Ameriška Domovi ima
NO. 106
/ir /1/1- E i* I Hi-
AM€RICAN IN-SPIRIT POR6IGN IN LANGUAG€ ONLY
SLOV6NIAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND 3, O., TUESDAY MORNING, JUNE 1, 1954
ŠTEV- LIV —VOL. LIV
NOVI GROBOVI
Anton Marinich
Po dolgi bolezni je umrl v so boto v Doctors bolnišnici rojak Antdn Marinich v starosti 56 let in stanujoč na 9313 Way Ave. Doma je bil iz Vedrijan pri Koj-Bkem na Primorskem, odkoder je prišel sem pred 30 leti. V starem kraju zapušča ženo Rozalijo, sina Antona, hčer Cecilijo, brata Josepha in Rudolfa, tukaj pa bratranca Carla Konzuh. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 9:30 iz Louis Ferfolia pogrebnegg zavoda v cerkev sv. Lovrenca ob 10. uri in od tam na pokopališče. Kalvarija.
Louis Chample Nagloma je umrl rojak Louis Chample v starosti 62 let, stanujoč na 8901 St, Catherine Ave. Bil je vdovec; soproga mu je u-mrla pred dvema letoma. Tukaj zapušča več vnuikov in vnukinj. Pogreb bo v sredo popoldne ob dveh iz Louis Ferfolia pogrebnega zavoda na Highland Park pokopališče.
Joseph Hutter
V petek dopoldne je umrl na gle smrti na svojem domu, —. 14210 Darwin Ave. Joseph Hutter, star 67 let. V Ameriko je prišel leta 1905 iz Kočevja. Tukaj zapušča soprogo Rose, sina Williama in hčer Al vino. — Pogreb bo v torek (danes) popoldne ob 2. uri iz Mary A. Svetek pogrebnega zavoda na 478 E. 152 St. in od tam na Lakeview pokopališče. (Pokojni zapušča tudi sestri Mary Koesel in Leno Boital).
Mary Godec
Po daljšem rahlem zdravju jei Umrla na svojem domu, 20755 kforth Vine St. dobro, poznana ‘Mary Godec, rojena Koren, stara 52 let. Tukaj zapušča soproga Louisa, hčere — Agnes Turnery, Marion Erjavec, tri vnuke, brata Antona in Louis Koren in več sorodnikov. Soprog je do-raa iz vasi Korenitka, fara št. 'Lovrenc pri Veliki Loki, pokojna pa v Pokreku, fara Stari trg Pri Rakeku, kjer zapušča brata Matij© in sestro Frančiško. — ^ukaj je bivala 34 let in je bila Ranica društva Slovenski dom, st- 6 SDZ, društva Napredek št. r32 ABZ in Krožka 3 Progr. Slo venk ter Kluba Ljubljana. Pogreb je bil danes zjutraj ob 8:15'
^ Jos. Žele in sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St., v cerkev sv. Kristine ob devetih ju nato na pokopališče Kalvari
Anna M. Straus
Po več kot dveletnem bolehanju je umrla v Huron Road, bolnišnici poznana Anna M. Strauss, rojena Klemenčič, stara 50 let, — stanujoča na 22680 Chardon Rd. Tukaj zapušča soproga Johna, sinova John F., William in Charles J., 4 brate, Frank, Anton, Rudy in Louis, tri sestre — Josephine Klemenčič, Mary Thompson, Fran ces Zgonez ter mnogo sorodnikov. Rojena je bila v Clevelandu ter bila članica podr. 32i SŽZ. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 8:45 iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St., v cerkev sv. Pavla na E. 200 St. ob 9:30 in od tam, na pokopališče sv. Pavla.
Zmeda in zmešnjava v vojaški komandi NATO armad
Pesimistično poročilo dveh senatorjev, ki sta si osebno ogledala položaj.
Frank Rupnik
Nagloma je umrl na svojem Cftiu na White Rd. Willoughby fLBs, zadet od srčne kapi, Fr. ■^hpnik, star 62 let. Tukaj zadošča soprogo Georgijo, rojeno ^atetič, doma iz Breze v Klasju, Istra, sina Eugene, vnuka Michaela, brata Josepha in An-°ba, sestro Frances Mihelič in ^ sorodnikov. Tukaj je bival j. ter je bil član društva! Rejsko jezero št. 27 SDZ. — ( ^Poslen je bil v Eato Mfg. Co.„ ^dnjih 14 let. Pogreb bo da-; ?ns popoldne ob 1. uri iz Jos. č16 e in Sinovi pogrebnega za-^°da na 458 E. 152 St. in nato a Khollwood pokopališče.
Vremensh
prerok
pravi:
Število smrtnih nesreč preko praznikov bo doseglo nov rekord!
V državi Ohio je bilo od petka zvečer do ponedeljka zjutraj najmanj 20 smrtnih nesreč.
CHICAGO. — Lepo vreme v soboto, nedeljo in ponedeljek je privabilo na ceste in ulice tisoče ljudi in na izven mestne ceste tisoče avtomobilistov. — Oblasti so izjavile, da se boje, da bo preko teh praznikov novo rekordno število smrtnih nesreč.
Tozadevni pregled izkazuje, da je bilo tekom prvih 48 ur teh praznikov ubitih v prometnih nesrečah 212 oseb. 33 drugih o-seb je v tem razdobju utonilo, sedem jih je bilo ubitih v zračni nesrečah, 28 v raznih drugih nesrečah, skupno število smrtnih nesreč pa je znašalo tekom prvih 48 ur 280.
Od petka ponoči pa do ponedeljka zjutraj se je v državi Ohio smrtno ponesrečilo najmanj 20 oseb; 16 smrti je bilo v prometu, dve osebi sta izgu bili življenje v ognju, dve pa sta bili v bližini Steubenville ustreljeni.
WASHINGTON. — V vojaški komandi Severnoatlantske vojaške obrambe je taka zmeda, da predno bi mogle njene vojaš ke sile stopiti v akcijo, bi Sov-jetija utegnila prevaliti že vse do morja in vsi bilijoni, ki jih je izdala Amerika za to ob ram bo, bi bili zaman in vrženi skozi okno.
Dalje: Evropske industrije, ‘ki so bile obnovljene z ameriškim denarjem, so pričele konkurirati ameriškim industrijam, in mnoge izmed teh evropskih industrij prejemajo še subvencije ali denarne podpore od svojih lastnih vlad.
Komunistična moč v Franciji in Italiji pomeni veliko in resno nevarnost evropski ustaljenosti in ameriška vlada bi morala skrbno proučiti in znova presoditi te zadeve, preden zahteva od ameriškega ljudstva, da še nadaje prispeva v te namene.
Vse to je povedano v ofidelnem poročilu, ki sta ga izdala od svojega evropskega potovanja senator S. Bridges, republikanec iz New Hampshire, in senator Stuart, Smyngton, demokrat iz Missouri. Oba senatorja zavzemata pri senatnih odborih važne položaje.
Na njunem potovanju po Evropi ju je spremljal štab izvedencev in svetovalcev.
Rečeno je, da sta se senatorja dolgo pomišljala, ali naj objavita svoja odkritja in izkušnje, ki
S xr |FBI 0RGANlso aretirali
Z Ukrajino j SEDEM RDEČIH VODITELJEV
Paradam na Rdečem trgu so Tri izmed teh so zalotili in prijeli na tajnem sestanku v New z vrha Leninovega in Stali- Yorku, kamor so se pritihotapili posamič in vsak po novega mavzoleja prisest-j svojih poteh, vovali najvišji voditelji So-
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
V soboto so
vjetske zveze.	I NEW YORK.
vladni FBI organi v svojem po-
MOSKVA. — Dne 31. maja so gonu za rdečimi zarotniki prije-V Moskvi z največjimi slovesno- li sedem nadaljnih komunistič strni in vojaškimi paradami pro- nih voditeljev — tri od teh so slavij ali 300. obletnico združitve j zasledovali na kraj njih taj-Ukrajine in Rusije.	oega sestanka v nekem newyor-
Z vrha Leninovega in Stalino- Iškem študiju. FBI organi so po-vega mavzoleja so opazovali pa- I čakali, da so komunisti pričeli rado pod seboj premier Grigo- sVoi° tajno sejo v ateljeju na 38 rij Malenkov, tajnik komunis- 01d Broadway, nakar so vdrli tične partije Nikita Krušev in vanj ter jih prijeli, drugi najvišji sovjetski vodite- FBI organi so rekli, da so tri-Iji. Okoli Rdečega trga, kjer se je — kakor tudi vsi ostali, ki so je vršila parada, se je trlo vkli- bili aretirani v soboto — partij-kajočega in pozdravljajočega ski voditelji v državi Comnecti-Ijudstva.	cut ter so ,se shajali na tajnih
Vojaška parada ni v nobenem seiaL, da se izognejo odkritju, oziru zaostajala za paradami Ysak posamezni je prišel na se-prvomajskih proslav, če jih ni 1° sam in vsak po drugih poteh, še prekašala. Vojaški paradi Imena teh treh aretirancev je sledila velika parada civili- s°i: —
stov. — Ves čas so nad glavami Simon Silverman, star 38 let, korakajočih ljudi brnela najno- [dolgoletni partijski vaditelj, ki vejša sovjetska jet letala.
SOCIALISTI Z VLADO
PARIZ — Francoska socialistična stranka, ki je najmočnej ša politična stranka v Franciji, je od glasovala, da bo v parlamentu podpirala odobritev Evropske obrambne skupnosti.
je imel v stranki že različne položaje, med temi položaj pred-I sednika.
Robert C. Ekins, star 48 let, kipar in veteran druge svetovne vojne ter nekaj časa partijski I tajnik.
Jack Goldring, 39 let star, Iki je graduiral na univerzi ter
je bil sedaj zaposlen kot mizar (carpenter). V letih 1949-50 je bil finančni in tiskovni direktor partije v Connecticut.
Ostali, ki so bili aretirani v državi Connecticut, so:
Jos. Doman, star 34 let, po poklicu strojnik, ki je imel položaj tiskovnega direktorja v Connecticut.
Alfred Leo Marder, 32 let star, predsednik partijske sekcije v Connecticut.
Sidney Susman Resnick,. star 32 let, predsednik Labor Youth League v Connecticut, katera liga je bila označena za subver-zivno organizacijo.
James Sherman Tate, 43 let stari bivši partijski organizator v Chicagu, kjer je bil zaradi goljufij že obsojen na leto dni zapora.
Vsi omenjeni so bili aretirani kot kršitelji Smithovega zakona, ki prepoveduje propagiranje za nasilno prekucnjen j e vlade.
Skupno število^ rdečih voditeljev, ki so bili aretirani, odkar je pričela vlada pred leti za njimi pogon, znaša s temi — 109.
sta jih dobila o veliki šibkosti NATO armade in o zmedi njenega poveljstva, nakar sta kon čno sklenila, da sta dolžna to
Pokojni papež Pij X. je bil v Rimu proglašen Iza svetnika rimsko - katoliške Cerkve
Komunisti hočejo odmirajoči kolonijalizem nadomestiti s svojim lastnim imperializmom
storiti v informacijo ameriške- Na Trgu sv. Petra je bilo stotisoče ljudi, ki so prisostvovali mu ljudstvu.	| proglasitvi papeža Pija X. za svetnika. Kardinal Spell-
mann je bil na čelu velike skupine Amerikancev, ki so prihiteli k tej redki verski svečanosti.
Zveza kulturnih vrtov—
Nocoj ob 7:30 bo v spodnji dvorani na St. Clair Ave., seja vseh zastopnikov narodnih kulturnih vrtov. Na sporedu je predstava slik posnetih ob raznih pomembnih prilikah. Vsi rojaki vabljeni. Na seji se bo razpravljalo o letošnji proslavi “One World Day”, ki bo predvidoma 8. julija v Jugoslov. kulturnem vrtu. Predsednik g. A. Grdina vabi vse, ki se za kulturne vrtove zanimajo, na to sejo. Po pisma naj gredo—
Na poštnem uradu v Collin-woodu imajo priporočena pisma: Janko Slapšak s Pepper Ave., piše mu Ivanka Jakuš iz Kranjske gore; T. Ulačič z E. 152 St. piše mu neki Ulačič alf Opačiči Jože Jakuš s Saranac Rd., pismo je iz št. Ruperta na Dolenjskem.
Rojenice—
Mr. in Mrs. Anthony Skok, Mentor, O., se je rodil sinko, ki bo delal druščino sestrici in dvema starejšima bratcema. S tem je postala Mrs Frances Mis-lej že 13tič, Mrs. Antonija Skok pa četrtič stara mama. Čestitamo!
VATIKAN.
Ali se bodo res vse južnovzhodne Azije polastili komunisti!

^ ^ahes dežni prši in bolj hlad-°» Ponoči se bo zjasnilo, _
Svarilo sen. Knowlanda, republikanskega voditelja v senatu, in njegov poziv za skupno fronto.
WASHINGTON. — Wm. F. Knowland, republikanski voditelj v senatu, čuti, da bo južno-vzhodna Azija izgubljena in da se je bodo polastili komunisti, ako bodo naši zavezniki še kaj dolgo oklevali, da bi se nam. pridružili v stvoritvi skupne fronte proti komunistom.
Senator Mike Mansfield, demokrat iz Montane, pa je pretekli teden dejal, da je admiral Robert B. Carney, glavar pomorskih operacij, pričel z administracijsko kampanjo za “izobrazbo amer. ljudstva” za intervencijo v Inidokini.
Admiral Carney je namreč na nekem zborovanju v New Yorku dejal, da je prišel čas, ko se morajo Združene države in njihovi zavezniki odločiti za intervencijo v Indokino ali pa prepustiti vso južnovzhodno Azijo komunistom.
O IMPERIALIZMU je danes mnogo govora in zapadnemu svetu ga predvsem očitajo komunisti Sovjetske zveze, ki so sami večji imperialisti, kot jih je kdaj svet poznal. Ker je zdaj zlasti indokitajska vojna zelo povezana z vprašanjem imperializma in kolonializma, bo na mestu o tem nekaj besed, da bodo ob vsakdanjih dogodkih in debatah na ženevski konferenci te disfkusije našim čitateljem bolj razumljive.
Odlomke tega času primernega ter informativnega spisa smo posneli po reviji “Time”, ki pravi med drugim:
Bili so časi, ko so evropski narodi, ki so prekipevali od vitalnosti, pošiljali svoje ljudi, denar in ideje v vse dele sveta.
Prvi zavor in zaustavljenja kolonializma datira od lepega pomladnega dne leta 1775 v Concord, Mass., ko je Ameriška Revolucija naznanila svetu, da
pež Pij XII. v prvi kanonizaciji . katoliške cerkve v 242 letih pro-do Indokine. Druga svetovna g]asp pokojnega papeža Pija vojna je pretresla ostale impe- x. za svetnika, rije. japonski imperij je bil lik- Novi svetnik, ki je peti papež-vidiran, piav tako Mussolinijev. sve^nik, je bil proglašen v og-V preteklih desetih letih si je I romni verski slovesnosti in s 600 milijonov Arabcev in Azij- I.srednjeveškim sijajem na Trgu cev priborilo politično neodvis- sv. petra. Slovesnosti ceremo-nost ter si ustanovilo nove su- Ljj je prenašala televizija v ti-verene države. Francija, ki je SOlče domov, bila po drugi svetovni vojni izgnana iz Sirije in Libanona je Pokc>;)ni papeŽ Pij X” čiŠar zdaj na poti tudi iz Indokine - rodbinsko im'e 3e bil° Giuseppe Holandska Vzhodna Indija je Sarto’ N neštetokrat izrazil že-
postala neodvisna Indonezija ___I ^°’ ba b^ rab ubožen umrl.
Anglija je dala svobodo 470 mi- I Ljudstvo ga je pričelo smatrati
V soboto je pa- kanonizacija se je pričela.
Papež je pokleknil ter pričel moliti molitev “Veni Creator” (pridi, Stvarnik), s 'katero je prosil pomoči sv. Duha.
Nato je sv. oče proglasil formulo kanonizacije ali svetništ-va papeža Pija X., ter proglasil dan 20. avgusta kot dan in praznik njegovega svetništva. Tega dne leta 1914 je namreč pokojni papež Pij X. umrl in šel v nebesa.
in označevati kot papeža-svet-
lijonom ljudi Indije, Pakistana, r21. oznaceiv;
Burme in Ceylona	mka kmalu p0 nJegovem poko-
Indokina je važna iz mnogih pu V ba7iliki SV- Petra L 1914‘ razlogov. Predvsem radi njenih Popoldne ob 5:45 se je pričela človeških vrednot. Okoli 30 mi_ I pomikati po Trgu sv. Petra og iijonov ljudi zahteva zase do- 'romna procesija kardinalov, stojanstvo samovlade. Do pred škofov in drugih cerkvenih prenehaj leti so bili ti ljudje po- ratov- Vehko skupino ameriš-polnoma odvisni od Francije, kib s'večenikov in lajikov je vo-zdaj pa tvorijo tri politične edi- diI :newyorški kardinal nice — Vietnam, Laos in Cam- man’
hodijo — v Francoski Uniji. — Zadnji v procesiji cerkvenih Vsako teh treh edinic ali držav knezov je bil papež Pij XII. sam
narodna neodvisnost^ ne more priznavajo Zdr. države in nad ki je imel na glavi belo in zlato
Če se zgodi nesreča, vam ne more nihče pomagati, če se ni-•te držali prometnih predpisov.
biti samo upanje in želja, tem več dejstvo. Ideja se je naglo razširila v Latinsko Ameriko, kjer je Bolivar zapodil Špance in odkoder so se pričeli tudi Portugalci naglo umikati, in v Evropo, kjer so ob razmahu angleškega liberalizma Jer Francoske revolucije tudi Poljaki, Čehi in Madžari pričeli zahtevati svoje lastne narodnostne države.
V prvi svetovni vojni je bilo konec štirih starih imperijev: Rusije, Prusije, Turčije in Avstro - Ogrske. Gibanje se je pričelo širiti kot gozdni požar v [Azijo in, od Srednjega vzhoda
30 drugih držav. Francija je si- j mitro in katerega cer obljubila, da bo dala tem, I zlatem stolu, trem državam neodvisnost, če-1 Ko so ga prinesli skozi sar pa doslej še ni storila.
Upravičene zahteve
ljudstva
po neodvisnosti, v političnih hotmatijah ki so s temi zahtevami v zvezi, pa spretno in preve-jano izrabljajo komunisti, ki so se postavili temu gibanju na čelo. — Združene države se zavzemajo in pospešujejo nedovisnost in suverenost držav Indokine, ki pa naj bi bila uresničena mirnim in rednim potom, ne s komunistično nasilnostjo, ki bi spravila ljudstvo samo z dežja pod kap.
por-
to di bronzo” — bronasta vrata —je pričela množica navdušeno pozdravljati 78-letnega papeža, ki je bil spet toliko zdrav in krepak, da se je mogel aktivno udeležiti svečanosti.
Pozdravljanje in ploskanje je naraslo v oglušujoči vihar, dokler niso papeža prinesli do prestola, ki je stal pred glavnim vhodom v baziliko. Vzklikanje in ploskanje je preglasilo himno, “Tu es Petrus” — (Ti si Peter), ki so jo peli.
Sv. oče je sel na prestol in
Ogromna množica
Vatikan je prejel 500,000 prošenj za vstopnice, 150,000 teh od inozemcev. Izdal jih je samo) 100,000, toda Trg sv. Petra ,in, bližnjo okolico je natrpalo sto in stotisoče ljudi.
Papež Pij X. je bil rojen dne 2. junija 1835 v Riese, mali vasi Iblizu Benetk, kjer je že v svoji zgodnji mladosti okušal uboštvo. Težko je delal, da je pomagal preživljati svojo družino Speli-1in samo s pomočjo šolnine mu je bil omogočen vstop v semenišče.
Ko so leta 1903 kardinali volili novega papeža, jih je prosil, naj nikar njega ne izvolijo, češ “da ni vreden te časti”. Toda zbrani kardinali so bili drugega mnenja ter so ga dne 4. avgusta 1903 izvolili za papeža.
Konjske dirke—
Danes se začno na dirkališču
Thistle Down konjske dirke. __
Začetelk ob 2:15. Trajale bodo. skozi 42 dni vse do 19. julija. Ohio derby bo 10 julija.
Važna seja—
Nocoj bo važna seja podr. št. 32 SŽZ, jutri pa naj se članice po možnosti udeleže pogreba pokojne sestre Anne Straus. Seja—
Podružnica št. 14 SŽZ ima nocoj ob navadnem času in v navadnih prostorih svojo sejo. Vabljene so vse članice.
Redna seja—
Nocoj ob 7:30 bo redna seja društva sv. Vida v zborovalni dvorani šole sv. Vida. Članstvo je vabljeno, da se udeleži.
SLOV. DRAMATSKI KROŽEK V TORONTO
priredi v nedeljo 6. junija 1954 ob pol sedmih zvečer v nemški/ dvorani na Dundas St. med Mc-Caul in St. Patrick (Catholic Settlement House).
Molierjevo komedijo v treh dejanjih “Namišljeni bolnik.” ■ -------------o-----
Kadar se ne brigate za opozorila, dokler ni prepozno, ste krivi svoje nesreče sami.
so nesli na
TRUPLO V REKI
COLUMBUS, O. — V reki Scioto so našli truplo 73 let starega farmarja Philipa Taylorja, katerega so pogrešali že dva tedna.
MLADA MATI DVOJČKOV
NEWNAN, Ga. —Mrs. J. T. Simons, ki je stara komaj 14 let, je porodila dvojčka.
NAJNOVEJŠE VESTI
INDIANAPOLIS. — Bill Vu-kovich iz Fresno, Cal. je bil zopet zmagalec v avtomobilskih dirkah ter je tretji mož v zgodovini, ki je izvojeval dve zaporedni leti to zmago. Vukovich je jugoslovanskega porekla.
SKUPNO ŠTEVILO smrtnih nesreč preko nedelje in praznika Dneva kinčanja grobov, cenijo na 484.
ŽENEVA. — Sovjetska zveza in Rdeča Kitajska prihajata sedaj na dan s predlogom za nevtralno komisijo, ki naj bi razmotrivala o premirju v In-dokini.
NEW YORK, N. Y.—Predsednik Eisenhower je snoči v svojem govoru svaril pred vsemi, ki bi radi dobili kontrolo nad našo deželo in narodom, pa bilo da so to agenti tujih sil ali pa domači demagogi.
/tiiEisisiui Doyom'A
6117
Clair Ave.
HEnderson 1-0628
Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA
Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $8.00; za četrt leta $4.00.
2s Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.09, za 3 mesece $4.00.
■	4	_____
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for S months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1878.
No. 106
Ijeni, da žrtvujejo tudi to deželo, samo da vsaj za nekaj ča- fpri Kamniku na Gorenjskem. V sa ohranijo prividni mir.
Svet se hitro suče. Komaj pred 10 leti so hoteli Angleži potiskati Ruse iz Srednje Evrope, kjer bi se le ponudila kaka prilika, Washington pa je taki politiki nasprotoval. Danes je ravno narobe. ZDA so site popuščanja, Zapadna Evropa pa je zanj. Takrat ZDA niso imele prav, sedaj pa verjetno Zapadna Evropa nima prav. Takrat ZDA niso imele pravega poguma, sedaj ga nima Evropa. Posledica pa bo sedaj ista, kot je bila takrat; takrat so Srednjo Evropo prepustili komunistom, sedaj pa bodo še Južnovzhodno Azijo.
Lasallski glasovi in odmevi
(Piše Matevž Iz “Sunny Spot City-a”)
La Salle, 111. — Ko bostie brali ^ Pa kaj bi pripovedoval to. Ta-
dan ko je bilo tedaj, zdaj je druga-Takrat so se naši rojaki že-
Tues., June 1, 1954
Indokina
Vsak dan se nabere toliko novic o tej nesrečni deželi, da človek postane zbegan, pozabi, kaj je važno, in se predaja malenkostnim vtisom. Zato je dobro, da si od časa do časa pokličemo v spomin to, kar je res bistvenega v boju za to državo. Važno pa je tole:
Indokina ni samostojna država; je pod francoskim nadzorstvom. Na papirju ni daleč od samostojnosti, v resnici pa tam vladajo Francozi, ki so tako lagodni, da se velikokrat ne zmenijo niti za naročila, ki prihajajo od vlade v Parizu. Vladajo pač tako, kot so jih naučili predniki.
Človek lahko razume, da so jih domačini siti. Tega ne pripovedujejo samo dopisniki naših domačih časopisov, tako govorijo tudi tisti redki Indokitajci, ki se nahajajo v tej deželi Domačini niso samo nezadovoljni s francosko upravo, ampak ne verjamejo tudi francoskim obljubam, pa naj se glase tako ali tako. Tako je došlo do tega, da drže s Francozi samo še tisti domačini, ki imajo kako korist od francoske uprave in pa oni, ki jim francoska uprava varuje njihovo premoženje.
Na drugi strani pa domačini v upornikih ne gledajo samo zagrizene komuniste, ampak tudi bojevnike za narodno neodvisnost. Vodja upornikov uživa pri njih ugled in veljavo, akoravno je komunist. Saj so ga še celo Francozje ime-♦ li v časteh, — takrat namreč, ko še niso bili v sporu z njim. Ho-Či-Minh se pa bori za svobodo prav*toliko, kot se je Tito, toda dober del domačinov njegovi propagandi le verjame. ’
Vojskovanje se vrši tam točno tako, kot se je vršilo med svetovno vojsko v Jugoslaviji. Indokina je preobširna zemlja, da bi jo Francozi mogli obvladati z vojaki in orožniki. Zato vzdržujejo samo posamezne postojanke na važnejših mestih. Te postojanke podnevi še nekako vzdržujejo red, po noči so pa brez moči in se zapro v svoje utrdbe. Takrat pa ožive uporniki; rušijo prometne zveze,'nabirajo, ako je treba tudi s silo, hrano in dobrovoljce; mimogrede pa pobijejo še irancoske vojake, ako jih dobe na prostem. Francoske čete in njihovi pomagači reagirajo na to počenjanje upornikov na že znan način; delajo izpade, požigajo vasi, kjer so bili na obisku’ uporniki, bombardirajo uporniške postojanke, in popravljajo porušena transportna sredstva. Oba nasprotnika gledata samo na svojo korist, nista zbir-čna v bojnih sredstvih, nesrečni prebivalci pa trpijo vsakodnevno spremembo uprave. Ne marajo ne ene ne druge skupine, mislijo pa, da je bodočnost na strani upornikov; zato vlečejo z njimi, dasiravno jim uporniško postopanje ni prav.
Francozje trdijo, da jih vojska v Indokini močno izčrpava. Hudo je gotovo, toda tako strašno pa vendar ni. Do sedaj so^se na francoski strani borili le dobrovoljci in koloni jalne čete; francoske redne vojske, ki bi bila nabrana pri naborih v Franciji, tam do sedaj še ni. Pomagajo jim pri tem tudi domače indokitajske čete, toda te niso zanesljive; tako trdijo vsi in to je tudi razumljivo, ako pomislimo, kaj misli domače prebivalstvo o tem vojskovanju. Tak vojaški kader je sicer morebiti discipliniran, toda s civilnim prebi-vabstvom gotovo ne postopa tako, da bi si pridobil njegove simpatije. •
Kar se pa tiče gmotnih žrtev, je treba imeti pred očmi, da naša država nosi 78% vseh stroškov; na Francoze odpade Komaj 22%, in še te dobijo najbrže v eni ali drugi obliki od nas. Na pritožbe o gmotnih žrtvah je torej treba gledati z nezaupanjem. Res pa je, da francosko gospodarstvo trpi na ta način, da mora del njegove proizvodnje iti y Indokino, dal bi se pa gotovo z večjim pridom porabiti doma. Naše pomoči ne morejo porabiti doma, kot to delajo drugi narodi, pošiljati jo morajo v Indokino. Če ne iz drugega razloga, so Francozi siti te vojske že iz ravnokar omenjenega.
Na drugi strani pa je res, da znajo komunisti spretno izrabljati ta pomžaj v svojo korist. Pri zasledovanju njiho-vih ciljev jim pomaga obsežnost Indokine, kjer Francoze ubija že prostor sam po sebi; pomaga jim sovraštvo domačinov d., tujcev, pomaga jim grozna revščina domačinov ki jo Francozi tekom desetletij niso znali omiliti; pomaga’jim zaostalost indokitajskega prometa, ki ga uprava ni znala ne ustvariti ne zboljšati, pomaga jim pa tudi podnebje. V severni Indokini obvladajo Francozi samo še delto Rdeče reke, pa še tam vladajo samo podnevi in samo na posameznih postojankah. Tam je okoli 6500 vasi, 3500 naselij je že v uporniških rokah, okoli 1000 jih je v francoskih rokah, 2000 vasi pa prehaja iz rok v roke. Ni potrebna posebna izvežba-nost v strategiji, da človek ne bi lahko naslutil, kdo bo končno zmagal.
. . Washington vse to dobro ve. Vidi, zakaj in koliko je /e izgubljenega orez njegove krivde in brez njegove odgo-vornosti Ve pa tudi, da se komunisti ne bodo ustavili pri zasedbi Indokine in da bodo začeli takoj z oboroženim uno-rom v vseh sosednih deželah, kakor hitro si v Indokini ustva n jo trdno postojanko. Rad bi rešil, kar se še rešiti da ^ na ima sitnosti s Francozi in Angleži, ki so, kot se zdi priprav-
te vrstice bo Spominski (Memorial Day) že za nami. To če. je splošni ameriški praznik, namali na bolj priprost način kakor kateri dan se spominjamo v pr-|sedaj. Takrat, če si imel stotak vi vrsti vseh. pokojnih, ki so se borili v vojnah za ameriško neodvisnost in demokracijo in kajpada tudi borcev, ki so padli in počivajo širom sveta v vojaških, grobovih v zadnjih dveh svetovnih vojnah. Čast jim in priznanje! Dali so domovini, ki jih jie pozvala pod orožje vse kar so imeli, svojo kri in živ
v žepu si bil že bogatinec, če si imel pa kakih par stotakov si bil pa že kakor milijonar. Poznal sem rojaka, .ki se je ožisnil tam na “Ajnzerju,” zdaj Jones-ville, pa se je pobahal, ko je prišel v La Salle, da je dal $80 za pohištvo! Zdaj pa z $800 ne o-praviš nič. Pač velika razlika od tedaj do danes. Vse to so le
mi. Jih ni več veliko, ki so jim ti časi znani, a katerim so, se jih spominjajo z radostjo, kakor se spominjajo z radostjo na svoja mlada leta.
iienje in to je največ kar more: spomini na stare čags med na-dati kak posameznik svoji domovini.
Malo manj kakor petdeset let je, odkar šerp.obhajal prvi Spominski Dan v La Salle. Samo na sebi nič posebnega. Zame pa je bilo. Takrat siem videl prvokrat kako so naši Slovenci v La Salle praznovali ta dan, obenem pa praznovali razvitje zastave nekega društva. Slavnost se je vršila v bivši dvorani doli na prvi cesti v Kompovih prostorih. Imel je prilično prostorno gostilno, malce vrta na strani še malo bolj na strani kegljišče m v ozadju malo dvorano, ki je služila rojakom za razne šteje, včasih veselice, itd. Ni bilo posebno moderno, ne hudo dosti, a nekaj je bilo, da so se lahko Slovenci pod slovensko streho ob raznih prilikah malo poveselili.
Najbrž kakih 80% tistih naših slovenskih možaharjev, ki so se takrat kot mladi fantje, ali morda žie možje veselili na tisti veselici, so danes že na mi-rodvoru sv. Vincencija in po drugih mirodvorih spe spanje pravičnih. Ne vem, morda je to slabost, ampak že takrat sem opazoval naše rojake, kako ponosno so stopali v paradi, potem na veselici. Jaz sem bil še novintec tu, najbrže sem nosil še starokrajski kratki “rekelc” in klobuk in zigledal, kakor kaka “spodrecana” raca mjed njimi.
A druge sem videl, kako so stopicali okrog z ameriškimi čevlji, ki so bili tiste čase nekam široki spredaj, zraven široke hlače z žepi zadaj. In ko stem poslušal njihove pogovore so se kar vrstili v besedah tisti:: “Šur,
Čurmajk, Vesen, Tacol, Tacoo-rajt, Yubet,” dn bogve kaj še vse' ene pokranjčene angleške besede, sem z velikim rešpektom gledal na tiste možakarje in mislil: ko boš fant enkrat takele široke hlače nosil s žepi zadaj, pa tudi kaj v žepih in s takimi le širokimi črevlji in pa tisti
derby” klobuk, ali kakor so jim rekli tedaj naši rojaki “halb-cilindri,” potem boš nekaj. Zdaj si p^ “greenhorn,” pomakni se nazaj v kot, da ne boš komu v napotje in priden bodi. Vse je izteklo nekam lepo, le proti ve čeru so bili nekateri rojaki malo bolj glasni in so se menda meravali malo pograbiti, pak pokojni Komp, velik,
—Volitve, ki so se vršile še v aprilu so že daleč za nami. Za okrajnega šerifa je zmagal z veliko večino Edward Lambert, ki ste je za ta urad že štirikrat boril, a zdaj je zmagal za nominacijo. Odvetnik Howard Ryan, je zmagal za okrajnega sodnika in Russell Wright pa je bil nominiran za okrajnega blagajnika. Za šerifa je kandidiral tudi Jožef Kalin, ki pa je dosegel pri volitvah komaj četrto mesto, Politika je pač opolzka. Jaz sem tudi šel na volišče in stem oddal moj glas v prodajalni našega rojaka v Kosemovi groce-riji na cesti, ki vodi preko nase planote proti pokopališču. Tam namreč naše okrožje voli.
—Mi nekateri stokamo, ko komaj malo bolj kakor pol sto-ieitja travo tlačimo po svetu. "ONT” pa je pred nekaj dmevi prinesla sliko sto let starega John L. Beard in 69 let stare neyeste Mrs. Marie L. Welch oba iz Luisville, Kentucky. Ta dva sta namreč pred ntekaj dnevi vložila prošnjo za poročno dovoljenje. Sto let staremu ženinu Johnu Beardu je začelo postajati dolgčas dn se je spomnil, da proti temu so odpomoč ki, namreč, treba si je izbrati izvoljenko-ljubico in se z njo oženiti, pa jie to vprašanje rešeno, kakor bi s prsti tlesknili In tako sta storila te dni. Prav dobro se imata. Žena kuha, sto let mladi ženin ji pa pomaga brisati posodo in lonce ter jo zraven po svojih možnosti zabava in se prav dobro imata. You see, we are never too old! Don’t complain!
—iPred medolgim je objavil, tukajšni list “DNT” načrtno sliko nove cerkve Sv. Rožnega venca, ki jo nameravajo zgradi na ~
Ameriko je prišel leta 1913. Poročil se je leta 1911 v starem kraju z Marijo Jenko, ki je doma iz Mekinj pri Kamniku. O-na jie prišla za njim v Ameriko leta 1915. V zakonu se je jima rodilo 6 sinov in 3 hčere. Dva sina in dve hčeri so jima umrli. Tako zapušča štiri sinove in eno hčer. V Chicagi zapušča enega brata in v starem kraju pa lenega brata in eno sestro. U-mrl je ravno na Veliki četrtek. Pokopan pa je bil iz cerkve sv., Družine na pokopališče sv. Vincencija v La Salle.
Žalujoči vdovi, sinovom in, hčeri iskreno sožalje. Pokojniku pa naj sveti večna luč in naj počiva v miru!
—Vem čitateljem Ameriške Domovine lep pozdrav in dosti veselih dni tekom toplega po-ietja!
------o------
Hvala darovalcem!
Maple Heights, Ohio. — Za popravilo' cerkve Svetega Ivana na Tatrah so darovali sledeči: $323.00 Rose Martin Frank; $60.00 Josephine Gerbca iz North Perry, O.; po $55.00 Rose-Čandek, Frank Filips, 1053 E. 71. St.; po $20.00 Frances Lipoid, Madison, O., Mary Frank, Matija Mahne, Frank Filips in dru-
žina, Josephine Gustinčič; po $12.00 Jack Malečkar; po $10.00 Mary Jan, Joseph Zadnik, Joseph Mahne, Mary Šušteršič, Ursula Andruston, Joseph Gustinčič, Anton Gustinčič, Jack Gustinčič, Mary Zuvoder; po $7.00 odj emalci pri Rose Martin Frank, Marie Graves in prijateljice; po $5.00 Jenny Milavec, Mary Fabjančič, Ivana Krečič, Jenny Polak; $3.00 neimenovana; po $2.00 Frances Penko, Pavla Vatovec; $1.00 Frances Lukač. Jaz, Josephine Gustinčič, doma iz Tater sem darovala za cerkev $50.00. Skupno smo poslali $757.00 in to v treh pošiljkah.
Prejela sem, tudi že obvestilo', da so denar v redu prejeli. Vsi Taterci in duhovnik č. g. Milic se vsem, ki so prispevali za cerkev najlepše zahvaljujejo. Za nje se je brala v zahvalo velika sv. maša. Naj jim Bog in Mati Božja obilo poplačata.
Naj lepša hvala tudi Rose Martin Frank in Mary Frank, ki sta se pri nabiralni akciji posebno potrudili. Rose Martin Frank je pustila svoje delo in nas vozila po Clevelandu in okolici, tja, kjer živijo naši vaščani. Hvala tudi g. Avgust Kollandru, ki je denar odposlal brez posebnega plačila. Naj dobri Bog poplača vsem!
Josephine Gustinčič.
v
ro-
čan koščeni moz in še par drugih so razgrete goste kmalu spravili v red, da so se morali podati, če se pa me bi, ki bili zlinfrani” preko praga ven na zrak, hladit se. Kajti za baro pri močni pijači so se rojaki večkrat hudo razgreli in kadar je ozračje preveč razgreto rad nastane vihar in tako je bilo večkrat tudi tiste čase. Pa ne samo v La Salte tako, drugod prav tako.
ti na Gooding in četrti cesti! Stavba bo precej velika, 44 čev Ijev široka in okrog 114 čevljev dolga. Lep zvonik bo ozadju na strani. Stavba je manskiega renesančnega- tipa. Bo to italijanska župnija, a je mnogo tudi faranov drugih narodnosti, ki pomagajo. Lepa cer-am-jkev’ ko bo dograjena, bo dvignimo-!]a P°nos našega mesta. Načrt
na-
za cerkev je odobril peorijski škof, kakor pravi poročilo. Graditev novih večjih cerkva med nami priča, da versko življenje med nami nie umira.
—Nov grob na Oglesby. Pred, krat j im je preminul na bližnjem Oglesbyu rojak Frank Kozel, star 66 let. Pokojni Frank Kozel, kakor o njem piše njegov družinski zapisnik v Novem Svetu iz septembra 1939. it-
Tam za turškim gričem ...
■1	1	-	- —
Dežela, ki je naš najtrdnejši zaveznik v starem svetu
Turška republika je nekaj več- tičnega življenja, predvsem Efez.
ja od Texasa. V Evropi je ostala od nekdanjega mogočnega ,otomanskega cesarstva samo Vzhodna Trakija. Tako je Turčija ena redkih držav, ki se raztezajo na dveh celinah. V sestav Ana-tolskega polotoka spada tudi del turške Armenije ter Kar s in Ar-dahan, ki ju je Turčija izgubila v vojni 1877 in ju po posebni pogodbi leta 1921 odstopila Sovjetski zvezi.
Današnja Turčija je nastala po- prva svetovni vojni, ko je izgubila vojno na strani osrednjih sil, čeprav se je na svojem bojišču vojskovala še dokaj uspešno. Tako je na primer ubranila Dardanele pred napadom angleške mornarice, ki jo je takrat vodil Winston Churchill.
Posledice izgubljene vojne so bile za turško cesarstvo usodne.
Dokončno je izdihnil bolnik, ki je že dve sto let umiral ob Bos-pioiru. Zadnjih sto let pred prvo svetovno vojno je turški suita- _ nat izgubil celo vrsto evropskih Ra Kemal in njegovi pristaši
pokrajin, kjer so bili mogočni	50 se P0S^av^F na s^a
dop lišče, da je bolje
Velike tradicije stare Helade so povezane z,Malo Azijo na primer trojanska vojna, iz katere sta vzbrsteli morda dve najlepši junaški pesnitvi svetovne književnosti “Iliada” in “Odiseja.’ Grki so bili gospodarji Male Azije vse do napada Turkov. Zato ni nič čudnega, če so grški nacionalisti po turški kapitulaciji izkoristili priložnost za zgodovinsko povračilo. Izkrcali so se v Mali Aziji leta 1919. Vse je kazalo, da poleta grških armad ne ho mogoče zadržati. Mustafa Kemal pa se je izkrcal v Samsu-nu kot ■ agent sultanove vlade. Ta preporoditelj turškega naroda je grško prodiranje najprej zaustavil, leta 1922 pa je grške čete dobesedno vrgel v morje. Italijani in Francozi so se potem prav tako umaknili, čeprav so Italijani trdili, da je Kemal voditelj banditov.
Tako je nastala turška država v današnjem obsegu. Musta-
sultani popolni gospodarji ga stoletja: Srbijo, Grčijo, Bolgarijo, Romunijo in Bosno. Rapa so se iztrgali iz turške
zen
oblasti tudi Alžir, Tunis, Tripo- se spuščati v usoden, pustolovski
da je bolje oblikovati in zgraditi majhno, toda moderno, narodno državo, temelječo na demokratičnem sistemu, kot pa
lis in Ciper.
V turški državi je ostala po prvi svetovni vojni le Anatolija ozkim pasom Trakije v Evroji. Zavezniške čete so zasedle Smirno in nazadnje celo Carigrad.
Čeprav so Arabci prav tako muslimani kot Turki in so bili’ dejanski ustanovitelji islamske države, v kateri so si islamizira-ni Turki z orožjem priborili oblast, so se tudi ti uprli takratni turški hegemoniji in so ustanovili za povrstjo več nacional-. nih monarhij. V tem so jih podpirali Angleži, ki ,so prevzeli pokroviteljstvo nad novimi državami, s čimer so si zagotovili izkoriščanje petrolejskih vrelcev v Iraku in v Arabiji.
Toda tudi ozemlje, ki ga moramo šteti za turški narodni teritorij, je bilo po kapitulaciji v nevarnosti. Italijani so zasedli velike dele južne Anatolije z izgovorom, da imajo do tega pravico kot dediči davne rimske države. Pa tudi grški nacionalisti i
boj za obnovo nekdanjega imperija. Med turškim ljudstvom se je uveljavilo • načelo- “Turčija Turkom.” Tako zamišljeni državi je dal Mustafa Kemal dokončne meje.
Razgled po svetu
Pet katoliških škofov iz Jugoslavije, med njimi beograjski nadškof dr. J. Ujčič, je hotelo v Rim na slavnost proglasitve papeža Pij a X. za svetnika. Titova vlada jim ni hotela dati potnih listov.
* * *
V	rojstnem mestu Terezije Deteta Jezusa so zgradili krasno baziliko, ki jo bo 11. julija istočasno posvetilo 20 cerkvenih prelatov. Cerkev ima 16 kapel in štiri glavne oltarje. Po:-svetitve cerkve se bo udeležilo najmanj 15 kardinalov in 60 nadškofov. Cerkev so začeli graditi pred 25 leti. Temeljni kamen je blagoslovil kardinal Pa-
celli, sedanji papež Pij XII.
♦ * *
V	Rochesteru na Angleškem so imeli katoličani prvič po 419 letih javno službo božjo, ko je bila posvečena nova katoliška cerkev. Sredstva za to cerkev so zbrali v glavnem katoličani mesta Rochester, N. Y. v Združenih državah. Nova cerkev je prva katoliška cerkev v mestu, odkar je Henrik VIII odpadel od Rima.
* * *
Cerkev Božjega groba v Jeruzalemu je v zelo slabem stanju in je v veliki nevarnosti, da se podere. Zgrajena v času križarskih vojen je preživela razburljive čase in prehajala iz rok v roke. Danes jo imajo v oskrN zastopniki treh veroizpovedi: katoliške, grško-pravoslavne ■ in armenske. Ti se nikakor niso mogli zediniti za popravilo cerkve. Sedaj so se zedinili vsaj v toliko; da bodo najeli strokovnjake, da stanje cerkve pregledajo in predlcjže načrte za obnovo. Med tem ko so drugi za obnovo starodavne zgradbe, predlagajo katoličani zgraditev nove cerkve V vzhodnem slogu, ki bi mogla sprejeti večje število romarjev.
• » *
Ob obletnici sklenitve sovjet-sko-angleške pogodbe iz dobe; druge svetovne vojne je moskovski list “Izvestija” svetoval Angležem, naj zvezo s Sovjetske1 zvezo obnove in prenehajo podpirati politiko Združenih držav-Poudaril je zlasti lepe možnosti za medsebojna trgovino. — Sovjetsko snubljenje bo skoro gotovo zavrnjeno.
* * *
Žena hrabrega branilca Dieti-bienphua je izjavila, da upa, da bodo komunisti njenega moža gen. De Castries skoro izpustili na svobodo zaradi njegovega slabega zdravja.
Za olajšanje zvez med obema deloma Nemčije
BERLIN. — Trije zahodni visoki komisarji za Nemčijo s° se obrnili na sovjetskega zastop' nika v Nemčji s predlogom z3 olajšanje potniških in trgovskih zvez med obema deloma dežel6-Podoben predlog je prvič stavd angleški zunanji minister Anthony Eden na berlinski konf6' renči v začetku letošnjega l6*'3'
OMOR ZA KAT. DOM V GORICI
Cleveland, O. — Objavljamo prispevke prejete do preteklega ■četrtka:
$20: slovensiki duhovniki v Trstu (Svobodno tržaško ozemlje), $15: Jernej Lavrich, Wis.
$10: družina Frank Jelerčfč,. Pa.; Društvo sv. Alojzija št. 52 KSKJ, Ind.; Frank Ivančič, Cleveland; -Pavel Žakelj, Cleveland; Justina Velic, Cleveland; Antqh Debevec, Wis.;
$5: Mrs. Mary Darovec, Cleveland; Peregrin Us, Conn.; N.
takrat menili, da imajo pravi- iN' C1eveland; neimenovani du-
te dežele, ker so njihovi
so
ce do
davni predniki kolonizirali večino maloazijskih obal in vse maloazijske otoke. Na obalah
Egejskega in Marmornega morja so Grki zgradili središča gos-bil doma iz župnije Stranje podarskega, kulturnega in poli-
hovnik; Franc Hren, Cleveland; |N. N. California; Vili Zadnikar, Cleveland; John Komick, Inglewood, Calif.;
$3: Marijan Jakopič, Cleveland;
$2: Janez Mrzlikar, Wis.; Ja-
nez Pograjc, Cleveland, nei#16 novan, Cleveland;
$1: N. N.; St. Joseph’s Lodge No. 55, Colo.; Stanley Mra‘‘’ Ind.; neimenovani, lil.
Vsem dobrotnikom se za P13 spevke iz srca zahvaljujemo-Z veseljem sporočamo, da z letošnjo nabiralno akcijo zC približujemo poldrugemu Fs° čaku. Ta lep odziv je nam v ponos, saj je to dokaz, da do narodnih problemov ni* *z. umrl med Ameriškimi Slovenc1, Velika večina darovalcev na111 reč ni še nikdar videla sončo6 Gorice in je čustveno bolj vez9 na na druge potrebe slovenske ga naroda. Denarne prispevFe pošiljajte na naslov: Sklad Slov. kat. dom v Gorici.
7505 Myron Ave-Cleveland 3, Old0,

k: ^ iv a i> s k: a.
^TVaud'
f-yic&tice...
Ameriška Domovina
Milijoni priseljencev
Ottawa. — Kanada je pred hajala nizozemska dekle, ki je
kratkim sprejela skupino prise Ijencev, med katerimi se je na-
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
Brez zamere
meriki,” kakor jie izjavila v Ljubljani, še danes ne ve, kdaj Cleveland, Ohio. — O Indoki- je človeku rabiti svojilni ali ni smo v tehle stolpcih že govo- povratno svojilni zaimek. Tako. rili. V temle časopisu je stal pravi gdč. Krasna 28. aprila v 20. apr. letos tale naslov: “Pri- G. N.: “Glede mojih literarnih previjanje ljudstva na vojno v načrtov . . .” in na drug'em me-Indokini.” V podnaslovu pa je stu spet “Kot predstavnica moje. rabil novinar pridevnik “indo- skupine iz Zedinjenih držav kitajski.” Čiemu ne indokinski?!. . obakrat bi morala rabiti, Menda sem že zapisal, da člo-;namesto svojilnega zaimka moj
vek mnogo laže shaja na tem svetu, če ne opozarja svojh bližnjih na npravilnosti. Ob lej priliki naj tudi omenim svo-iie sožalje nad pogostim pogrezanjem raznih ladij v tem časopisu. Bodite prepričani, da se ftobena teh ladij v resnici ni pogreznila, ampak so se vse le polepile. — “Enakopravnost” je govorila 26. febr. letos o nekih priredbah,” katerih vspored igralcev naj bi pomenil tak in Mk dokaz. Imamo dramske prireditve, športne prireditve itd., seveda pa imamo tudi priredbe. a te so skoraj po večini le na Papirju. N. pr. Sat tn er jeva priredba pesmi “Oljki!” V isti koloni “Enakopravnosti” je tudi Irikrat govora o kokošji večer-'i- Ali veste, kaj v resnici kokošja večierja je? Zadnjič so mi llekje ponudili mimo drugega za večerjo konzervirano koruzo: to k* bila deloma kokošja večerja., ^ako izzvisnevaj o stavki kakor Serviralo se bo fino kokošjo. i’ečerjo po izberi” dvakrat sme-šno. — Nepravilno je rabiti ob-kko obrambeni, kakor jo čita-Pio v “Glasu naroda” 30.'aprila retos. Pravilno je: obrambni. V “Predaj omenjenem časopisu pi-tudi neka novinarka Krasna, kljub temu, da bi “rada pisa-va pesmi in literarne koščke iz življenja našega človeka v A-
DIN 1000 za $2.20 bankovci
Pošiljanje denarja v stari kraj po dnevnem tečaju
Pošiljanje denarja v stari kraj brzojavno po službenem tečaju
PAKETI: zahtevajte naš veliki
cenik
Potne kart^:
‘dubljana-Montreal z ladjo od §200 dalje
Zagrcb-Montreal z letalom od §351.50 dalje
■^aša organizacija za potovanje Vaših dragih iz kraja je so-lidna in točna.
Prevodi, vize, potni listi, notarski posli in drugo
transmundial
potniška pisarna
^§8 College St. Toronto, Ont. Telefon WA 3-4868
St. Catherine W. Montreal Telefon FI 5306
80 John St. So. Hamilton, Ont. Telefon JA 8-2869
Caracas
Genova
— svoj. — Kako se novinarji in dopisniki “podvračajo” slabim rabam slovenskega jezika, je zlasti opazno ravno pri pogostem uporabljanju tega neokusnega glagola podvračati se. Ta glagol ne pove nič in dela ska-zo jeziku. “Dojal je, da bi bilo prav, če bi se vse priče, vključno on sam, podvrgle tej proceduri” čitamo v tem listu 23. marca letos. Ljudje se ne podvračajo in se ne podmetavajo,. V starem kraju so ponekod podmieta-vali krompir, če so ga sadili s pomočjo pluga? Za silo lahko uporabljamo tudi besedico podvržen, n. pr„ “Podvržen je pijači.” Gornji podnaslov bi mnogo lepše izrazili že na tale, mimogrede pobran način: “Dejal je, da bi bilo prav, če bi se vsi e priče z njim vred poslužile tega postopka.” “Enakopravnost” rabi ta nelepi iz tuje besede iz-čmarjeni glagol prav tako pogd-stoma. Zadnjič smo čitali, da se nahaja neki Mr. R. C. v “Mary-mount bolnišnici, ki se je moral podvreči operaciji.” Predloga je posebnost “Glasu naroda” kljub temu, da skoraj gotovo njegovega urednika ni imeti za toliko nenačitanega, da bi ne vedel za slovensko besedo::	predlog.
(Prim. G. N. 1. marca). “Tuje-jiezični tisk počastil Ligo, ki se bori prot klevetvam,” pravi “E-nakopr.” 25 februarja letos. Slovenska beseda je 'kleveta in ne-“klevetva.” Isti časopis razpolaga tudi s takimi-le naslovi: Obisk pri Bohlen.” ' Zakaj pa ne napišejo n. pr. Kar “Gostilna pri Kranjski Janez servira fino kokošjo večerjo,” ko smo že tako preprosti in nam postajajo skloni lastnega jezika preveč? In v tem časopisu čitamo tudi o sufražetkah. Ali veste kaj so sufražetke? če ste pogruntali, da so to neke vrste ženske, ste že dobri. “Enakopravnost” pravi, da so sufražetke tiste, “ki se potegujejo za popolno enakopravnost z možkimi.”' To je manj pravilno. Sufražetke niso nič drugega ko pobornice za žensko volilno pravico. Besedje sufražetka pa gotovo ni treba u-vajati v slovenščino, (Enakopr. 17. marca letos). — “V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, ki morala dohajati Enakopravnost,” pravi nek oglas v omenjenem listu. Zakaj pa na
prihajati? Človek lahko dohaja vajo ojačati ribji zarod po teh človeka, če ni truden. Janez do- jezerih. Poročilo dostavlja, da ide Jozieta. Toda časopis ne more; 80 na ta način spustili v jezera doiti v vsako slovensko družino, devet tisoč postrvi. Kdor misli,
— Anna P. Krasna tudi ne ve, Ma mlade ribe, ki jih na ta način da imajo v Sloveniji “cvietlične 1 Pome^ei° z Mtal v vodo, pocr-zabojčke” in ne “tružice z buj- ^M0’ se rn'°li- Poizkusi so doka-nim zelenjem in cvetjem” (G. ;za^>	50 Postrvi prvih nekaj
N. 3. maja). “Čast komer čast!” ^renot^ov P° Pa^cu malo omoti- j aprila tega leta smo podpisali sl stoji v tem časopisu z dne 31.^ne in za^u^ene> Poteni Pa vese-istavbenikom Stojcem pogodbo za
ni hočemo postaviti za stoletnico verske resnice njenega brezmadežnega spočetja.
Ta spomenik moreš tudi ti pomagati graditi, najprej s svojo molitvijo, potem pa tudi z denarnimi prispevki, brez katerih stavba ne more zrasti. Dne 28.
tem časopisu z dne 31. n	.	- *	-
Nepravilna raba sklona | ° zaP avai°> pcav kakor v narodni pesmi.
stoji v marca.
ne dela nobenemu novinarju posiebne časti. Stati bi moralo: Čast komur čast! — “Prosveta” iz Chicaga pozna “džetna letala” (5. aprila). O pokojnem pisatelju Louisu Adamiču pravi neki socijalistični prosvetar iz
zdanje cerkve. Dvorana bo kmalu gotova in, kar je zelo važno, tudi plačana. Sedaj iščemo sredstev za zdanje cerkve. Nekaj nam bo prineslo žrebanje av tomobila, hladilnika in telezivij-skega aparata. Drugo pa priča-Ta ali oni Marijin častilec ali kujemo od dobrih src, ki Marijo
Kaj naj storimo za Marijo?
Stari ded se je smehljal.
“V mojih časih,” je dejal, “ni nikomur prišel na um tak greh, da bi zrno kupoval ali prodajal. Mi nismo poznali denarja. Vsak človek je imel zrnja kolikor ga je hotel.1
dopolnila število priseljencev v deželo na en milijon, kar se je končala druga svetovna vojna. Razen Združenih držav v preteklih sedmih letih nobena druga dežela na svetu ni sprejela tolika priseljencev.
V letih tik pred drugo svetovno vojno je priseljevanje ljudi v Kanado skoraj popolnoma pre-
Potem ga je car zopet vpra-| nehalo. Veliko ljudi v Kanadi je
častilka se v tem letu morda ta-
Clevelanda v Prosveti 3. maja kole vprašuje: “Marijino leto je, letos: “Tedaj se je okrog njega kaj naj letos sto,rim za Marijo, drenjalo vse, kar je bilo napned-ida me bo vesela?” nih idej.” Glagol “drenjati se” j Ali veš, kaj bi bilo to? je nedovoljen za knjižni jezik. I Slovenska cerkev Marije Po-Mi imamo za ta izraz lepo bese-;maSaj v Torontu. To je spome-do “gnesti se,” kajti “drenjati ki ga verni Slovenci v tuji-
se” je iz meniškega draengen.!	------------1
In tako dalje. Nasvidenje o Nikolajevič Tolstoj: prvi priliki.
ljubijo in ji hočejo za Marijino leto s ta cerkvijo postaviti tra^ jen dokaz svoje ljubezni in hvaležnosti. Proračun za cerkev znaša $38,765.00. Gotovo je to precejšnja vsota, a Marija jo bo pomagala zbrati.
(Božja beseda, maj).
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland 3, Ohio
Moj stari naslov:.........................
Moj novi naslov: .........................
....................................\....
Moje ime:.................................
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO.
Dobri stari časi
Nekoč so našli neki otroci v vprašali mojega neki soteski nekaj drobnega, o-L. .	7-v , .
V kraju Petersborough, Onta- jkroglega, ki je bilo podobno jaj-rio živi stvar Irec po imenu ;cu! M nelkaj pa je imelo dol po O’Brien, ki je pretekli teden do- J sredi vdolbino in je tako izgle-polnil 101 leto starosti. Mož ne !dal° kakor zrno koruze. Nek mi-
daje ljudem nilkakih nasvetov,, kaka je moči učakati tako častitljivo starost, vstane pa vsak dan rano in gre v cerkev k maši.
* v *
Bogve koliko tisoč medvedov je po Kanadi, toda zelo redko-
moidoči človek je videl to nekaj v otroških rokah in je to nekaj odkupil za petico. Potem je vzel, to nekaj v mesto in prodal carju kot zanimivost.
Car je poslal po svoje modrijane in jim ukazal, naj preišče-
očeta. Morda je on slišal, kod so sejali takole zrnje.”
Tako je car poslal starčka po njegovega očeta ter zapovedal, naj ga pripeljejo predenj. Oče-
ji	7	w i .	t	J
kdaj je slišati, da bi kak kosma- J J ° to nekaj okroglega in ugoto-
tinec napadel človeka. Tak dogodek spada prej v kako pravljico kot pa v vsakdanje življe-
ve, ali je jajce ali zrno koruze. Učenjaki so premišljali in premišljali, uganke pa niso mogli
nje. Teda prejšnji teden se je ta j razvozi j ati. zares zgodilo. 600 funtov težak | Tak^ 3<? to nekaj drobnega in črni medved je blizu kraja okr°8'lega obležalo na polici ob Hearst, Ontario (150 milj od me-! clknu> priletela je kokoš, kavs-
sta Timmins, Ont.) zavohal Nicka Muldamakija, jo udrl za njim, ga podrl na tla in ga začel -obdelavati s svojimi ostrimi zobmi. Petinpetdeset let starega gozdarja bi medved brez dvema do smrti raztrgal, če ne bi pritekel na pomoč gozdarjev sin, ki je s kolom pobil medveda, katerega so pozneje pripeljali v mesto in ga stehtali. Sin je rekel, da tako velikega in divjega medveda še ni videl. . .
* * *
Zdaj pa ena prvomajska iz: svobodne Slovenije. Sredi lepega kraja Predoslje na Gorenjskem je že od nekdaj stala kapelica s kipom Matere božje, ki pestuje Jezuščka. Poročilo ne pove, ali so preživeli pobožni ljudje v Predosljah za prvi maj ovenčali kapelico s šmarnicami, pove pa to, da, je nekdo dal nekomu drugemu “za pol litra vina,” če gre v kapelico razbit nabožni kip. Verjemite ali ne, ta človek je rekel: “Za pol litra pa. grem.” In je šel (ponoči seveda!)' in je razbil kip na kosce. Tisti, ki so naslednji dan pobirali črepinje, so ugotovili, da je bilo mknb Jezuščkove glave vse drobno. Tega dopolnila ne omenjamo zato, da bi razpredali kake možnosti o čudežu, ampak zato, da si boste laže predstavljali napi ednost naprednih elementov. Resnica je, da je prišla na lice mesto'pozno popoldne milica, toda pri tem je ostalo. Imena zlikovcev bodo prav gotovo trpežnejše ostala v spominu naroda kakor pa v analih predo-seljske milice. . .
* * *
Svoje vrste “dež” so doživela nekatera jezera po severnem koncu province Ontario pretekli teden, ko so gozdna letala ministrstva za polja in gozdove spuščala iz zraka v jezero tisoče mladih postrvi. S tem namera-
nila v to nekaj okroglega in napravila luknjo v njem, tako da je sedaj lahko vsak videl, da je to nekaj okroglega koruzno zr-ino. Na to so se modrijani podvizali in se vrnili in povedali carju, da tisto nekaj okroglega ni nič drugega ko rženo zrno.
Car je bil ves začuden in je zapovedal učenjakom, naj ugo-tove, kje in kdaj je raslo tako zrno. Učenjaki so premišljali in premišljali, listali po knjigah, pogruntali pa niso ničesar. Zaradi tega so se vrnili k carju in dejali:	“Teh dveh vprašanj
ne moremo razvozljati, kajti v naših bukvah o vsem tem ni pisano. Toda njegovo cesarsko Veličanstvo naj zapove preiskavo med kmeti, če je morda med njimi kdo, ki 'bi bil kdaj slišal svoje stare, kod in kdaj so sejali tako zrnje.
Tako je car poslal po zete starega kmeta in zapovedal, naj ga pripeljejo predenj. Poiskali so ga in pripeljali pred carja. Starec je bil zelo bled in brez zob in je le stežka hodil po berglah.
Car mu je pokazal zrno, ki ni bilo podobno ničemer, kar je bil starec kdaj v svojem življenju videl. V resnici zrna ni videl in ga je moral še potipati. Potem ga je car vprašal:
“Ali veš, dragi očka, kje so sejali tako zrno? Ali si ti kdaj sejal tako zrno sam na svojem polju ali pa si morda kdaj
ta tega starčka so našli in, ga privedli; starina, je prišepal samo na eni bergli. Car mu -je pokazal zrno in ker je imel stari mož še zmerom zakaj oči, ga je lahko razločno videl. Potem ga je car vprašal:
“Moj dragi starček, ali veš, kje so sejali tako zrnje? Ali si ti kdaj sejal tako zrnje po svojem polju? Ali si morda kdaj v svojem življenju podobno zrno od kod kupil?”
Stari mož je bil nekoliko naglušen, toda slišal je bolje kakor njegov sin. “Ne,” je dejal, “nikoli se mi ni zgodilo, da bi sejal ali žel tako zrno; tudi kupil ga nisem kajti v mojem času denarja pri trgovanju še nismo rabili. Vsakdo je prideloval svoj kruh, kar pa je zadevalo druge potrebe, smo si med seboj delili. Ne vem, kod bi bilo moglo uspevati takole zrnje, — kajti čeprav je bilo naše zrnje večje kakor pa je današnje in čeprav je dalo več moke, takega zrna nisem nikdar videl. Toda svojega očeta sem slišal pripovedovati, da so v njegovih časih želi boljšo koruzo kakor v mojih in da je bila večja in da je dajala več moke. Pametno storite, če pošljete ponj in ga vprašate.”
Tako je car poslal po očeta tega starega moža; našli so ga in ga privedli predenj. Vstopil je brez slehernih bergel, celo lagodnih korakov, njegove oči so bile še živahne in govoril je razločno. Car mu je pokazal zmo in stari ded ga je gledal in ga v pesti preobračal.
Oh,” je dejal, “kako dolgo je že, kar sem videl takole zrnje iz starih časov!” Potem je ugriznil in požvečil košček tega zrna. 'Trav tisto je!” je vzkliknil.
Potem pa mi, dragi ded, povej”, je rekel car, “kod in kdaj so sejali tako zrnje? Si ti sam kdaj sejal tako zrnje po svojem polju? Ali pa si ga morda ku-
svojem življenju tako zrno ku- poval pri ljudeh od kod dru-
poval?”
Starček je bil gluh in je slišal in razumel le s težavo in je zaradi tega počasi odgovarjal.
“Ne,” je dejal naposled, “ne spominjam se, da bi na svojem polju kdaj sejal tako zrno in tudi žel nisem takega in tudi kupoval ne. Ko smo mi kupovali koruzo, je bila vsa gladka, drobnozrnata. Teda,” je nadaljeval, “modro boste storili, če boste
god?”
Nato je odvrnil stari ded:
V mojih časih smo povsod želi tako zrnje. Ob tem zrnu sem sam zrasel in zredil druge. Tako zrnje sem sam sejal, žel in ga mlel.”
In car ga je spet vprašal:
Di agi stari ded, povej mi, ste kdaj imeli navado kod tako zrno kupovati, ali pa ste ga sami sejali po svoji poljih?”
šal:
‘Povej mi, dragi stari ded, kod ste bili sejali tako zrnje, kje je bilo pravzaprav vaše polje?”
In stari ded je odvrnil:
“Moje polje je bilo zemlja božja. Kjer sem oral, tam je bilo moje polje. Zemlja je bila svobodna in nobeden si je ni prisvajal. Vse, kar si je človek prisvajal, je bilo delo njegovih lastnih rok.”
“Povej mi, prosim”, je rekel car, “dve drugi stvari:	prvič,
kako da je tako zrno nekoč raslo, a več ne raste, in drugič, kako to da je tvoj vnuk hodil po dveh berglah, tvoj sin z eno, ti pa lahko hodiš brez sleherne bergle in ti poleg tega še zmerom sijejo oči in tvoji zobje so še vedno močni in tvoja beseda je jasna in prijazna. Povej mi vzrok za to dvoje.”
Na to je povedal stari ded: “Vzrok za to dvoje je v tem, da ljudje nič več ne žive samo s svojim delom in so začeli hrepeneti po blagu svojega soseda.
V	starih časih niso tako živeli.
V	starih časih so živeli po besedi božji. Bili so svoji gospodarji in si niso želeli svojega bližnjega blaga. — (Prev. L. P.).
------o------
Lepa vsota
Toronto, Ont. — Ljudje, ki, lansko leto niso vrnili izposojenih knjig torontske javne knjižnice do dne, ko jim je rok potekel, so plačali vsega skupaj 49,-199 dolarjev kazni. Knjižnica je prišla lani tudi *ob 1230 svojih knjig, za kar so morali prizadeti plačati nad tisoč dolarjev.
Torontska javna knjižnica ima trenotno 864,000 knjig, a katerih so mnenja, da so vredne čez pol milijona dolarjev.
Francoščina v ljudski šoli? .
Toronto, Ont. — Pred nedavnim so sejali na seji pokrajinske vzgojne zbornice nasvet nekega pedagoga, naj bi se mladina po Ontariu začela učiti francoskega jezika že v ljudski šoli, toda predlog je naletel na ovire. Izgovor se je glasil predvsem tako-le: “Saj nobeden ali pa le malokdo tukaj govori francosko. “Čemu bi trapili otroke s tistim “zatrob”-skoz’-nos” jezikom, ki ga že celo diplomatje nič več ne spoštujejo.
Prva radarska kontrola
Toronto, Ont. — Medtem ko so radarske kontrolne naprave v Ameriki že dolgo v navadi, je Kanada šele pretekli teden uvedla prvo cestno kontrolo na radarski princip. Prva taka kontrolna naprava je že prvi dan zaznamovala, da avtomobili po Queen Elizabeth Way ne spoštujejo prometnih' brzinskih predpisov.
Brezposelost traja
Toronto, Ont. — Brezposel-nestno stanje tega mesta in okolice se v zadnjem tednu ni izboljšalo. Na koncu tedna 13. maja je bilo še vedno 28,466 brezposelnih. Od tega je bilo več ko dve tretjini moških Od teh brezposelnih je prejelo omenjeni teden samo 16,386 brezpo-selnostne podpore.
V samostan je šla
Quebec City, P. Q. — Ena znanih kanadskih petorčk staršev Dionne je bila pretekli teden sprejeta v red redovnic Presvetega zakramenta. Deklici je bilo doslej ime Marie, odslej dalje pa bo Marija Rahela. Pri slovesnem sprejemu so bile navzoče vse njene štiri sestre.
bilo mnenja, da dežela ne bo številčno veliko napredovala in da posebnega upanja razen za naravni prirastek prebivalstva ni. Tudi so bili mnenja, da kanadsko gospodarstvo ne bi moglo preživljati kaj več ljudi ko tiste, ki so že bili naseljeni in pa njih potomstvo. Po vojni pa se je kanadska vlada odločila za svobodnejšo priseljevalno politiko.
Kakor se marsikateri med či-tatelji gotovo spominja, je bila Kanada ena prvih, ki je poslala dežele zapadne Evrope svoje številne nabiralne komisije, ki so novačile za deželo primerne naseljence. Številnim je vlada dala posojilo za potne stroške, še več pa jih je prišlo čez ocean zastonj. Trideset odstotkov od tega milijona novih priseljencev po zadnji vojni je bilo Angležev. Nizozemska, Nemčija in Italija so prispevale vsaka približno po sto tisoč emigrantov, skoraj pol milijona pa je bilo beguncev iz srednje in vzhodne Evrope.
Prepričanje vlada, da se je ta širokogrudna priseljevalna politika izplačala. Nekateri viri vedo povedati, da so prinesli priseljenci v svojih denarnicah in pa bančnih nakazilih blizu 500 milijonov dolarjev. Begunci, kajpada, so prišli v deželo večidel brez beliča v žepu, toda prinesli sq s seboj voljo do življenja, voljo do dela in voljo do napredka.
Statistika dokazuje, da je danes vsak tretji novi Kanadčan lastnik avtomobila. Veliko jih je, ki so začeli na svoje, nekateri s podjetji, ki dajejo zaslužka celo drugim. Bojazen, da bo masovno priseljevanje v deželo škodilo domačemu kanadskemu delavstvu se je izkazalo kot fie-osnovano.
Novi naseljenci sami so po veliki večini zelo zadovoljni. Lansko leto jih je bilo samo 600, ki so potovali nazaj, odkoder so prišli. Tisti pa, ki so ostali, napredujejo čedalje bolj in pri vseh narodnostih najdemo nove naseljence, ki so s svojo podjet-ncistjo in pridnostjo v novi deželi nepričakovano uspeli. Neka češka družina, tako poročajo, je v teh nekaj letih postala lastnica velike lesne družbe, ki zaposluje štiri tisoč ljudi. Dva Angleža, ki sta prišla šele pred nekaj leti, sta odprla v Ottawi garažo, ki jima že zdaj prinaša sto tisoč do/larjev na leto. Nizozemci so ponosni na družino svoje narodnosti, ki se je priselila 1. 1948 v provinco Manitoba. Po dveh letih so baje ljudje te družine nahranili toliko denarja, da so kupili in se preselili v prejšnjo hišo manitobskega guvernerja.
In Slovenci? Novi kanadski Slovenci niso med zadnjimi. Že poprejšnja skupina Slovencev, ki je prišla v Kanado po večini med leti 1925 in 1930 je pokazala, kakšen je naš narodni značaj: skromnost, pridnost, manj razvita podjetnost. Toda del tiste slovenske emigracije v Kanadi je po daljšem času, zlasti po gospodarski krizi le uspel in se danes med njimi ponašajo po južnem Ontariu z zavidanja lepimi farmami. Begunci so prišli v Kanado v razmeroma boljšem času. Toda prinesli so s seboj tudi dovolj sle po samostojnosti in lahko zapišemo, da ima vsaj ena med tremi družinami slovenskega priseljenstva v Kanadi zadnjih let svoj dom. Nekateri, kakor na primer lastnik tvrdke Transmundial, pa sc lastniki velikih stanovanjskih ihiš v Torontu in drugod.
Emil Ludwig:
NAPOLEON
ZGODOVINSKI ROMAN
MORJE
Kdo n® bi tega hotel na, mojem mestu! Ali me ni svet sam pozival k temu? Vladarji in podložniki so hiteli pod moje žezlo . . . Zdaj ko hočem'vladati samo Francijo, je ustava mnogo bolj primerna.'
“Povejte mi svoje misli! Javni govori, svobodne volitve, odgovorni ministri, tiskovna svoboda? ... Vse to vam dam. Zlasti tiskovno svobodo. Zatirati jb še nadalje bi bilo absurdno. . . . Jaz sem mož ljudstva. Če resnično želi svobodo, sem mu jo dolžan dati . . . Sedaj nisem več zavojevalec in tudi ne morem biti. Vem, kaj je mogoče in kaj ni. Ostane mi samo šie misija, spraviti Francijo na noge in ji dati vlado, ki ustreza državi . . .
“Svobode ne novražim, čeprav sem se ji na svoji poti izognil. Razumem jo, saj sem postal velik v njenih idejah. Zdaj je delo petnajstih let uničeno, č|e bi ga hotel pričeti znova, bi potreboval 20 let in bi moral žrtvovati dva milijona ljudi . . . Hočem mir, a doseči ga morem samo z zmago. Ne maram vzbujati praznih upov: pred seboj vidim težko vojno. Če naj jo izvedem, 'mo mora ljudstvo podpirati. Za to bo zahtevalo svobodo. Dobro, naj jo ima . . . Moj položaj je nov. Tudi staram se počasi. S 45 leti človek ni več, kar je bil s SOimi. Mir ustavnega vladarja mi bo prijal. In gotovo bo še bolj prijal mojemu sinu.”
For your VACATION welcome to
CHRISTIANA LODGE
Slovenian Resort
• The Hotel has 30 rooms with connecting showers. Central dining room, with American Slovenian cooking. All sports, private beach, boating and fishing Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U. S. 112. Write for folder.
CHRISTIANA LODGE
DOMINIK and AGNES KRAŠOVEC, Prop.
Rt. 1, Box 175 Edwardsburg, Michigan
Phone 9126 F5
V blag spomin
PETNAJSTE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENEGA SINA IN OČETA
Louis Strnad
ki je umrl 1. junija 1939
Petnajst let je že minilo, odkar zapustil si nas ti, spavaj mirno pod gomilo, zdaj pa uživaš večno srečo, v spominu trajnem boš ostal, dokler se ondi ne snidemo vsi.
žalujoči ostali:
ANTHONY FRANK, sin; JOSEPHINE STRNAD, mati bratje in sestre Cleveland, O., 1. jun. 1954.
To so bile osnovne misli cesarja Napoleona, ko se je kot vladar na Elbi odpravljal v Francijo. Hotel je postati francoski kralj. Da so te misli pristne in da je bilo njegovo hotenje iskreno, dokazuje realnost njegovega utemeljevanja. To ni človek, ki glumi notranji preobrat, to ni, junak, 'ki bi bil na svojem otoku v pogovorih z Bogom postal svetnik. Samo mož je, ki zmeraj vlada v skladu z okoliščinami in ki zmeraj prisluškuje javnemu mnenju. Zdaj kajpada takoj spozna novo dobo. Če je ni ustvaril sam, jo je vsaj omogočil s svojim padcem. Napoleon čuti, da ne more nobena država izpod diktature genija nazaj pod diktaturo dednega vladarja. Duh revolucije je okamenel v eni sami postavi. Zdaj, ko je kip razbit, lahko nastane nova tvorba samo iz njegovih drobcev, imela bo višji nivo, a nižjo 'konico. Ne, za sinom revolucije ne more več priti monarh po božji milosti, čeprav se je revolucija sprevrgla v tiranijo. Za njim mora priti demokracija.
Zalo se cesar odločneje nego kedaj obrne zoper emigrante, zapleni njih imetje, razpusti kraljevsko gardo in stori na koncu svoje poti, kar je zamudil na začetku: odpravi staro plemstvo, katerega neiskrene poklone je moral tako drago poplačati. S temi odloki obnovi več revolucionarnega duha nego v vseh 11 letih po kronanju. Oblastem da tole pojasnilo:
“Vrnil sem se kakor iz Egipta, ker gre domovini slabo . . . Ne maram se več vojskovati, pozabiti moramo, da smo bili gospodarji sveta . . . Takrat sem se boril za smoter, da bi ustanovil velik sistem evropskih združenih držav. Zato sem moral opustiti marsikako notranjo u~ redlbo, ki bi jamčila za svobodo državljanov. Zdaj stremim samo za tem, da bi utrdil Francijo in ji dal mir, zaščito imovi-ne, svobodno izmenjavo misli, kajti vladarji so prvi služabniki države.” Med poslušalci jih je mnogo, ki so slišali iz njegovih ust še pred letom dni med bučanjem poloma: Jaz sem država. Vendar zaupajo njegovi novi u-stavi, ki jo izdela Constant.
Ko je dovršena, se vse prestraši. “Dopolnilo?” Ali smo o-sleparjeni drugič?? se vprašujejo demokrati. Hkratu čujejo z, Dunaja: velesile bodo napovedale Napoleonu vojno, Franciji pa bodo prizanesle. To je signal! Zdaj govore po vsej deželi: dvaj set let hrepenimo po miru, naposled smo ga dosegli — in zdaj naj se prične znova? “Ne smem vam prikrivati, pravi cesarju neki državni svetnik, ženske so vam izrazito sovražne in ta nasprotnik je v Franciji nevaren.” Nobenih naborov več, njegove mu pozivu se odzove namestu; 250,000 mož samo 60,000.
Ta sodba velesil, sklep, ki izvira iz razpoloženja vladarjev in ne morda njihovih narodov, kajti ti so prav tako željni miru kakor francoski: ta javna obsodba, ki je bolj častna zadeva politike in ki je zakoreninjena v avstrijskih moralnih željah po maščevanju, to izpodjeda Napoleonovo moč. Francija je bila spočetka zanj. Ker pa so velesile zoper njega, se Francija ne mara več žrtvovati. Renta, ki si je pri njegovem povratku opomogla, zopet pade.
Zdaj se cesar prestraši. Neki zaupnik, katerega povpraša po
naborih, mu pravi: “Veličanstvo, čisto sami ne poj dete na vojsko.” Cesar pa pravi tiho: “Skoraj se bojim, da bom moral iti.”
Okolici se zdi manj okreten nego prej, debelejši je, poteze ima mlahave. Potrebuje dolgih vročih kopeli in mnogo spanja. “Bil je zaskrbljen, piše e-den izmed njegovih ljudi, samozavest njegovega govorjenja in, ton avtoritete sta izginila.”
Še pred štirimi tedni, ko je prišel, se je zdel vsem pomlajen in živahnejši. Odkod ta u-pad?
Najprej zaradi razočaranja nad ženo. Dvor mu vtihotapi v roke neko na pol anonimno dunajsko pismo Lavalettu, ki govori o cesaričinem zaničevanju do cesarja in o njenem razmerju z Neippbergom. Nekdo naj-" de cesarja, ko molče ždi s tem, pismom v roki v slabo razsvetljenem kabinetu pred kaminom. List vsebuje sramotne podrobnosti.
(Dalj-e prihodnjič)
-------o------
Oglašajte v “Amer. Domovini”
Slaščičarna naprodaj
Proda se slaščičarna, kjer se dobi tudi prigrizek. Dober prostor. Cena $2200 in zaloga. Kličite CE-1-9787.	(106)
Hiša naprodaj
Lastnik prodaja hišo v Eu-clidu, 414 sobni bungalow, garaža, dovoz, dogotovljena klet, beneški zastori, traverzne zavese. $15,000. Na 20330 Wil-more Ave. ali kličite IV-1-7495.
((106)
Ženske dobijo delo
Delo za žensko
Da bi ostala z starejšo žensko 2 uri vsak dan od 2. do 4. ure. Nič dela. Oglasite se na 1146 E. 74 St., EN 1-5624.
— (107)
Harmonike naprodaj
Dobro ohranjene 3 vrstne in trikrat uglašene harmonike naprodaj. Lep glas, srednje vrste ADG. Prinesene iz starega kraja, izdelka F. Kucler. Za informacije pišite na:
Anton Teran,
Gen. Hospital Box 158, Elin Flon, Manitoba, Canada.
— (107)
Soba se odda
Odda se opremljena soba za moškega na 1164 E. 61 St. UT 1-2794.	(106)
Naprodaj
Dva kosa pohištva za stanovanjsko- sobo, kakor nova, Magic Chef peč, 5 kosov pohištva za kuhinjo-. Kličite MI-1-8093.	(107)
* Gospodinja
Gospodinjsko delo za angle-ško-govorečo žensko, ki lahko ostane čez noč, za prileten par. Kličite EV 2-0106.	(X)
TmALIO GLASr
Na Prodaj
Na South Lake Shore Blvd, v fari Holy Cross, nov zidan bungalow s 3 spalnicami, prsna kopel in umivalnica na 1. nadstropju, popločena Kopalnica na 2. nadstropju:	dvojna garaža in
dovoz. ZAMENJAVA MOŽNA.
Za podrobnosti vprašajte: KOVAČ REALTY 960 East 185. Str. KE 1-5030
(109)
Stanovanje se išče
Zakonca z eno hčerko, ki pa je v šoli izven mesta, iščeta snažno stanovanje v okolici St. Clair Ave. od 60. do 75. St. Oba sta zaposlena in ves dan odsotna. Ako ni stanovanje takoj pripravljeno, se lahko počaka nekaj tednov. Pokličite po 6. uri zvečer: LI-1-5245.	(x)
ČE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do nas
J0S. GLOBOKAR
986 E. 74th St.
HE 1-6607
Prijatefs Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamin* First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave in E. 68 St
ZULICH j
INSURANCE AGENCY j FRANCES ZULICH. Agent
Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo
IVanhoe 1-4221 18115 KEFF ROAD
Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 Cleveland 10, Ohio Naročila sprejemamo in izvršujemo po pošti tudi za Cleveland
FRANCE GORŠE
AKADEMSKI KIPAR
Izvršuje vsa figuralna dela za cerkveno opremo, kakor tudi načrte za slikana okna in pa-ramente. — Izvršuje tudi portrete v vsako-vrstruem materialu, kakor vžgani glini, lesu. bakru ali marmorju.
6630 St. Clair Ave.	Cleveland 3, Ohio
Rechf Bros. Sparkle larkel
1230 WOOSTER RD. W.	SH 5-8531
BARBERTON, OHIO
—NAŠA POSEBNOST SO DOMA PREKAJENE KLOBASE—
Odprto o-b sredah in vsak dan od 9. zjutraj do 9. zvečer
M-'i1!11-i'i 1—a.-f**^**.:—1—4^4.^..,—1—^j | i r
NAROČI! - - - BERI — ŠIRI!
zanimivi . . . poučni . . . bogati SLOVENSKI MESEČNIK
KATOLIŠKI MISIJONI 1954
12 številk po 44 strani in 8 strani priloge: “MLADI MISIJONAR”
—Skupno 624 strani—
Za U. S. A. in KANADO samo dva dolarja.
“MISIJONSKI ZBORNIK 1954” samo po želji — za en dolar več.
Naročite! Obnovite v Marijinem,letu naročnino!
/
Pišite še danes na naslov:
REV. CHAS. WOLBANG, C. M.
500 East Chelten Avenue	Philadelphia 44( Pa.
1001
J^aznanilo in JULah'dala
Neizmerno potrti in žalostnih src naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem tužno vest, da je umrl naš ljubljeni soprog in dobri, skrbni oče
MATT LEKAN
Zatisnil je svoje mile oči dne 5. maja 1954. Bolehal je dve leti, nakar se je p'odvrgel operaciji, kateri je potem podlegel. Pogreb se je vršil iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in Sinovi dne 8. maja na pokopališče Highland Park, kjer smo ga položili k večnemu počitku v naročje materi zemlji.
Blagopokojnik je bil rojen dne 23. februarja 1901 leta v vasi Babno polje, fara Stari trg pri Rakeku. Bil je član društva Cvetoči Noble št. 450 SNPJ, društva Euclid 'št. 29 SDZ in unije mizarjev št. 1108.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem, ki so položili tako krasne vence cvetja k njegovi krsti. Ta dokaz vaše ljubezni in spoštovanja do njega nam je bil v veliko tolažbo v dneh smrti.
Našo iskreno zahvalo naj sprejmejo: Mr. in Mrs. L. Bacic, Mr. in Mrs. L. Sajovic, Mr. in Mrs. Robert Rupert, društvo Euclid št. 29 SDZ, Mr. in Mrs. Ed. Skodlar, Mr. in Mrs. S. Laurich, Mr. in Mrs. J. Nestor, družina Daniel Stakich, društvo Cvetoči Noble št. 450 SNPJ, družina Lipovec, družina Weber, Carpenters' Union Local 1108, Mr. in Mrs. M. Vuyancik, Mr. in Mrs. J. Stražišar st., Pompei Winery, Mr. in Mrs. John Kramer ter družina, The Grinerettes, Mr. in Mrs. Jack Poje, Mr. in Mrs. Richard Poje, Mr. in Mrs. L. Gornik in družina, Mrs. Louise Poje, Mr. Frank Poje, Mr. in Mrs. Stanley Poje, Mr. John Grzinčič in družina, Mr. in Mrs. Stanich, Lillian in Eleanor1 Poje, Mr. in Mrs. Srečko Eržen, Mr. in Mrs. Gaus in družina, Mrs. Josephine Poje, Mr. in Mrs. Milan Poje in družina, Mr. in Mrs. Fred Perušek, Mr. in Mrs. Leo Perušek, Mr. in Mrs. Wm. Perušek, Mr. in Mrs. Louis Perušek, Mr. in Mrs. John Marolt, Mr. in Mrs. Joe Troha, Mr. in Mrs. Jack Troha.
Srčna hvala vsem, ki so darovali za sv. maše. Zahvalo izrekamo sledečim: Miss Dorothy Slokar, Mr. in Mrs. Pete Ragazinskus, Mr. in Mrs. A. Ožbolt v Barberton, O., Mrs. C. Kuchar, Mrs. R. Doles, Mrs. J. Troha in družini, Mr. in Mrs. Frank Zigman, Mr. John Zigman ml., Mr. Rudy Pešec, Mr. John Evatz in Mrs. J. Evatz, Mr. John Lindec, Mr. in Mrs. W. Frank, Mr. in Mrs. J. Frank ter Mr. Tony Mezgec.
Najlepša hvala vsem, ki so dali svoje 3.vtomobiIe brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu. Žal, da nimamo imen na razpolago. Hvala vam!
Zahvalo naj sprejmejo pogrebci, ki so nosili krsto, in sicer: Mr. Rudy Pešec, Mr. John Lindec, Mr. Walter Frank, Mr. Jacob Frank, Mr. Dick Cunningham, Mr. John Marolt, Mr. Robert Rupert in Mr. John Zigman.
Dalje srčna hvala vsem, ki so se prišli poslovit od njega, ko je ležal na mrtvaškem odru, in vsem, ki so ga spremili na zadnji njegovi poti na mirodvor.
Razposlali smo zahvale pismeno. Ako jo ni kdo prejel ali je izpuščen iz te objave, p'rosimo oproščenja in naj isto sprejme tisočero zahvalo.
Hvala pogrebnemu zavodu Joseph Žele in Sinovi za vzorno voden pogreb in najboljšo vsestransko poslugo.
Težak je bil udarec za nas radi Tvoje izgube, ljubljeni. Prišlo je tako nenadno, da ne moremo doumeti, da je to resnica. A smrt je strašna, kar vzame, to vzame za vekomaj! Naše oči so polne solz, saj si nas ljubil in mi smo ljubili Tebe. Spominjali se Te bomo vedno z ljubeznijo in hvaležnostjo do konca naših dni.
Spavaj mirno, ljubljeni soprog — snivaj sladko večno spanje, dragi oče!
Žalujoči ostali.:
ANTONIA, rojena POJE, soproga MATT JR., sin DOROTHY, hčerka in več sorodnikov
V stari domovini zapušča sestro FRANCO in več sorodnikov
Cleveland, Ohio, dne 1. junija 1954.