m so razširile po križ, enemu izmed njih so nadeli v posebno sobo in kmalu nato pa j zemlji. In ljudje so že toliko na- celo trnjevo krono na glavo!" počil strel. Ana se je maščeva- ' ČLANOM IN ODBORNIKOM KRAJEVNIH DRU STE V V NAZNANJE! Vse proteste, incijative, predloge in sploh vse uradne stvari oziroma dopise, Id se tičejo J. S. K. J. JE POŠILJATI GLAVNEMU TAJNIKU. Najprej mora glavni tajnik vse pregledati, ker mi brez njegove vednosti ničesar ne natisnemo, kar se tiče Jednote. Vse, kar bo on odobril, bo v našem listu pravočasno priobčeno. Uredništvo G. N. Taščica, bi bila jaz taka. kakor moj brat orel"', si je mislila, "bi izruvala Iz svetega pisma o vojni. Eni si dajo prorokovati o vojni. z močnim kljunom žeblje iz nje- nje poteku in zlasti nje izidu in govih rok in z ostrimi kremplji' dnevu konea od čarovnic, cigank, bi prepodila vse ljudi, ki ga tako > modrih žen, drugi delajo kripto-mueijo." [grame, zopet drugi pa so zatekajo Videla je, kako je kapala kri k svetemu pismu, iz katerega so na čelo križanega, in nič več ni j zlasti odkritja apostola Janeza mo>gla obstati v svojem gnezdu.' največji vir prikladnih proroko-"Ako somi tudi majhna in sla- vanj. Takih prorokovanj je sovo ba, nekaj pa vseeno lahko storim I da tndi neb roj in celo pisatelj za toga revnega trpina", si je mi-1 Carlyle so je leta 1S48 ukvarjal * slila ptička in je zapustila svoje . takimi prorokovanji. Čudno pa jo gnezdo. j da Angleži še niso prišli na 13.— Zletela je v zrak in lotala v ve- IS. poglavje Janezovih odkritij. \ likih krogih okoli križanega. Ne- katerih bi jasno videli sedanjo kaj časa je krožila okolu in si ni zgodovino. Apostol .Janez vidi upala bližje h križanemu, saj je , kako prihaja iz morja neka zver bila le majhna, slaba tičica, ki si ki jo bila podobna leopardu (loo ni upala približati se človeku. Po-asi pa si pridobi toliko poguma, pardov kožuh je v angleškem gr bu), nogo je imela kakor med vet1 da prileti prav blizu in izruje s, (Rusija) in gobec kakor lov i Po svojim kljunom on trn, ki se jejineare). In zmaj (Japonska) mu zadiral v čelo križančevo. (.je dal moč. In vsi narodi so molil Ko pa je to delala, je kanila j zver in so govorili: "Kilo bi s< ena kaplja križančeve krvi tičici vojskoval z njo?" In videl sen na grlo. Ta se je hitro razširila in drugo zver vstajati iz zemlje it pordečila vsa nežna prsna pe-'dala jo z rokom malim in veiikiir resca. | znamenje, da ni moirel nobedei Ko se je tička zopet vrnila v | kupiti a!i prodajati, kdor nI svoje gnezdo, so klicali mladiči: znaka 'predlogi Amerike "Tvoja prsa so rdeča in perje nevtralno pomorske trgovine rled« . Po poglavja, kako so iz klede jeze in kako j< samo krvava kaplja iži padel Babilon mesto nl> morju ii bolj rdeče kakor ro- Spisala Selma Lagerlof. Bilo je v času. ko je naš Gospod ustvaril svet. ko ni ustvaril samo meha in zemlje, ampak tudi vse živali in rastline in jim dal obenem imena. Ve liko zgodb nam jo znanih i;: onega časa; ia če lii vse vedeli, bi si vedeli tudi razlagati vse, kar nam je sedaj v svetu nerazumljivo. Takrat se j«' zgodilo nekega dne, da je naš Gospod s<-del v raju in slikal tičk«' in posle so mu barve, tako da bi bil liščok ostal brezbarven, če ne bi bil naš Gospod obrisal vseh čopičev ob nje foro perje. In takrat s«' je tudi zgodilo, da jo osel dobil dolga ušesa, ker sij aii mogel zapomniti, kako mu je I ime. Precej jo pozabil svoje ime,! ko je naredil par korakov po raj-, sk ih livadah in trikrat je prišel imzaj in vprašal, kako mu je ime. i tako da je bil Gospod že nevoljen in ga jo zgrabil za ušesa ter rekel: "Inie ti je osel, osel. osel!" In pri tem ga je vlekel za ušesa in mu jih je nategnil, da bi boljše fclišal in si zapomnil svojo ime. Isti dan se jo tudi zgodilo, da je bila čebela kaznovana. Ko je bila ustvarjena, j»* šla precej nabirat med, in živali in ljudje, ki So zapazili, da je med sladek, so prišli in ga hoteli pokušati. A čebela je hotela vse obdržati zase ui je odiH>dila s svojim strupenim želom vse, ki so se približali sa-tovju. Ko jo Gospod to videl, jo je precej poklical k sebi in jo ka-znoval. "Dal sem ti opravilo, da nabiraš meti, ki je najslajše, kar je natvarjemiga , je rekel Go-»pod, "as tem ti nisem dal pravice, da robato postopaš s svojim bližnjim. Vselej, kolikokrat boš koga zbodla, ki so bo hotel približati medu. boš morala umreti!" Da, takrat je postal čriček slep. in mravlja izgubila peruti; toliko čudnega »o je zgodilo ta dan. Naš Gospod je sedel cel dan tu veličasten in mil in je ustvarjal in klical v življenje, proti večeru pa mu pride na misel, da bi ustvaril Že malega, rjavega tička. "Zapomni si. da se ti pravi ta taščica — da veš t" je rekel ko je bil dodelan. Postavil <*a jo na svojo dlan in ga izpustil. Toda ko je tiček nekoliko časa letal okolu in si ogledal lopo zemljo. na kateri bo moral živeti, mu je prišlo na misel, da bi se sam opazoval. Tedaj jo videl, da je popolnoma rjav, da, celo grlo je rjavo. Taščica so je obrnila in vrtela ter ogledovala v vodi, a nobenega rdečege peresa ni hotelo biti. In ptič jo lotol k Gospodu nazaj. Naš Gospod je sedel mil in dober na prestolu, iz rok pa so mu polet avali metuljčki, ki so mu letali okolu glave, golobje so gru-lili okolu njegovih ram, in okolu njega so priraščale iz zemlje vrtnice, lilije in drugo krasotice med cvetlicami. Malemu tičku je tolklo srce od tesnobo, a vendar je letel v nežnem loku vedno bližje in bližje k Gospodu in je obsedel nazadnje na njegovi roki. In Gospod ga je vprašal, kaj Želi. "Samo eno reč bi te rad vprašal". je rekel tiček. "Kaj pa bi rad vedel?" je vprašal Gospod. "Zakaj nisi meni dal nobenega rdečega peresa ? Tako rada bi bila tudi rdeča, kakor so mnogi drugi ptički." In tiček je proseče pogledal (ii spoda s svojimi malimi, črnimi očmi in obrnil glavico. Okoli in okoli je videl fazane, čisto rdeče in potresene z zlatim praškom, papige z lahno rdečim vratom, peteline z rdečimi rožami, da molčim o metuljih, ribah zlaticah in cvetlicah. In prav gotovo si je takrat mislila taščica, da bi samo mala kapljica barvo zadostovala in njene prsi bi bile rdeče in ona bi bila lepa ptička. In taščica je čakala, da bi Go-;*pod rekel: "Saj res. prijateljček, vidim, da sem pozabil tvoje prsi rdeče pobarvati; čakaj samo trenutek in vse se zgodi." A Gospod se je nežno posmejal in rekel: "Ti moraš sama gledati, da si rdeče prsi zaslužiš." S temi besedami je naš Gospod zojK-t dvignil roko in taščica je letela zopet v svet. Zamišljen je letel ptič doli v raj. Kaj pa naj stori tako majhen ptiček, da si zasluži rdeče perje? Ivdiuit. kar je prišlo taščici na misel, je bilo to, da je spletla na njih jo že!" "To je čela nesrečnega križanca", je rekla taščica. "Ta bo precej izginila. kakor hitro se okopljem v potoku ali čistem studencu." A rdeča barva ni hotela izginiti s prsi, četudi se je tička pra-la, in ko so njeni mladiči dorasli, so tudi ti nosili na prsih rdečo liso, kakor jo nosi vsaka taščica na grlu prav do naših dni. tom govore lili anireli * - Je predovah, da so znali obdelovati ( "Vidim, da so trnji prebodli la, nezvesti ljubimec je obležal s polje, da so se vozili po morju, de- njegovo čelo in da toče kri", je prestreljeno glavo — mrtev. Pu-lali so obleke in okraske, da so nadaljevala. "In ta človek je ta-.zmanova je zbežala proti Vltavi znali že zidati velike tempelj ne in ko lep in tako milo pogleduje o-,ter je skočila v roko. Posrečilo se [mogočna mesta, kakorThebe, Rim koli sobo. da bi ga moral vsakdo .K rešiti. Oddali so jo sodišču, j in Jeruzalem. j ljubiti. Zdi se mi, da mi prebada'pred katerim so bo odigralo sedaj j In napočil je nov dan, ki tudi sulica srce, ko ga vidim trpeti." j zadnje dejanje tragične ljubezen-dolgo ne bo pozabljen v zgodovini j Tički se je vedno bolj smilil ske dramo, zemlje, in v jutro tistega dne je križani in s trnjem kronani. "Ako sedela taščica na nizkem, golom gričku pod jeruzalemskim obzidjem in je pela svojim mladičem, ki jih je imela v malem gnezdeeu med trnjem. Taščica je pripovedovala svojim mladičem o čudnem dnevu stvarjenja, kakor je tako vsaka taščica pripovedovala od prve dalje. ki jo slišala božjo besedo in je izšla iz božje roke. "In glejte", je žalostno končala, "toliko let je preteklo od dneva st varjenja dalje, toliko rož je cvetelo, toliko mladih tičev se je že zleglo iz jajec, da jih nihče ne more prešteti, a taščica je še vedno tist majhni, rjavi ptiček in ni mu še posrečilo zaslužiti si rdečega grla." Mladiči so široko odpirali svoje kljune in so vprašali, če niso njihovi predniki nikoli poskusili izvršiti kako tako velikansko delo, s katerim bi si bili pridobili dragocena rdeča peresca. "Vsi smo storili, kolikor smo mogli", je rekla mati, "a vsem se je še ponesrečilo. Precej prva taščica je našla drugrega ptička, ki ji je bil čisto podoben, in vzljubila ga je s tako močno ljubeznijo, da je čutila, kako so žarele v "ji njene prsi. In mislila si je: Sedaj pa že razumem. Ljubi Bog hoče, da tako vroče ljubim, da se, bode moje perje pobarvalo od ljubezenskega plamena, ki gori v mojem srcu. A ponesrečilo se ji je, kakor se je ponesrečilo vsem in se bo tudi vam." Mladiči so žalostno za čivkali in so začeli že žalovati radi tega, ker ne bo nikdar dičila rdeča barva njihovih prsi. "Tudi od petja smo nekaj upa-i*\ je govorila mati z zategnjo-nim glasom. "Že prva taščica je tako pela, da so prsi plule od navdušenja, in zopet je začela upati. Mislila si je: veselje do petja, ki biva v mojih prsih, mi bo dalo rdečo barvo. A motila se je, kakor so se motili tudi pozneje vsi, in se bodote motili tudi vi." Zopet se je začulo žalostno čiv-kanje iz mladih grl. "Tudi od naše drznosti in hrabrosti smo marsikaj upali", je rekla mati. "Že prva taščica se je hrabro bojevala med drugimi ptiči in njene prsi so gorele bojaželj-nosti. Mislila si je: Moje grlo se pordeči od bojaželjiu>sti, ki jo nosim v prsih. A ni se ji posrečilo, in posrečilo se tudi ni naslednikom, in se tudi vam ne posreči." Mladici so zopet začivkali, da vendar hočejo tudi oni poskusit, a starka jim je žalostno rekla, da je to nemogoče. Kako bi mogli oni upati, če se je tolikim ponesrečilo? Kaj hočejo več storiti, kakor ljubiti, peti in bojevati se? Kaj bi mogli--- Tica je utihnila kar sredi stavka; pri nekih jeruzalemskih vratih je prišla ven velika množica, ki se je napotila na hrib, kjer je taščica gnezdila. Tu so bili jezdeci na ponosnih konjih, vojaki s sulicami, rabeljni z žeblji iu kladivi, tu so bili duhovni, ki so častitljivo stopali, sodniki, jokajoče žene, pred vsemi temi pa divje ljudstvo, cel narod potepuhov, ki so grozno vpli. Ptiček je sedel tresoč se na robu svojega gnezda. Vsak trenutek se je moral bati, da kdo stopi v trnje in pohodi njegovo gnezdo z mladiči vred. "Pazite", je za-klical ptičok svojim mladičem, "stisnite se skupaj in bodite mirni! Sedaj prihaja konj. ki gre ravno čez nas! Sedaj prihaja vojak z žoleznokovanimi sandali! Sedaj prihaja vsa divja množica, kakor nevihta!" Naenkrat pa je ptiček obmolknil in je pozaibil skoro na nevarnost, ki mu je pretila. Hitro je skočil v gnezdo in razprostrl svoje peruti nad mladiče. "Ne, to je prepozno*', je rekel. "Nočem videti — trije hudobneži so, ki jih bodo križali." Raznoterosti. Tragedija poljskega plemiča. Med viharnimi napadi Rusov na avstrij. postojanke v Karpatih so je dogodil ta-le pretresljiv slučaj : Ulanski častnik, poljski grof L. S. je zašel s svojim oddelkom v hud ogenj. Sovražnik je bil v večkratni premoči. Ruski častniki so silili z biči in s streli zadnje čete naprej, kar je povzročilo, da so so ruski-vojaki z obupno div-jostjo vrgli v naše brambovce. Ulanei so se hrabro ustavljali; posrečilo se jim jo. da so ohranili svojo postajanko ter močno deci-miranega nasprotnika nazaj vrgli. Častnik grof L. S., ki je s svojo hrabrostjo in neustrašenostjo zmagal, je pa znorel. Ko jo namreč slišal nekega smrtnoranjenega ruskega vojaka, da je umirajoč zaklical v poljskem jeziku "Jezus! Mary a! Božo! Ziniluj sio nademna" — (.Jezus, Marija! Moj Bog Usmili se mo!) ga je prevzela zavest, da je končal življenje nekemu poljskemu rojaku, ki je bil prisiljen boriti so v ruskih vrstah. — To ga je tako pretreslo, da se mu je zmešalo. Poljsko ljudstvo jo razdeljeno na tri države in v različne armade, ki so si v laseh ; zato so dostikrat zgodi, da se mora rodni brat zoper brata vojskovati. Pač tragično ! Pripomniti je, da je grof L. S. že bolj v letih in se je takoj izpo-Četka vojne prostovoljno oglasil za vojno službo. kako so jokali vsi lastniki ladi; in mornarji in govorili: "Gorje gorje, veliko mesto, v kateren smo obogateli, ki je imelo ladij« na morju, in sedaj jo v oni uri o pustošeno. In svetloba naj ne sije več v tebi." In Janez poroča nate o triumfu moža, "ki sedi na be lom konju, in oči so mu plamen ii na glavi polno kron." Žena univerzitetna profesorica v Rusiji. Pred kratkim je bila imenovan« za profesorico medicinske fakulte te na odeški univerzi Mary a Star siszewska. ki jo promovirala n; univerzi v Nanev. Rusko ministr stvo jo prvotno nasprotovalo nje nemu imenovanju. Ko pa je odsto pil minister Kassa, ni bilo nobe nih predsodkov več in stolico patologije in terapije je dobila Star-siszewska, ki jo predložila tudi mnogo originalnih strokovnih spisov. Avtomobilska nesreča. Z Dunajskega Novega mosta poroča o. kr. korespondenčni urad: Avtomobil, v katerem so jo vozi! tvorničar baron Ringhoffer s šoferjem in z enim gostom, je zavo-zil s tako silo v neko zaprto pre-grajo pottondorfške železnice, tla so jo avtomobil prekucnil in da so vsi trije padli iz voza. Ringhoffer in njegova tovariša sta težko ranjena. NAZNANILO. Cenjenim naročnikom v Penn-sylvaniji sporočamo, da jih bo t kratkem obiskal naš potovalni za stopnik Ako cesar naroči klobase....... Maščevanje zapuščenega dekleta. Iz Prage poročajo 10. maja: Danes dopoldan je ustrelila 29-lctna sobarica Ana Puzmanova 231etne-ga rez. poročnika dr. Eriha viteza Beck-Mannagetta. Dr. vitez Beck je sin praškega vseučiliškega profesorja, pri katerem je služila pred par leti Ana Puzmanova kot sobarica. Med dekletom in domačim sinom se je razvilo ljubavno razmerje. Beekovi starši so izvedeli za tajnost svojega edinca in lepe sobarice in Ana je morala iz hiše. CENIK KNJIG katere ima v zalog i SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y. MOLITVENIH; Duhovni boj Evangel j ska zakladnica .Jeruzalemski romar r_.45 .00 Kristusovo življenje in smrt — 501 ^ Tezano $3.00 —.20 Gospod usliši mojo molitev j £;rist°f Kolumb z posebno velikimi črkami $1.00 j Knzana umiljenost «—.40 Ključ nebeških vrat —.501.aj 5e Je *Iakaru sanjalo t —.50 Lažnjivi Kljukee Leban, 100 beril Maksimilijan 1. Marija, hči polkova Jezus in Marija r—.40 Marija Varhinja ,—.60 Marija Kraljica ■—.60 Marija Kraljica, elegantno vezana $1.20 j soc^ialen roman. Pot k Bogu, v šagrin vezano $L20 j JJalomestne tradicije Rajski Glasovi —.50 iMlr Božjl Rajski Glasovi, elegantno j ^!k1lova Za!a vezano _.90 Poštenjakov!« Rajski Glasovi, v slonovo ' N!a diTiem zapadu, ves. kost vezano $1.20 . .mdli?kih otokih Sv. Ura, elegantno vezano $U0 ^d.enžek Sv. (Jra, v slonovo kost ve- iNa Ju^rovem zano $ 1 o0l krivih potih Skrbi za dušo — 60 Xa razli(^ih P°tih Skrbi za dušo, elegantno ve- Narodne pripovestl, L, 1. zano $1 20 'm zve*ek P° Nebesa naš dom, elegantno ^eljenei vezano $1 °0 valovih južnega morja Vrtec nebeški —40 a Palavanu Nikolaj Zrinski 10 jetiki Odkritje Amerike, vos. vbecednik slovenski, v-isan —.25 \iinov nemsko-angleški tol- —.50 FOUCNZ IN 71 IZ: Ljubezensko razmerje je trajalo In razprostrl je svoje peruti ta-1 še nekaj časa naprej — končno ko, da mladiči niso mogli nič vi-[pa je vitez Beek dekleta opustil, deti. Slišali bo samo zbijauje s Ob izbruhu vojne pa je odiel ne- Mr. ZVONKO JAJU3HK, ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila. Sedaj se mudi v Pittsborgh, Pa., in okoliei. Upravništvo "Glas Naroda". mac, vezan vngleško-slovenski in slo- vensko-angieški slovar —.40 terilo prvo, vezano —.30 ierilo dm go, vezano >-.40 ierilo tretje, vezano —,i0 'erkvena zgodovina —.70 )obra kuharica, vezano $3.00 )omači zdravnik, vezan —.75 domači živinozdravnik —.50 Evangelij —.50 fizika 1. in 2. del —.45 litri raeunar, vezano —.40 Nemščina brez učitelja, 1. i* 2. del po —.50 .emščina brez učitelja, 1. * in 2. del, vezano $1.20 )bena zgodovina $4.00 'esmariea, nagrobnicc $1.00 Poljedelstvo i—.50 'opolni nauk o čebelarstvu, vezan $1.00 'ostrežba bolnikom —.20 5rva nemška vadnica —.35 Sadjereja v pogovorih —.25 ^chimpffov nemško-sloven- ski slovar $1.20 >chimpffov slovensko-nem- Iki slovar $1.20 ] Slovenski pravnik $2.00 Slovar nenisko-sl o venski (Janežič-Bartel), vez. $2.50 Slovenska kuharica, vez. $3.00 slovenska Slovnica, vez. $1.25 •»lovenska pesmarica 1. in 2. zvezek po •—.60 ■slovensko- angleška slovnica, vez. $1.00 >pisovnik Jjubavnih pisem —.40 Spretna kuharica, brošir. —.80 Trtna uš in trt ore ja —.40 •7mna živinoreja —.50 dmni kmetovalec ■—.50 ^irovnik, narodne pesmi, I., 2. in 3. zvezek, vez., po —.50 3ABAVNE IN BAZNE DRUtJE KNJIGE: _ Saron Trenk «—.20 Relgrajski biser —.20 Beneška vedeževalka —.20 Bitka pri Visu <—.30 Bodi svoje sreče kovač —.30 Boj za pravico —.40 Boj s prirodo .—.15 Božični darovi _.15 Burska vojska —.25 Cerkvica na skali <—.15 Cesar Jožef II. i—.20 Ciganova osveta —.20 Ciganska sirota, 93 zvezkov $5.00 Človek in pol (Cankar) $1.00 Cvetke —.20 Don Kižot —.20 Dobrota in hvaleinott —.60 Evstahija dobra hči —.20 Fabiola •—.35 George Stephenson, oče železnic —.20 Grizelda —.10 Grof Radečkj —.20 Hedvika, banditova nevesta —.20 Hirlanda, —.20 Hlapec Jernej —.60 Hubad, pripovedke, 1. in 2. zvezek po —.20 Hustrovani vodnik po Gorenjskem i—.20 Izlet v Carigrad i—.20 Ivan Resnicoljub «—.20 Tzanami, mala Japonka —.20 Izidor, pobožni kmet •—.20 Jama nad DobruSo •—.20 Jaromil -—.20 —M —.2S —M —.20 $1.00 —.25 —.7f —.35 —.29 —.60 —.80 — —.30 —.2* —JO —.2« —.IS —.20 —.20 —.1» —.80 $1.00 -.30 —.2» —.20 Pasjeglavci Prihajač Pregovori, prilike, reki Pri Vrbčevem Grogi Prst božji —.30 Itandevonz —.8f Revolucija na Portugalskem —,Ž0 Senila —.19 Simon Gregorčiča poezije —.45 Stanley v Afriki i—.99 Sherlock Holmes, 3., 4., 5. in 6. zvezek po —.AO Sveta noč —.29 Srečolovec ,—.29 Strah na Sokolskem gradu, 100 zvezkov $5.09 Strelec — M Sanjska knjiga, velika •—.90 Štiri povesti —.29 Tegetthof —.29 Turki pred Dunajem —.30 Trije rodovi —.89 Vojna na Balkanu, 13 zvez. $1.83 Zlate 2a?ode, vez. —.90 Življenjepis Simon Gregorčiča —.M Življenja trnjeva pot —.30 Znamenje Štirih •—.30 Za kruh cm •—.20 Življenje na avstr. dvoru all Smrt cesarjevica Rudolfa —.79 8PILMANOVE P0VB8TI; 1. zv. Ljubite svoje sovražnike t—.39 2. z v. Uaron, kridanski dečtk — M 4. zv. Praški judek —.29 6. zv. Arumugan, sin Indijskega kneza .—.29 7. zv. Sultanovi sužnji —.21 8. zv. Tri indijanske povesti —.39 9. zv. Kraljičin nečak —.39 10. zv. Zvesti sin «—.99 11. zv. Rdeča in bela vrtnica —.39 12. zv. Korejska brata —.30 13. zv. Boj in zmaga —.39 14. zv. Prisega huronskega glavarja —J99 15. z v. An gel j sužnjev «—.30 16. zv. Zlatokopi —.99 17. zv. Preganjanje indijanskih misijonarjev —.39 18. zv. Preganjanje indijanskih misijonarjev r—19 19. zv. Mlada mornarja <—.99 TALIJA: Zbirka gredaliikih \gmt. Brat sokol Cigani Dobro došli Doktor Hribar Dve tašči Pri pusčavnik« Putifarka Raztresenca Starinarica V medenih dneh Zupanova Micka —.19 —.40 —m —.29 ■—.20 i-^9 —.39 —3B RAZGLEDNICE: Nt„/orŠke, s cvetlicami, humoristicne, božične, novoletne in velikonočne, komad po dncat po Z slikami mesta New Torka po Album mest New Yorka a krasnimi slikami, mali veliki —.93 — 39 ♦—.Ti Opomba: NaroČilom je prilog iti denarno vrednost, bodisi r gotovini, poštni nakaznici, ali poitn ih znamkah. Poštnina je pri vael «n|k ie vračunajo. ____ __________________ _ .- ^ sL .. ... , m -fflrlailiAiiiiiimi ... , —1.. - f> ST " ■ . * w »t.» GLAS NARODA. 26. JUNIJA. 1915. HVBSEVALM ODBOB; Sakaer. predsednik. 82 Cortlandt St., New York. N. T. Kalish, «119 St. Clalr Are_ Cleveland. Ohio. BodoU Trošt, 333 W. Central Park, New York. N. X. Mm Jmgtr, blagajnik. 5241 Upton Are. So.. Mlnneapolla, Minn. lh-n:«r, k..Jikor ;ra pudnižnlcf sama ne potrebuje, naj blagovolijo poslati frhiviM-wu tajniku. Ysuka vplačana svota bode i*itrj«'iia ik> tajniku iji raz-*."« - I a |K» slovt-nskib listih, istočasno naj tudi obvesti si. blagajnika, koliko denarja so i«>!»lali. Pozor! — Tajniki in blagajniki podružnic Slov. Lige! Tem potom so prošeni vsi tajniki podružnic SI. Lige, da nemudoma pošljejo na glavnega tajnika sledeča poročila: število članov, ime in naslov predsednika, tajnika in blagajnika, kraj podružnice ter dan ustanovitve. Blagajnike podružnic pa prosim, da o poslanem denarju na glavnega blagajnika napravijo dva poročila in pošljejo enega na glavnega blagajnika, enega pa na glav. tajnika, da tem potom laliko vedno izkažemo natančen račun in stanje Slov. Lige. Za vsa nadaljna pojasnila tieoea se Slov. Lige, naj se cenj. rojaki obrnejo na glav. tajnika Slov. Lige. EDWARD KALISH, glavni tajnik. 6119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Vse irtise Pravil Slovenske Lige smo poslali glavnemn tajniku Slovenske Lige, Mr. Edvardu Kališu, 6119 St. Clair Ave., Cleveland, O. — Oni, ki nimajo Pravil, naj se obrnejo naravnost nanj. — Vse potrebne informacije daje glavni tajnik. Uredništvo G. N. Ely, M inii — J:i. junija 1915 Ko s.' je sprožila ideja Slovenske Lige, je nastalo zanimanje 7u to koristno narodno stvar tudi tukaj v naši naselbini na Ely. M lin. Sklican je bil javen shod. ki je bil sijajno obiskan. Pri tej priliki se je nabralo prostovoljnih prispevkov #23.70 z namenom. 'JI.70. dasiravno mi jih ni nikoli uradno potrdil, zakaj ne, ne vem. — Na uh še ni »hodu na Ely je bil tudi izvoljen stalni odbor: pred-x driik. tajnik iu blagajnik. Pisec teh vrstic je bil izvoljen hiagaj-mkoiu m je tudi točim oddal vse na pravo mesto kar je prišlo v njegove roke. Predsednik in tajnik naše podružnice sta bila zelo navdušena za to idejo, oba sta moža trdnega prepričanja in moža na svojem mestu. Navdušenost se je vzbudila v vseh iz lastnega nairiba in z namenom, nekaj storiti za zatirani naš narod. NavdTi-•-iiost je trajala pa pri nekaterih samo tako dolgo, dokler ni pri--In . 1 ikta.-ija iz Chieaga. kar jasno kaže. da si pustijo nekateri di-I.tirati ali narekavati v va/nili zadevah zelo zoper svoje lastno prepričanje. Žalostno je. če človek ne more jasno in javno zasledovati ono, kar mu srce in vest veleva, da je prav. \ s;»k. kdor kaj čita. ki ima nekaj lastnega prepričanja, in ki pozna wjij nekoliko zgodovno narodov, mora priznati, če hoče biti odkritosrčen, da ideja Lige. pa naj bo te ali one vrste, je nad vse potrebna med vsakim narodom, tembolj onemu narodu, kateri je zatiran od drugih. Nobenden narod je bolj ne potrebuje, kakor slo-\<-n»ki narod, celo nasprotniki te dobre ideje priznavajo, da edino v združenju je moč in rešitev, ne strinjajo se samo z načrtom. Vsi taki bi pa morali vedeti, da se dostikrat lahko pride po več kakor po eni poti do zaželjenega cilja. Vsak načrt pa mora biti na trdni trgovski podlagi, mora biti odkritosrčen in nepristranski. Če je Slovenska Liga na tej podlagi, bode imela vspeh. Bodočnost nam bode to pokazala. Veliko se je že pisalo proti Slovenski Ligi, nekateri pravijo, da je ni treba, drugi, da ne more tukaj v Ameriki nič koristiti. — rakun je težko kaj dopovedati. Najboljši dokaz potrebe take zveze laliko služi dejstvo, da ima ravno nemški narod danes tukaj v Ameriki svojo Ligo, ki Šteje baje nad tri milijone Članov. Zakaj pri-poznajo Nemci potrebo take Lige tukaj v Ameriki? Ali morda zalo da bi reševali slovenski narod? Zakaj je Liga pripoznana za dobro za Nemce, a za slovenski narod pa ne? To mora dati pomisleka vsakemu treznemu človeku. Ali je toraj greli, če hrepeni slo-\enaki narod pO pracveti in neodvisnosti? lli sicer ne moremo pri-eakovati, da hi kdaj postali močni, premalo nas je. imamo pa sveto pravico pričakovati in zahtevati, da se nas vsaj nekaj vpošteva in kolikor toliko tudi lahko dobimo, če smo ust rajni iu previdni. _ Noben narod ni dobil priznanja, še manj pa kakih ugodnosti brez borbe, iu ravno tako ne bo naš narod. Danes se bori naš revni narod za druge, ali bodemo kdaj storili to sami za sebe? Svetovna zgodovina nam kaže, da so imele stvari, ki so danes pripoznane za naj-boljše. največje nasprotnike, to.la pravica je zmagala v marsičem. ju če hode kdaj prinesla nam boljšo bodočnost, je največ odvisno od našega lastnega napora in lastnega dela. Mož. ki se boji borbe, ki se boji zavedanja svoje lastne narodnosti, ne more nikoli biti vreden član nobenega naroda. Takt ran je uspeli nemogoč, nasprotno pa trud vedno gotovo rodi dober sad in dobi zasluženo plačilo. ____G. L. B. NOVICE IZ STARE DOMOVINE. KRANJSKO. V ruskem ujetništvu. Alojzij MoČilar je bil odšel z drugimi slo-1 venskimi vojaki vred v Galicijo, da tvega kri in življenje "za doni in cesarja". Mnogi mlad fant je padel, pa tudi mnogi družinski oče. In padel je bil, med mrtvimi, je bil tudi Alojzij Moeilar. Tako sta vsaj dva Lojzetova prijatelja pisala M ot-ila rjovim. Prežalostno je bilo to poročilo za Močilarjevo <1 nižino, ali naposled so se vdali v božjo voljo in molili za Lojze-tovo dušo. Ali Lojze ni bil padel na bojišču, ampak še gleda zlato solneo, kakor priča pismo in pečat. ki so ga dobili Moeilarjevi od Lojzeta iz Skobeleva v Turkesta-nu v Aziji, kjer se nahaja z več Slovenci v ujetništvu. — Jožef Kožuh, doma iz Kosez št. 16 pri Ljubljani, se je boril proti ruski j premoči ter vdano prenašal napore in lakoto, ki jo je trpela posad-l ka v trdnjavi Przemvsl. Kožuhovi -i» pač prejeli par pisem iz Prze-invsla od Jožeta, ali nato je na-' stal več mesecev trajajoči mučni molk, da so bili sta riši v silnih skrbeh zaradi sina. Kožuhov Jože pa je še med živimi, kar je potr-j dil s svojim pisanjem. Piše, da se nahaja v ujetništvu v mestu Sa-j ratov. ki leži v girberniji Saratov ob velikanski reki Volgi. Pravi, da ni bil nič ranjen in da je še do-, sti zdrav. 44Štiri mesece so nas Rusi oblegali in ko nam je živeža zmanjkalo, smo se morali vdati". I sicer bi bili vsi od lakote počepali in pomrli. Ko bo vojne konec, pri- dem še domov v Koseze." — Fri-do Lenard, vojak 17. pešpolka. se nahaja, kakor je pisal prijatelju, v ujetništvu v mestu Ashabadu v zakaspiškem distriktu. V reče-netu mestu je več Slovencev. — Dolgo dobo, eelih sedem mesecev, niso Mezetovi v Orni vasi št. 17 prejeli nobenega pisma, nobenega glasu od Edvarda, ki se je bojeval na severnem bojišču. Sedaj so prejeli nismo od Edvarda samega iz daljnega sibirskega mesta Tom-ska. da je še živ. — Ivan Tršan je stal v ognju na severnem bojišču. Njegova mati Ana Tršan, ki prebiva na Poljanski cesti št. 73 v Ljubljani, ni dobila dolgo časa nobenega glasu od svojega sina. Ivan je sedaj pisal, da je v ujetništvu v Samarkandu v vročem Turkestanu. kjer se pasejo po pašnikih črede kamel. — Fran Modic je pisal in sporočil svojemu očetu Urbanu Modieu, ki biva pri Sv. Gregorju blizu Ortneka. da se nahaja v ruskem ujetništvu (kraj ni naveden). — Iz ujetništva v Skobelevu, kjer je več Slovencev. se je oglasil Andrej Kabin in je z rečen i m pismom žalostno ženo Frančiško Kalan in otroke. ki bivajo v Vašah pri Medvodah, nepopisno razveselil. — XJ1-rili Konjar se je oglasil iz sibirskega mesta Omska. Piše ženi, bivajoči v Smledniku pri Medvodah. da se nahaja v ujetništvu.— Ivan Modic piše materi Mariji Modic v Mateni na Igu, da je ruski vojni ujetnik (kraj ni naveden . — Josip Janežič piše iz At-karska v gu berili j i Saratov. Pismo, pisano v Atkarsku S. aprila, je prejel ondan Jožetov stric Janez Janežič, ki biva v Skopačnikn na Igu. — Iz ruskega ujetništva se je oglasil enoletni prostovoljec Maksimiljan Glilia. sin trgovca M. (diha iz l*iiea pri Rakeku. Pisal je dopisnico, datirano z dne 27. aprila. Nahaja se v mestu Sy-sram. gubernija Simbirsk. — Iz ruskega ujetništva se je oglasil Fran Kunstelj, posestnik na Polj-šiei-Gorje. Pisal je bratu iz mesta Samara; pravi, tla je še dosti zdrav. Najbrže bo tam še več vojakov artileristov. ki so branili Przemysl. — Iz ruskega ujetništva se je že z več dopisnicami o glasil Jožef Kramar, ki ima svojo družino v Bruckhausjiu ob Reni. l'iše, da se mu ne godi slabo, a hudo mu j«1-, ker nima nobene vesti < d svojih dragih: žene in otroči-čev. Hrepeni po boljših časih, da bi mogel zopet k svojeemi. Nahaja se v guberniji Simbirsk. — Iz u-jetiiišt v a se je oglasil Matevž Itrajee, mlinar iz Spod. Grabna, brat župnika na Trati. Nahaja se v Samarkandu. provinci ji Turkestan v Aziji. Svoji ženi piše z dne 14. aprila: liog daj, da bi bil že kmalu mir. da nas bodo spustili domov. Tukaj je vroči kraj. Naša kompantja je še vedno vsa skupaj, vsi smo sami Slovenci. lioril se je pri Przemvslu. — Janez Ma-tevžič iz Starega trga na Notranjskem, ki se nahaja v ujetništvu v guberniji Tomsk v Sibiriji, piše svojim sta riše m med drugim: Najprej Vas srčno pozdravim in Vam želim kaj boljšega nego je meni tukaj. Rad bi vedel, če ste dobili moji pismi, ki sem Vam jih pisal oil tu. Ljubi moji, kdaj bo konec vojne, da bomo mogli domov? Tukaj je tako dolgčas. Pa kaj bi Vam razlagal, saj si laliko mislite, kako da je. Tukaj je bil strašen mraz — 47 stopinj. Le 1 »og daj. da pridem še kdaj domov. a malo upam, ker sem vedno nekaj bolan. lioga prosite, da bi se vojna kaj kmalu končala. Živež je tukaj še poceni; funt kruha velja S kopejke (9 vinarjev). Plačo imamo po 19 krajeerjev na dan. Ko bodo nastopili topleji dnevi, nas najbržo pošljejo kam drugam, radi tega mi na pismo ne odgovarjajte, ker bi Vaše pismo mogoče ni dobil: pa vendar bi rad vedel, kako je kaj pri nas in če je še kaj ljudi na svetu, ker tukaj se nič ne izve. Bog daj. da bi se še kdaj videli! Imencvan je za poročnika pri 53. pešpolku Ivan Susteršič, sin deželnega glavarja dr. Ivana Su-steršiča. — Vpokojeni major Ka-rol pl. Castel je imenovan za podpolkovnika. — Za poročnika sta imenovana praporščaka 26. dom. polka Ivan Barek in Josip Malen-šek. — Za črnovojniškega stotnika je imenovan črnovojniški nadporočnik Ivan Bolaffio. Vojak umrl. Dne 20. maja je u-mrl v neki ogrski bolnišnici Janez Skok, organist v Špitaliču pri Kamniku za rano, dobljeno v boju v Karpatih. Bil je dober organist in v vsakem oziru vrl mladenič. Vojaki umrli v Ljubljani: Josip Leitner, črnovojnik. — Mihael Cacsi (Madžar), pešec polka štev. 101. — Janoš Baranvi (Madžar), vojaški voznik. — Peter Mvsiov, pešec 9. polka. Vojak utopljenec. Dne 19. maja so potegnili v bližini nekega mlina pri Postojni iz Pivke truplo u-topljenega vojaka. Po pri njem najdeni korespondenci je to najbrže Štefan Trumer. Vojak je padel najbrže pri lovu na rake in ribe v votlo. j Od straže cbstreljen. Ko je 26. j maja Andrej Ta rman, posestnik iz Loga št. 3, občina Kranjsko gora. šel po 80 do 90 korakov od železnice oddaljeni občinski poti, mu je klicala straža, naj bi se odstranil. Ker je pa Tarman gluh, je straža stekla za njim. Ko je Tarman videl stražo teči za seboj, je tudi on pričel bežati. Ker Tarman pri tretjem klicu ni obstal, je straža streljala nanj. Tarmanu je strel hudo poškodoval desno nogo, zdrobil mu je kost. Drugo vojno posojilo. Meščani, združeni v meščanski korporaciji v Kamniku, so podpisali drugega vojnega posojila v znesku 10,000 kron. Umrli so v Ljubljani: Helena Lavrič. zasebnica. 76 let. — K ji j -ko Pirkovie, stavec, 45 let. — Josip Intihar, posestnik, 23 let. — Martin Bernik. bivši rudar. 32 let. Umrl je v Cerkljah na Dolenjskem posestnik in gostilničar A-lojzij Marinšek. Ranjki je bil predsednik Ciril-Metodove podružnice in več drugih društev ter načelnik požarne hrambe. Umrl je na Vrhniki Anton Bučar. trgovec in posestnik. Obesil se je v Postojni 44letni posestnik Fran Kodelja iz Buda-nja na podstrešju. Vzrok samomora je že dalj časa trajajoča potrtost. Nesreča. I>ne 20. maja je v Selcih nad Skofjo Loko 3letna hčerka posestnika Andreja Potočnika, ki se sedaj nahaja pri vojakih, lezla brez vednosti matere po stopnicah v podstrešje. Pri t eni ji je spodrsnilo ter je padla v vežo 'n si zlomila levo nogo pod kolenom. Preprečena nesreča. 20. maja proti 11. uri zvečer j'i vozil mimo belgijske vojašnice v Ljubljani vojaški avtomobil proti hiši Ran-/ingerja. Tukaj zavije, meneč, da je vozna cesta, po drevoredu proti Martinovi cesti. Slučajno je šel mimo Cotič. gostilničar na Martinovi cesti. Na njegovo glasno vpitje in mahanje z roko se je vojaški avtomobil ustavil, nakar je imenovani gospodoma v avtomobilu pojasnil, da je ta pot samo za pešce ne pa vozna in da bi se primerila velika nesreča, ako bi avtomobil vozil dalje. Druga žrtev roparskega napada pri Litiji. V Ljubljani v deželni bolnišnici je umrla Frančiška Primožič iz Gor. Loga pri Vačah, ki je bila ob roparskem napadu v noči od 21. na 22. maja smrtno nevarno poškodovana. Kakor znano, so v tej noči njeno mater roparji umorili. Vlomi. V noči na 18. maja so neznani storilci, ki so imeli s seboj najbrže voz, vlomili v trgovino trgovca Ivana Z liro v Semiču in odnesli raznega blaga in tobaka v vrednosti 2018 kron. V isti noči so vlomili tudi pri dveh po-sestnicah in enem i>osestniku v Vrtači. V vseh štirih slučajih so vlomilci baje cigani. — Gostilničarju Lovrencu Bohincu na Lescah je ukradel dosedaj še neznan tat iz zaklenjene omare 100 kron. Tat je odprl omaro s pomočjo ponarejenega ključa. — Kočijažu Juriju Sircu iz Kranja je ukradel neki tat iz njegovega ležišča na slami v hlevu, kjer je imel denar skrit, znesek 90 kron. Orožništvu se je posrečilo najti tatu v osebi nekega loletnega, tamkaj zaposlenega fanta. Fanta so oddali sodišču. Od ukradenega denarja je bil že 60 kron zapravil. Iz poštne službe. C. kr. poštni nadoficijal Jožef Tomažin je bil začasno vpokojen. Služboval je v Ljubljani. Iz ljudskošolske službe. C. kr. okrajni šolski svet v Litiji je imenoval bivšo učiteljico Pavlo Pelko za supljentinjo na ljudski šoli To-plice-Zagorje. — C. kr. okr. šolski svet ljubljanske okolice je poveril namesto k vojakom odišlega nad-učitelja Ivana Grada učitelja Ivana Cepona z začasnim vodstvom ljudske šole v Mostah. Prva goba na trgu. Dne 22. maja je bila na ljubljanskem trgu prva letošnja goba (jurček). Prodana je bila za 40 vinarjev. fiTAJERSKO. Umrla je v Trbovljah gospica Milka Snšnik v starosti 21 let. Ranjen na bojišču. \z Loke pri Zidanem mostu poročajo: Na severnem bojišču je bil ranjen praporščak Stanko Jurko, sin raz- borškega šolskega vodje Blažka Jurka. Leži v neki dunajski bolnišnici. Pred izjemnim sodiščem v Celju se je vršila 22 maja razprava proti Ivanu Verdniku. veleposestniku in trgovcu iz Može ob Dravi pri Slov. Gradcu, in sicer po paragrafih 64. in 305. kaz zak.Obtoženec. ki ga je zagovarjal celjski odvetnik dr. Hrašovec, je bil o-proščen. O izvozu živine. Jx Brežic poročajo: Okrajno glavarstvo je odredilo, da smejo le tisti trgovci z živino izvažati iz okr. glavarstva Brežice živino, kateri se izkažejo s posebno legitimacijo brežiškega glavarstva ali kake vojaške oblasti. Prestavljen je bil na lastno prošnjo poštni asistent Kirol Oč-ko iz Judeburga v Celje. KOROŠKO. Nagli sod. Iz Celovca poročajo: Dne 28. maja je armadni poveljnik v smislu paragrafa 481 odst. 2. vojaškega kazenskega reda odredil, da se za okraje armade v polju odredi nagli sod za civilno prebivalstvo. Zbolel na bojišču. Dr. Fr. Kotnik. ki se je bojeval na severnem bojišču in je bil tudi odlikovan, piše uredništvu celovškega "Mira". da je zbolel na bronhialnem NAZNANILO. Rojakom v državah Illinois in Wisconsin naznanjamo, da jih bode obiskal naš zastopnik c katarju in griži. Deset dni je bil v bolnišnici v Aradu in od 21. maja je v Ptuju. — Brat profesorja dr. Frana Kotnika. Benedikt. ki služi pri 8. lovskem bataljonu. je bil ranjen v nogo in se nahaja v Marmaroš Sigetu na O-grskem. DALMACIJA. Preki sod j,, bil p roe hišen v Dubrovniku. HARMONIKE kl'tai ta uitcUito. T KK>Tf ■Wit tmUo »oftIJ«, kar ■«■ ■ tol thkaj ▼ trn *o»tw lr ittej i loma. V Kprtra n kakor tn €rag» lun Slovenska naselbina. V slovenski farmarski naselbini v Sheldonu, Rusk Co., Wis. je že27 slovenskih familij naseljenih. Prostora imamo še za 1000. Za natančen popis, mape inMUŠTER prsti pišite na: A. H. SKUBIC Sheldon, Wis. JOHN WENZEL L CI. Bt^ Cleveland. Oklo. Dr. Richterjev PAIN-EXPELLER za KTBiličce bolrči-ne, ok-rflott in negib-čnott ik'epOT in mišic Pristni prihaja v zavoju, kot ie naslikan tukaj. Odklonite vse za-C voje, ki nisozape-čateni z Anchor varstveno znamko. — 25 in 50 centov v lekarnah ali naravnost od F. AD. RICHTER & CO. 74-80 WatfcngtM St., New T«rk, N. Y. 13,000! — Vse osobje dobite 41 GLAS NARODA" skozi štiri mesece dnevno, izvzemši nedelj in postavnih praznikov. "GLAS NARODA" izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NARODA" donaša dnevno poročila z bojišča in razne slike. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen, lista je organizirano in spada v strokovne unije. -^Ll Mr. FRANE MEH kateri je opravičen pobirati naročnino za list "Glas Naroda" in izdajati pravoveljavna potrdila. Rojakom ga toplo priporočamo. Upravništvo 'Glas Naroda'. PHONE 246 Zastopnik "GLAS NARODA" 82 Cortl&ndt Street, New York, N. Y. Frank Petkovšek Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET WAUKCQAN, . PRODAJA fina vina, izvrstne imotkt, patentirana; zdravila. PRODAJA vozna listke rceb prekosor-akih črt. POŠILJA denar v stari kraj zaneilp.tc in pošteno. UPRAVLJA ti« t notarski pcssl spadajoča de? a. Običajna zmota. Na tisoče Amerikancev trpi na boleznih v drnlni in najnavadnejša med temi je konstipaei.ja (zaprtje) in nje komplikacije. Večina teli bolnikov dela isto napako, to je, da rabi pilule in različna odvajalna sredstva, ne da bi se kdo informiral, če so ta sredstva škodjiva ali ne. Vsako morno odvajalno sredstvo, ki oslabi telo ali ki povzroči, da se telo navadi na to sredstvo, jc škodljivo. Ako trpite na konstipaeiji ali kaki bolezni, ki izvira iz nje, rabite sredstvo, ki vam bo ne le prineslo olajšave, temveč bo v istem času tudi ojačilo vaše prebavne organe. Tako sredstvo je TRINER-JEVO ameriško Elixir grenko Tino Napravljeno je iz rdečega vina in zdravilnih rož, odvajalnih, toničnih in aromatičnih — ter je namenjeno za KONSTIPACIJO, KOMPLIKACIJE SLEDNJE, SLABO PREBAVO, NAPETOST, BOLEČINE V DROBU, ŽELODČNE BOLEZNI, NERVOZNOST, OSLABELOST. Uspeh tega zdravila jc zelo dober pri boleznih, povzročenih ali zvezanih s konstipaeijo in slabostjo. Vsled tega naj bi se rabilo ob prvem znaku nerednosti prebavnih organov. BITTER-V/1NE trike novo horke vino ^VUre^ JOSEPH TRIMO* 733 SAsUUna Ave. CHICAGO, ILL Cena $1.00 V lekarnah JOS. TRINER, izdelovalec 1333-1339 S. Ashland Ave., Chicago, 111. Ako vas mučijo revmatične ali nevralgične bolesti, poskusite Trinerjev liniment. Olajšal vam bo takoj bolečine. Cena 25 in 50c; po pošti 36 in 60c. - ... -T...' V Liftlib • T. .... » J&nJL I GLAS NARODA, 26. JUNIJA, 1915. roman iz Časov napoleona l Angleški spisal Robert Buchanan. — Za Glas Naroda ** prevel G. P. 47 (Nadaljevanje). — Irinrl bo! — Mati, on ne bo umrl! — Nobenega upanja ni, nobene poti! Prekletstvo na Pipriaea in ostale! — Moliva rajše k Bogu! On nam bo pomagal! — Zakaj bi molila?! Bog je proti nam, Bog in Cesar. Moje dete bo pa umrlo, umrlo! Itilo je zvečer in obe ženski, Marcela in udova sta sedeli v koči. Za«lnji poskus udove, da prinese svojemu sinu hrane, se je izjalovil in njeno kočo se je sedaj stražilo z vso pozornostjo. Bilo je naravnost strašno! Njen sin, njeno edino dete je mrlo tam zunaj in ona ni siuela storiti niti koraka, da bi mu prinesla pomoči! Kar nm j«* mogla preje prinesti, je bilo komaj toliko, da si je obranil življenje . . . Sedaj pa sta potekla že dan in noč, odkar je zastonj skušala prinesti mu hrane. Našli so jo . . . To/a zadnjih meseoov jo pustila znake v licu te nesrečne ženske. Bila jo suha kot trliea in držala jo jo pokonci le še materinska ljubezen, ki je gorela v njej. Modra barva listnic pa je izdajala bolezen, ki je razjedala njeno notranjost. Vsa njena tolažba v teh strašnih urah je bila Marcela, ki jo skrbela zanjo ter jo obdajala L ljubeznijo, večjo in silneišo kot da je njena lastna hči. Pa idimo nazaj v katedralo sv. G i ld asa. Noč je in polna plima. Mesec sveti na dno katedrale . . . Visoko, nad pečinami pazijo straže in razpostavljeno so tudi ob bregu. Pipriac ni pri njih, a kjerkoli že jo. on jo na straži. Vso jo tiho in mirno. Najbolj miren pa je bled obraz, ki zre iz dupline proti "Vratom'*. Prišla je konečno lakota, sila. katere ni mogoče premagati s še tako železno voljo. V zadnji noči je bil Roban zavžil zadnjo skro-jioo kruha. Nato so je splezal na znani prostor ter čakal na znani signal. Čakal jo, a zastonj. Kar mu jo še preostalo kruha, je razdelil v majhno kosce, a tudi ti so koneeno pošli. Doli ob bregu je bilo školjk, s katerimi bi mogel u teši t i najhujši glad. a 011 si ni upal tja. Ostati je moral kot podgana v svoji luknji. Votle mu ni manjkalo, kajti v obilici jo ourola s sten. Ujet je bil, v pasti! Sedaj se jo pričenjal resnični glad ! Nobenega čuda ni, da jo bil njegov obraz bled in da je obupno zrl nizdol na morje. Včasih se mu je zavrtelo v glavi in glad je že pričel napadati pravo temelje življenja. Včasih jo zadremal in prebudil so jo naenkrat. tresoč se po celem telesu. Pa naj jo spal ali bdel, vodno je bedel ob ustih dupline ter čakal, čakal . . . • * * — Rohan! Rohan! Skočil jo pokonci iz polsna ter se divje ozrl naokrog. Večni Bog! Ali sanja? Nekaj črnega so premika v mesečini in med tem liekaj belega. Pretemno jo, da bi razločno videl, da bi razločil postave. Slišal pa je dobroznani glas, dasiravno je bil pritajen. Ali je res mogoče t — Rohan! Rohan! Da res j.-! Pogledal je navzdol ter videl v čolnu dve osebi. Gotovo je bil čoln. kajti slišal j«* udarce vesel. —— Hohan? Ali si ti? Poslušaj, jaz sem, — Marcela! Moj Bog. sedaj te vidim! Govori tiho, kajti oni pazijo! — Kdo je s teboj? Jan Gorou. — Prišla sva prav ob bregu in nihče naju ni zapazil. Vendar pa ne smemo izgubiti nobenega časa. — Prinesla sva ti hrane! Oči Robana so se svetile, ko se je sklonil nad nagromadene skale ter pogledoval v čoln. Ko je zrl tako v čoln. je naenkrat ivkočil nazaj, kajti cul je glasove in udarce vesel pri "Vratih." — Hitro, hitro! — je zakričal. — Prihajajo! Vrzi hrano na pesek in beži! > Plima je bila skoro najvišja, a ravno pod "Luknjo" jo bil prostor, ki je bil suh. Na to mesto je Marcela hitro položila, kar jo imela s seboj. Nato je. povsem impulzivno. dvignila roki proti onemu, ki jo zrl nanjo kot da ga hoče objeti, dočim je Jan Goron hitro od veslal po katedrali in skozi "Vrata" in ven na morje. Komaj sta bila /imaj. ko jo bilo naenkrat čuti glasove: — Stoj! Kdo j»- to? in iz temine se je pojavil čoln, v katerem so se nahajali mornarji obrež- j lic straže. Močna roka j«- ustavila čoln .lan (Joron-a in zablesteli • £o bajoneti, dočim je znan glas vskliknil: — - Sto hudičev! Ženska jo! Govornik jo bil Pipriac. ki je stal v sprednjem delu čolna. — Svetilko sem! Hočem videti njen obraz! Nekdo je dvignil svetilko, ki se je nahajala na dnu čolna iu luč je padla na obraz Marcele. Pipriac je oba na mah spoznal. Ali je tO izdajstvo? — je kričal. — Prokleto! Odgovorite! J Kaj pa imate opraviti tu zunaj iu ob taki uri? Ali veste, kaj so bo; zgodilo, če se vaju zasači, da pomagata in podpirata ubežnika? Vent a, da pomeni to smrt? — Smrt tudi zate. Marcela Derval, dasiravno si ženska in skoro še otrok! Marcela je odgovorila odločno, dasiravno je bila zelo žalostna, da so je uganilo namen njene poti: — Mislim, da so lahko vesla po vodi, ne da bi se kaj zakrivilo, ©eržant Pipriac! j —- Ila, pripoveduj to ribam, ne meni! Stari Pipriac ni tako licumeu. — Preišči čoln! — jo ukazal enemu vojakov. j En mož jo skočil s svetilko v roki v čoln. iskal, a ni mogel najti ničesar. Pipriac jo proklinjal. da je bilo groza. Mož. ki je izvršil preiskavo, je vprašal, če hoče aretirati Gorona in Marcelo. — Hudič naj jih vzame! — je zakričal Pipriae. — Naj gresta aaenkrat! Odslej naprej pa moramo bolj paziti. Jan Goron. imam vas na sumu! — Posvarjeni ste in ne vprizarjajte takih nočnih izb -j tov! Marcela, tudi tebe svarim. Iz dobre družine si in nerad bi te j videl v zadregi. Sedaj pa domov kot blisk! Z Bogom! Tako sta bila Goron in Marcela prosta. — morda vsled dobrote seržanta. Goron je hitro veslal proti vasi in kmalu sta priveslala 1 na mesto, kjer je stala kočiea matere Gwenfem. i Medtem pa jo gledal Pipriac pazno skozi "Vrata" v notranjost katedrale. Ko je videl, da je vse mirno in temno, je dal povelje za odhod in čoln je kmalu izginil s pozorišča. Kakor hitro se je čoln odstranil, je pričela neka temna postava plezati po pečini iz "Luknje". Ko je prišla do tal. do mesta, kamor je položila Marce-1 la živila, je sleduja hitro pograbila ter pričela hitro plezati nazaj > proti duplini. Tako je bil Rohan Gwenfem za nekaj časa rešen,' strašne smrti vsled lakote. Štiriintrideseto poglavje. ČETVER0N0ŽNI SAMARITAN. Obleganje je trajalo že štirinajst dni in ubežnik ni kazal niti najmanjšega razpoloženja, da bi se udal. To je bilo naravnost ne-imljivo. nepojmljivo! Vsak dostop je bil odrezan in nobenega j Hm bilo, po kateri bi moglo kako človeško bitje podpirati ubež- nika. Ako bi ne bilo od časa do časa znamenja o njegovi eksistenci, bi človek mislil, da je ubežnik mrtev. On pa ni bil mrtev ter tudi ni mislil na prodajo. Strpnost oblegovaleev jo bila seveda izčrpana, a kljub temu se ni opustilo niti najmanjše stvari pri straženju. — Pipriac je že pričel misliti, da ima opravka z duhom, kajti nobeno živo bitje bi se no moglo tako trdovratno ustavljati postavi, njemu. Pipriacu in Cesarju samemu. Pipriac jo bil gotov ene stvari, da ni namreč dobival ubežnik od nobene strani hrane. Kljub temu pa je živel! Co pa hoče živeti, mora jesti! V sedanjih brezbožnih časih pa je malo vrjetno, da mu je prinašal angelj hrane in tudi iz skal ne raste. Kje torej jo mogel dobiti ta hudič hrane, ki jo neobhodno potrebna za vsakega človeka? Res prava uganka! Kar se pa odkritemu in jeznemu seržantu ni posrečilo, jo dosegel vstrajni in neumorni Mike! G rail on. Ves Čas obleganja je bil spremljevalec stranko, ki jo oblegala. Prihajal je in odhajal ter ni nikdar zanemaril svojega stranskega posla kot oglediili. Če ga jo Pipriac opazoval z jeznimi očmi. mu to ni nič storilo, kajti bil je trde kože. Njegov posel je bil sedaj ugotoviti, na kak način je dobival ubežnik hrano tudi sedaj, ko jo bil ujet v njegovem skrivališču. V toni oz i i u ni bil praznoveren kot seržant Pipriac. Prepričan jo bil. da dobiva Roban hrano. Vprašanje je bilo le, na kak način ! (Nadaljuje se). Velika zaloga vina in žganja. MARIJA GRIILL Prolaja belo vino po ....... — ...... 70c. gallon črno vino po ................ &0c. 1) rož nI k 4 pal lone za .................... $11.00 Brinjevec 12 steklenic ................$12.00 4 gallone (sodček) za..........916.00 Za obilno'naroCbo ee priporoča Marija Grill, 5308 St Clair Ave., N. L, Oc? eland, Ohi. ZASTONJ deset (10) HASSAN kuponov aZREŽITE TA KUPON) Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav. Velikost Je 21 pri 28 palcih. Cena 15 centov. Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi Novo stensko mapo cele Evrope. Cena ji je $1.50. Pri naa je dobiti tudi velike zemljevide ponameznih držav, kakor naprimer od Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi bo vezani v platno in vsak stane 50 centov. Naročila in denar pošljite nac Slovenic Publishing Company, 82 CortUndt Street, New York, N. Y. Najmodernejša, TISKARNA •♦GLAS NARODA" Ufvioje vsakovrstne tiakovtne po nizkih etaafc. Dele ■ r umvje V«a naročila pofljit« jug Slovenic Publishing Company, 82 CortUndt Street, New York, N. T. NAZNANILO. Cenjenim naročnikom v Michi-gauu, Wisconsinu in Minnesoti sporočamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik. Mr. OTO PEZDIR, ki je pooblaščen pobirati naročni no in izdajati tozadevna potrdila. Upravnistvo "Glas Naroda". Prosti nasvet in informacije priseljencem. "Tki Bureau of Imductries utd Immigration" ca državo New Fork varuje in pomaga priseljencem, ki so bili osleparjeni, oropa-oi ali ■ katerimi se je alabo rav-■alo. Brezplačno se daje nasvete prl-leljencem, kateri so bili osleparjeni od bankirjev, odvetnikov, trgovcev l zemljišči, prodajalcev parobrodnih listkov, opremljevalcev, kažipotov in posestnikov go-otils. Daje ae informacije v maturali-saeijikih zadevah: kako postati državljan, kjer se oglasiti sa državljanske listine. Sorodniki naj bi se sestali s priseljenci na Ellis Islanda ali pri Barge Office. DRŽAVNI DELAVSKI DEPARTMENT (State Department of LaborJ BUREAU OF INDUSTRIE! AND IMMIGRATION. Urad v mestu New Yorkn: M East 29th St., odprt vsaki dan od 3. ure zjutraj do 5. popoldne in ▼ sredo ave£er od R. do !•. ni. POZOR ROJAKI! N lilo]j u-■peSno in a- , iilo za žen- * ok« in moš>« lase. kakor t i-di zi moške brke in brado. Ako ne rabi to mazilo, ira-•iteio v 6 te- V" dnih krasni, yreti in dol^i I3. '«;. Vo^fir tudi moškim krasne brke in brada in net o-do odpadali in ne osiveli. Rev matijem, koatibol aH trsranje v rokah. r.osrah in križu v 8 dneh popolnoma ozdravim, rane. opekline, bule. ture. kraste in gTinte. potna nope, kurje oči, bradoviee. ozebline ▼ par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila brez uspeha rabil, mu jamfim za $5.00. Pišite takoj po cenik in knjižico, pošljem zastonj. JAKOB WAll( lf, Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij-skOi posestev vseh velesil. Obsega 1 1 raznih zemljevidov, ■s ZOtih straneh in vstka stran je 10* pri 134 palca velika. Cena samo 25 centov. Manjši vojni atlas obsega devest raznih zemljevidov , M 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev. Cena samo 15 centov. Tsl semljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tndi označen obseg površine, katero zavzemajo posamezna države. Pošljite 26c. ali pa 16c. ▼ znamkah in natančen naslov 1 In m vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas. Pri večja* [j odjemu damo popust, | Slovenic Publishing Company, ^82^Cortlandt Street, New York, N. T. ti L « 4 <& o> NAJBOLJŠA <» SLOVENSKO-flNGLESKA SLOVNICA1 Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Cena v platno vezani $1.00. Rojaki t Cleveland, 0. dobe; »to v porirožBka Fr. Sakser, 1604 St. Gair Ave., N. V francoska parobrodna družba.) Dlnktn* žrta do Havre, Pariza, Sviu, locmista in MfeS POTA* M(? •AIPKOVEMCE'* ■■i« Hlafc« "IASAVO&" ■a In vL'dn "lA&OMAmi itUvtlvlJibt "tAIMAMCft1 1092 K. 64th St* Cleveland, Ohio. ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR DRŽAVAH. "Obalo", "la Toaraiae", "Rodtanteai" in "ffiagtrs" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK •oi ser St.r 0k«Mkrongk lilldlif. Peitn! parnikl odpluje jo vedno afc sradak la pristaadJfe •T. M. B. Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino. Do iobregafeem se prepričal, daj dospejo denarne pošiljat?« tudi seda.' zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem časa 20 do 24 dni. Torej ni nobenega dvoma za} pošiljanje denarjev |sorodnikom in znancem v staro domovino, 100 K velja sedaj $16.50 s poštnino vred. FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St Gair Ave., Cleveland, Ohio. t WS..JK! ii 'itffičžfelf