EDINOST 479 Queen St. W., Toronto 2-B, Ont. "Authorized as second class mail, Peat Office Department, Ottawa" BOJ PROTI PREOSTANKOM FAŠIZMA — PROTI ČRNI BB-AKCIJI — JE BOJ ZA MIR W VARNOST V SVETUJ CENA NAROČNINI: Za Kanado in USA. Za eno leto ....................... $3 60 Za pol leta---------------------1-75 NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV Let. 6. Št. 264. Cena S c. TORONTO, ONTARIO WEDNESDAY, MAY 19TH 1948. Price 5c. Vol. 8. No. 264. Skoro po dva tisoč letih Izvolite HOVO Vlado V Ontario!Preiniier Stalin odgovoril . na odprto pismo Wal!ace-u Zid je proglasili neodvisno državo Tel Aviv, 14. maja — BUP — Nova židovska država je bila danes proglašena v Palestini in se je ob enem končalo 30 letno angleško vladanje Palestine. Židovske ideje so se po blizu 2.000 letih izpolnile, ko je provi-zorična vlada razglasila svetu novo židovsko republiko imenovano Izrael, ki bo branjena do smrti proti vsem s6vražnikom. Celo ko se je formalno razglasila nova židovska država so bili bojevniki Hagana v trdovratni borbi proti Arabcem in tisoče regularnih čet arabskih držav — morda 20.-000 vseh skupaj je bilo pripravljenih na mejah za napad na Palestino. Hagana, okrog 70.000 mož in žen je postavila svoje čete v bojne položaje, da branijo okrog 5.500 kvadratnih milj ozemlja nove Židovske države, katere je določila organizacija Združenih Narodov Židom zadnji november. Vsi možje in žene od 18 do 35 leta so bili mobilizirani. Varnost proti zračnim napadom je bila razglašena v Tel Aviv in drugih židovskih mestih. Britanski mandat je uradno potekel o polnoči 14. maja. Alan Cun-ningham je formalno naznanil konec mandata 14 ur pred pretekom, ko je stopil na bojno ladjo križar-ko v pristanišču Haifa. Okrog šest ur kasneje je poljski Žid David Ben Gurion proglasil, da je rojena nova židovska država Republika Izrael. Ben Gurion se je 40 let boril za neodvisno Zionistič-no državo v Palestini in bo sedaj prvi predsednik republike. On je tudi obrambni minister. Kakor so bile velike težkoče pred novo državo, so židje z velikim veseljem pozdravili proglas — da je njihova država — o kateri so govorili mesece — "naša država, ki bo" — je sedaj postala stvarnost. Tel Aviv je bil zavit v modro-bele zastave z rumeno Davidovo zvezdo. Njegovega 250.000 prebivalstva je v prazničnem razpoloženju napolnilo ulice. Postrežnica, katera ima neizbrisno modro številko iz nemškega koncentracijskega taborišča na roki pod njenimi kratkimi rokavi, je dejala: "To je prvikrat v mojem življenju, da sem srečna." Njeni občutki, so občutki vseh Židov. Država je vladana po provizori-čni vladi od polnoči 14. maja, ko se je uradno končal britanski mandat, dokler se ne bo osnovala ustava po kateri bodo izvoljeni v vlado zastopniki židovskega ljudstva, kakor je bilo rečeno v proglasu. Ustavna skupščina bo osnovala ustavo ne kasneje kot 1. oktobra 1948. Britanske čete so se zbirale na svoje zadnje evakuacijske položaje pri Haifi. Jafo, katero so židje nedavno vzeli Arabcem, so že izpraznili in odšli z parniki. Ker ni več britanske blokade, tovorni parniki vozijo streljivo in orožje za Hagano. Prispeli so tudi že prvi židovski naseljenci — tisoče kateri bodo ojačili Hagana armado. Hagana je zasedla britanske utrdbe v Jeruzalemu, ko je odšel zadnji angleški vojak. Prevzeli so tudi Columbija letališče pri Jeruzalemu in Lidda letališče. Medtem se pa tudi Arabci pripravljajo na vojno. V Amman-u, glavnem mestu Trans Jordanije, ki je pod angleškim pokroviteljstvom se zbirajo vojaški prvaki iz Iraka, Sirije, Lebanona in Egipta, in razpravljajo z kraljem Abdullahhom kateri naj bi vodil arabski napad. Egiptovski kralj Forouk je podpisal dekret po katerem je mogoče proglasiti obsedno stanje in 10.000 egiptovskih čet je pripravljenih na meji za vpad v Palestino po končanem mandatu Vel. Britanije. Egipt je pod britansko nadvlado. Zadnja poročila pravijo, da so egiptovska letala bombardirala Teli Aviv. Združene države so priznale novo republiko Izrael. Kanada bo tudi priznala novo vlado toda se bo prej pogovorila z britansko vlado. V Londonu so mnenja, da bo Britanija pripoznala novo državo šele potem ko bo utrdila svoje meje. Sovjetska zveza je tudi priznala novo državo Izrael in izjavila, da bo ustvarjenje nove neodvisne Židovske države služil stvari za utrjevanje rrtiru in varnosti v Palestini ter Srednjem vzhodu in da je prepričana, da se bodo razvili prijateljski odnosi med Sovjetsko zvezo in državo Izrael. Anglo-ameriška reakcija odgovorna za masakriranje Grkov ANGLO-AMERIŠKO PRIPRAVLJENA SPOMLADANSKA OFENZIVA SE JE POPOLNOMA IZJALOVILA Belgrad, (Tanjug) — Zadnjega masakriranja grških patriotov je kriva največ anglo-ameriška reakcija, ker popolnoma odobrava nacistične metode maščevanja, ki ga uprizarjajo grški rojalisti nad grškim demokratičnim narodom. Jasno je, da grški rojalisti ne počenjajo teh zločinov na svojo roko, ampak so ameriške in angleške oblasti odgovorne za rojalistič-ne zločine. Pobijanje grških demokratov je tudi tesno povezano z odhodom "Balkanske Komisije" iz Grčije. Za časa celotnega bivanja komisije v Grčiji, njeni člani niso samo vzpodbujali rojaliste k provokacijam proti severnim sosedom; Albaniji, Bolgariji in Jugoslaviji, ampak z njihovimi potvorbami celo opogumljali storiti v Grčiji vedno nove masakracije. To je potrjeno tudi po izjavi voditelja komisije, kateri je izrazil svoje zadovoljstvo Atenski vladi zaradi streljanja zaprtih rodoljubov. Resnico o delu komisije, četudi nekoliko zakrito, je dal v javnost avstralski delegat komisije polkovnik Hodgeson, kateri je obsodil vojno-hujskaške aktivnosti svojih kolegov. Atenska vlada je zlila svojo jezo na zaprte jetnike ,ker se je izjalovila dolgo razglašana in po a- meriških intervencionistih pripravljena spomladanska ofenziva proti demokratični armadi. Rojalisti so doživeli popolni neuspeh. Uspeh demokratičnih bojevnikov na Peloponezu, Chalchidice, Epiru in Tesali ji ter zahodni Makedoniji dokazujejo, da Amerika zamaij pošilja orožje in streljivo v pomoč rojalistom in dejstvo, da ne more prav ničesar omajati grškega ljudstva, da bi se odpovedalo boju za svobodo in neodvisnost njihove domovine. Grški bojevniki so se neustrašeno borili proti italijanskim in nemškim okupacijskim silam in so ostali ravnotako neustrašeni bojevniki proti Anglo-Amerikancem in njihovim hlapcem. DESET GESTAPOVSKIH VOJNIH ZLOČINCEV PLAČALO ZA VOJNE ZLOČINE "British United Press" poroča da je bilo 18. maja ustreljenih v Ljubljani 10 vohunov in vojnih zločincev. Prvotno je bilo obsojenih 11 od 15 obtožencev na smrtno kazen. Višje sodišče je potrdilo smrtno kazen za deset obsojencev, a obsojenko Hildegarde Hahn, pe je pomilositilo smrtne kazni ter jo obsodilo na 20 let odvzema prostosti in na prisilno delo. "Miljon glasov delavcev, kmetov hišnih gospodinj in veteranov more poraziti Drew-a in izvoliti CCF vlado Iv Ontario." — Je priporočilo in vzpodbuda odbora Delavske Progresivne Partije, Ontario. "V junijskih volitvah 1945. je torijski diktator navzlic razdvojenosti v delavskih vrstah dobil samo 44% glasov." pravi izjava odbora LPP. Obstoja zamena za Torijsko vlado, a ne liberalna stranka. V vašem volilnem okrožju je samo eden kandidat (izvzemši MacLeod in Salsberg v Bellwoods in St. Andrew volivnem okrožju v Toronti), kateri se more v resnici bojevati za reforme — to je CCF kandidat. "Enotnost pri volitvah dne 7. junija za izvolitev CCF vlade v Ontario more usmeriti Ontario nazaj na pot miru, napredka in varnosti za ljudstvo. "George Drew je cinično pozabil na svojih 22 obljub, ki jih je dal pri zadnjih volitvah in vsaka večja ohljuba. ki jo je dal prebivalstvu Ontario kriči proti njemu. Poglejte njegov rekord. Drew je oropal ontarijske otroke za mleko. Njegova lastna komisija je izjavila, da je bilo povišanje cene mleku nezakonito. Navzlic temu je Drew dvakrat odobril in povišal ceno mleku. Ko so prišli Torijevci na oblast je bila cena mleku lic. Danes stane 18c. Kar so veliki mlekarski baroni pridobili so izgubili naši otroci na hranilnih vitaminih. Ontario se more zahvaliti Drew-u zato! Drew je omalovažil veterane. Vsak veteran, vsak državljan, katerega družinsko življenje je degradirano in osmešeno z nagneče-njem v eno samo sobo podstrešja, bajte, garaže ali kleti je priča to-rijevske zakrknjenosti. V petih letih ontarijske največje stanovan-ske krize niti eno stanovanje ni bilo zgrajeno z napori torijevske vlade. Ontario se ima zahvaliti Drew-u za to! Drew, je kanil grenko kapljo v kupico starostnih upokojencev. Eden dolar na dan je vse, kar dobiva velika večina naših častnih starih upokojencev ob zatonu njihovega življenja. Torijska vlada je cinično naznanila 25,000.000 dolarjev prebitka, kot volivno vabo, a ni niti centa za one, ki so se mučili, da je postala Kanada bogata, kakršna je danes. Ontario se mora za to zhvaliti Drew-u. "Drew je preprečeval Zdravstveno zavarovanje, prosto izobrazbo za vso našo mladino — dejansko vse, kar bi obogatelo življenje na- šega ljudstva. "George Drew je ljubljenec požrešnih dobičkarjev! Nikoli v zgodovini se niso še tako debelili. Lahko je njim sedaj polniti torijevske volilne blagajne. Drew je dokazal, da je zagovornik in varuh zlatih baronov, velikih lastnikov mesnic, mlekarskih baronov, bank in liker lordov. On je žrtvoval življenski standart ontarijskega ljudstva, da je višal bogastvo svojih miljoner-skih prijateljev. VELIKA DELAVSKA PRILOŽNOST "Vsak delavski človek pozna Drew-a, kot razbijalca unij št. 1. Spominja se Forda v Windsor-ju, Stelko v Hamiltonu, Rogers-Ma-jestic v Toronti? Vse povsod je njegova policija aktovala, kot glavni stavkokaz-gonjač in stavkolo-mec. Sedaj "Drew-ovi dragonarji" poplavljajo pristanišča ob jezerih, da varujejo stavkolomce velikih paroplovnih družb in da krše zvezni zakon, kateri je že priznal "Kanadsko mornariško unijo", kot zastopnico mornarjev pri pogajanjih. "Delavstvo pona tega oholega sovražnika delavcev. V teku zadnjega zasedanja parlamenta je to-rijevski parni valjar pomečkal zakon za dva tedna delavskih počitnic s plačo, najmanjšo plačo 75c na uro ter 40 urni delovni teden. Torijevci so zavrgli vsak apel za resnični delavski zakon. Vsled te- ga sta oba središča unijskega gibanja v Ontario (AFL in CCL) že povedala temu brezsramnemu zagovorniku velebusinesa, kaj mislita o njemu. Obrežni in drugi kraji v beli barvi, ki so zaznamovani "Jewish" predstavljajo židovsko državo v Palestini. Mesto Jeruzalem in Betlehem sta internacionalizirana. DREW POMENI FAŠIZEM "Drew hoče fašizem ,ker hoče vojno. To je trda resnica, kakor je dokazana po njegovem delu in govorih ter po govorih njegovega političnega dvojčka "Zakon ključavnice" Duplesissa v Quebecu. "Načrt izvira iz Wall Streeta. Revija "Life", ki jo Iastuje Morgan vpije v svojem uredniškem članku: "Nam je potrebna Kanada". Imperijalistični yenki potrebujejo Kanado kot bazo za njihov pogon, da bi ves svet postal njihovo lovišče za dobički. "V Kanadi možje na visokih položajih, kot King, Drew, Abbott in njihovi monopolistični podporniki žrtvujejo našo neodvisnost, ter nas priprezajo k ameriškemu vojnemu stroju. Dobičkarji so pripravljeni spremeniti našo deželo v Belgijo prihodnje vojne. "Zanje pomeni vojna, mastne dobičke. Vojna jim je prilika za razbitje strokovnih unij in ljudskih demokracij. Vojna je zanje dobičkonosno sredstvo za odvrnitev krize in depresije, katero prinaša njihovo stališče a reduciranje živ-ljenskega standarta. Drew je eden vrhovnih faktorjev te vratolomne branže. štejte njegove govore in boste videli, da so štirje od petih brez vsake snovi za potrebe Ontarie, ampak polni snovi, kako kmalu bi mogli dobiti Kanado v novo mesarsko klanje. Kaj drugega naj bi pomenil ves ta govor o odpravi Združenih narodv, o spremembi njenega čartarja, o grajenju vojaškega bloka proti Sovjetski zvezi in državam v vzhodni Evropi? "Drew hoče fašizem, da z njim razbije odpor delavstva in ljudstva. Dokler bo delavstvo trdno organizirano, ne bo mogel on, ne njegovi yanki pajdaši začeti nove vojne. Drew hrešči "komunizem", zato da bi razdvojil in odvrnil našo pozornost od prave nevarnosti. Kakor žepar, ki te šegeče na eni strani, da bi mogel opleniti drugo stran. Drew kriči "komunizem" zato, da dobičkarji praznijo žepe ljudstva, razbijajo unije brez kazni, kradejo svobodo in se organizirajo na novo vojno. UNIČEVALEC SVOBODE George Drew, ki bi rad postal uničevalec svobode, mora biti odstranjen iz ontarijske vlade, ako hoče Ontario napredovati, ako hoče kanadska najbogatejša provinca voditi narod po poti demokracije in miru. George Drew, more biti poražen, kot sta dokazala 1943. in 1945. leto. Njegova vlada ni imela noben-krat popularne večine v Ontario. V letu 1943. v volitvah za časa vojne, ko je bilo ljudstvo nezadovoljno z liberalci, ko so bile zadeve v provinci nejasne so prišli torijevci na vlado na tanki niti — in bili izvrženi iz vlade v marcu 1945. so navzlic razdvojenosti delavskih vrst; torijski diktator in njegovi hlapci dobili samo 44% glasov. Zopet je večina glasovala proti torijevcem. ENOTNOST OB VOLITVAH "Sedaj torijevci upajo, da bo ljudstvo Ontarie obup&lo in da ne bo moglo poraziti torijevskega močnega stroja. Ljudstvo mora pokazati, da miljon glasov more poraziti torijske $ miljone. "Ako si liberalec, pridruži se drugim naprednjakom, da se zajamči poraz Drew-a. Obstoja zamena za torijsko vlado, toda ni liberalna stranka. Skoro pri vsaki stvari, ko se je šlo o delavskih zadevah, so liberalci glasovali za Drew-a. Samo eden kandidat je v vašem volilnem okrožju, ki se more v resnici bojevati za reforme — to je CCF kandidat. Ne izgubljajte svojih glasov na nezmožnih liberalcih. Naša dva kandidata člana parlamenta; MacLeod in Salsberg, sta bila najučinkovitejša opozicija v parlamentu. Pet let se je Delavska Progresivna Partija borila dan in noč proti Drew-u. Toda to je večje delo, kot ga zmore ena sama skupina proti Torizmu. Bodočnost SOVJETSKA ZVEZA ODOBRAVA PREDLOG WALLACE-a London, — (AP) — Kandidat za predsednika Združenih držav Wallace je 11. maja ob priliki velikega volilnega zborovanja v New Yorku naslovil odprto pismo pre-mierju Sovjetske zveze, na katerega je premier Stalin odgovoril in dejal da je do sedaj eden od najbolj važnih dokumentov, ki so bili nudeni od zapadnih držav. Premier Stalin je tudi dejal, da je Sovjetska zveza pripravljena na pogajanja na podlagi ponudb Wallace-ovega odprtega pisma. V svojem odgovoru pravi premier Stalin: "Jaz ne vem če vlada Združenih držav odobrava Mr. Wallace-ov program kot temelj za sporazum med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami, ali kolikor se tiče vlade Sovjetske zveze bi mogel Mr. Wallace-ov program služiti kot dober in plodonosni temelj za tak sporazum in za razvoj mednarodnega sodelovanja." Nadalje je dejal premier Stalin; — "da Sovjetska vlada smatra so-obstojanje sistema Združenih držav in Sovjetske zveze — oboje — kot mogoče in potrebno, navzlic razliki gospodarskega sistema in idealogije." "Je mogoče odobravati ali neo-dobravati Mr. Wallace-ov program," je rekel Stalin — "ampak ena stvar je navzlic temu brez vsakega dvoma resnična, da ni državnika, ki dela za mir in sodelovanje med narodi, da bi mogel ignorirati ta program, ker iz njega odseva upanje in napori narodov za utrjevanje miru in bo brez dvoma imel podporo miljonov navadnega ljudstva." Nato je premier Stalin omenil nezadovoljive diplomatične izmenjave med vladama; Združenih držav in Sovjetske zveze radi ponudbe, ki jo je 4. maja ponudil Wal- ter B. Smith v Moskvi in na katero je zunanji minister Sovjetske zveze 9. maja odgovoril ter sprejel ponudbo za pogajanja, da se uravnajo razlike med tema dvema državama. Premier Stalin je dejal, da Wal-' lace-ov program nudi konkretno podlago za mirni sporazum med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami. Nato je navedel nekoliko Wallace-ovih predlogov, kot napri-mer: "1. Splošno redukcijo orožja in prepovecianje atomskega orožja. 2. Sklenjenje mirovnih pogodb z Nemčijo in Japonsko in rešiti v-prašanje povlečenja vojaških čet iz teh držav. 3. Povlečenje čet iz Koreje in Kitajske. 4. Spoštovati suvereniteto posameznih držav in nevmešavanje v njihove notranje zadeve. 5. Nedodopuščanje vojaških baz v državah, ki so članice Združenih narodov. 6. Svetovni razvoj mednarodne trgovine, brez kakršne koli diskriminacije v okviru Združenih narodov, pomoč za gospodarsko obnovo državam, katere so trpele v vojni. 7. Obrambo demokracije in zagotovitev civilnih svobodščin v vseh državah, in tako naprej." je dodal Premier Stalin. RUMUNJSKA PROTESTIRALA PROTI TERORJU V GRČIJI Bukarešt: — Ljudski odbor za pomaganje grškemu narodu je ostro protestiral proti anglo-ameriš-kim imperijalistom, pod katerih va-ruštvom monarho-fašistični krvniki vrše množične uboje. V Italiji se utrjuje delavsko-kmečko gibanje ITALIJA PO VOLITVAH Beograd, (Tanjug) — "Borba" od 10. maja piše, da vladajoča skupina v Italiji usmerja njihove napade proti Ljudski demokratični fronti in Generalni konfederaciji dela. Na ta način namerava uničiti opozicijo proti neofašističnemu toku stališča vladajoče skupine, da bi mogla izvršiti vključenje Italije v vojni blok zahodnih držav. Tudi Vatikan poskuša na vse mogoče načine razdvojiti enotnost delovnih množic. Posebno aktivne so skupine "Katoliške Akcije" in druge take organizacije. S tako imenovanim "Društvom katoliških italjanskih delavcev", * ki je del "Katoliške Akcije" se duhovništvo trudi skupaj s Saragatovimi agenti podkopati "Generalno federacijo dela". Seveda ti napori so do sedaj bili brez uspeha ravno tako kot so reakcionarni poizkusi razdvojiti Socialistično partijo ostali brez sadu. Nedavne volitve v strokovno-unijskih organizacijah so pokazale, da enotnost med komunisti in socijalisti narašča. Pri strokovno-unijskih volitvah v Genovi so komunisti in socijalisti dobili 88% glasov. Ravno tako tudi v mnogih drugih mestih in Ontarie zahteva delavsko in vse ljudsko enotnost proti Drew-u. "Enotnost delavcev, kmetov, mladine, hišnih gospodinj in veteranov — enotnost vseh, ki jim je ljubša demokracija kot Drew — to je odgovor. Enotnost ob volitvah za izvoljenje CCF vlade 7. junija more usmeriti Ontario nazaj na pot miru in napredka ter varnosti za ljudstvo. CCF vlada v Ontario bo storila velik korak naprej v delavskem in demokratičnem gibanju v Ontario. središčih v srednji in južni Italiji. Po volitvah — nadaljuje "Borba" — so ameriški monopolisti pospešili njihovo ekspanzijo v Italiji. Skupine ameriških vojaških in ekonomičnih izvedencev prihaja dnevno v deželo. Skupine od "Standard Oil Co." so poplavile Sicilijo, Appulijo in Lombardijo v iskanju za surovim oljem. "General Motors", "General Electric", "Transport Airlines", "Otis Elevator Corpn.", z naglico kupujejo italijanska industrijska podvzetja. Obrestne pristojbine italijanskih dolgov Ameriki se dvigajo v fantastične višine in kot posledica tega vedno bolj naraščajo davki. Nadalje vlada plačuje tudi obresti od $100.000.000, katere je Morgan posodil Musoliniju v letu 1925 za stabilizacijo lire in tudi od $147,000.-000, ki so bile vzete iz Banke uvoza in izvoza v New Yorku. Ameriške investicije v Italiji hitro naraščajo. Vladno stališče, katero ogroža važne interese in nacionalno varnost italijanskega ljudstva, je pro-vzročilo naraščajoče nezadovoljstvo po vsej deželi. To se vidi iz dejstva, da Demokratična ljudska fronta dnevno pridobiva nove pripadnike. Italija se nahaja v fazi — zaključuje "Borba" — utrjevanja gibanj industrijskih in kmetskih delavcev, kateri vztrajno zahtevajo boljše delavske pogoje. Grožnjam veleposestnikov z lakoto in odpuščanjem iz dela, delavci odgovarjajo v večjo odločnostjo. Na čelu tega boja stoji Demokratična ljudska fronta v katero široke množice dnevno polagajo večje zaupanje. "EDINOST" Published weekly at 479 Queen St. W., Toronto, 2-B Ontario by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language Registered in the Registry Office for the City of Toronto on the 25th day of June, 1948, as No. 47999 C.P. EDINOST 479 Queen St. W., Toronto, 2-B Ontario. Nova republika Izrael Dne 16. maja je bila proglašena nova republika Izrael, ki je bila rojena v ostri, in lahko rečemo, v najdaljši borbi za neodvisnost zatiranega naroda. Ne bo preveč, če rečemo, da je ta borba trajala okrog dva tisoč let, kar je zelo dolga doba. Ves ta čas so bili židje dobro organizirani in so zahtevali nazaj svoj dom v Palestini od koder so bili od raznih imperialističnih narodov pregnani, da so se morali potem rakropiti po vseh delih sveta — po vseh državah sveta. Dasiravno so židje ljudje, kot vsako drugo človeško bitje na svetu, so bili teh dva tisoč let predmet vsakovrstnih šikan. Vedno se jih je dolžilo za vsakovrstne nesreče če so se zgodile v eni ali drugi državi. "Žid je kriv." se je po navadi reklo. Odgovorni so bili za vse, od gospodarske krize, bolezni, suše, slabe letine, — do deževja in mušic, — sploh za vse kar se je zgodilo slabega. Ni se jih pa samo dolžilo, ampak se je nanje tudi zaradi tega vprizarjalo pogrome. že sama beseda pogrom pove, da je to nekaj strašnega. Kadar se je vršil tak pogrom nad Židi, je bilo po navadi židovsko naselje vse uničeno ; požgani so bili domovi, ljudje pobiti in uničeno vse kar si je Žid z veliko varčnostjo prihranil in s težavo pridobil. Teh pogromov je bilo prvič konec v Sovjetski zvezi, ko je leta 1917 delavec in kmet prevzel oblast v roke in so Sovjeti sprejeli ustavo po kateri je bilo v Sovjetski zvezi za vedno prepovedano preganjati Žide in seveda tudi druge narodonsti. Prvič so si židje ustanovili svojo lastno republiko v Azerbedžanu. Srečni bi bili židje, da se je taka ustava sprejela tudi po drugih državah, miljone Židom bi bilo prihranjeno življenje in muke. Vsi pogromi v preteklosti so pa pobledeli v primeri s preganjanjem in pobijanjem Židov v času fašistične strahovlade v Nemčiji in v državah kjer je bil fašizem na oblasti. Miljone Židov je bilo sežganih v nemških krema-torijih, le poraz fašizma je storil konec fašističnim orgijam nad Židi. židje so po vojni prosteje zadihali, toda ne za dolgo. Angleške oblasti ki so tedaj upravljale Palestino pod mandatom, so začele pošiljati v Palestino se vračajoče Žide. zopet v taborišča na otok Ciper. Angleži, kar niso mogli izročiti Palestine pravemu lastniku, četudi je bila po velesilah obljubljena, da bo židovska lastna država in zavetje za že predolgo trpeče židovsko ljudstvo. Dolgo je trajala borba, naposled je Organizacija Združenih Narodov 29. onvembra 1947. leta razdelila Palestino v dve državi; židovsko in arabsko. Za to razdelitev je glasovalo 33 držav, proti razdelitvi 13 in 10 držav pa je bilo nevtralnih. Razdelitev je našla pri Židih zelo ugoden odmev, saj so končno po tolikih letih vendar dočakali, da bodo imeli svojo državo. Arabcem pa razdelitev že takrat ni bila všeč in so se razni arabski kralji in efendiji, ki so se bali Židov radi njihove naprednosti, krčevito upirali vsaki misli na razdelitev. Novo proglašeno republiko Izrael so priznale do danes že dve najmočnejši državi na svetu; Sovjetska zveza in Združene d"ržave. Vel. Britanija in imperij, vključno Kanada pa imajo še začasno nekake predsodke to najbrž radi arabske reakcije, katera je ravno te dni z vso silo navalila na novo proglašeno republiko Izrael v namenu, da bi jo uničila. Nova republika Izrael se nahaja še pred mnogimi nevarnostmi. Zavlačevanje Vel. Britanije s svojim priznanjem more dovesti še do velikih zapletljajev na Srednjem vzhodu. Tudi ameriški predsednik Truman navzlic priznanju nove države nekam sumljivo cinca z dovoljenjem za prodajo in.izvoz orožja in municije novo-prizna-ni državi, ki je napadena po angleških najemnikih ; arabskih velikaših, kraljih in efendijih. On bi mogel na kakšen način zvezati skupne interese, arabskih mogotcev, angleške reakcije in interese Wall Streeta proti novi državi. Ako se bo nova republika v miru razvijala, bo postala središče, ki bo imelo velik vpliv med zatiranimi miljo-ni Arabcev, kateri so tudi že stoletja predmet dvojnega izkoriščanja, namreč po domačih in tujih izkoriščevalcih. V novi republiki Izrael bo organizirano delavstvo igralo veliko vlogo, ki bo brez dvoma vplivalo in dajalo pobudo po vsem Srednjem vzhodu, da si bodo končno Arabci in židje segli v roko in živeli prijateljsko življenje drug ob drugem. Kar se tiče samih Židov v Palestini so končno doživeli dvatisoč letni san židovskega ljudstva, ki je hrepenelo po svoji državi, katera bo sedaj sprejela v svoje zavetje tisoče Židov, ki se še vedno nahajajo po taboriščih v Nemčiji, in katerih niso doleteli hitlerjevi kremetoriji. Vrnili se bodo tudi oni iz otoka Cipra, katere je tam poslala angleška vlada. Sedaj ko je proglašena republika Izrael, moremo s popolnim zaupanjem verjeti v njeno zmago in želimo, da bi jo tudi Kanada priznala ter ji poslala orožje in muni-cijo, da bi se mogla ubraniti pred sovražnimi sosednimi kralji, efendiji in drugi vladajoči kliki, ki zatira svoj domači narod in Žide. Iskreno želimo, da bi Kanada skupaj z Sovjetsko zyezo in drugimi demokratičnimi narodi delala iskreno na tem, da se izvedejo določbe Združenih narodov v delo in ustavi krvoprelitje, katerega so pričeli arabski mogotci. Mi Slovenci, ki smo sami tisoč let čutili tuje robstvo, ne moremo drugače, kot želeti vso srečo novi republiki Izrael in je naša iskrena želja, da bi bila močan faktor ljudskega napredka na Srednjem vzhodu. Naj se nova republika Izrael razvija v neporušljivi steber resnične Idemokracije in miru! GESTAPOVSKI VOJNI ZLOČINCI PRED SODIŠČEM V LJUBLJANI ( Nadaljevanje ) ČORIČ PETER Obtoženi Peter čorič se je po osvoboditvi povezal s špijonom Presterlom, ki mu je dal ustno vohunsko poročilo o razmerah v svojem okraju, ter pristal na nadal-nje špijonsko delo. Med okupacijo je bil gestapov-ski agent v Dachau-u in Aug-sburgu, podpiral gestapovski teror, potem ko je 1941 v Gradcu podpisal izjavo o sodelovanju z ge-stapom. DERVIšEVIč RAMO Obtoženi Ramo Derviševič je s špijonom Presterlom potoval po Jugoslaviji, mu pomagal vzpostavljati zveze ter pristal, da bi se pri njem zbirala špijonska pošta. Med okupacijo je v taborišču Dachau in Augsburgu gestapovcu Presterlu pomagal pri njegovem ovaduškem delu, bil član tako imenovane antifašistične organizacije, nadziral mladino, vzdrževal zveze z gestapovcem Presterlom in drugimi gestapovskimi agenti. BENEGALIJ JOŽE Obtoženi Jože Benegalij je na pobudo tujega agenta soobtožene-ga Pufflerja izvršil diverzijo v tovarni stekla Hrastnik. Dne 23. oktobra 1946 je kot natikalec stekla na stežaj odprl ventil pri bobnu itd., kar je imelo za posledico užig peči in kovaške delavnice. S tem je povzročil večjo materialno škodo in zastoj v proizvodnji steklenih izdelkov. OBTOŽENI SO BILI MED OKUPACIJO IN CELO PRED VOJNO GESTAPOVSKI AGENTI Obtoženi predstavljajo skupino ljudi, agenturo tujih špijonskih služb, ki so v korist tujih sil izvrševali špijopšžo in na vsakem koraku škodovali FLRJ, da bi od- stranili obstoječo ureditev naše države. Za dosego tega cilja jim ni bilo pretežko nobeno zločinstvo. Načrtno škodljivstvo, zaviranje obnove, nepravilno planiranje, dopuščanje produkcije slabih izdelkov, postavljanje sovražnikov na odgovorna mesta v produkciji, pa preko raznih diverzij in sabotaž — vse to jim je služilo v njihovi zločinski borbi proti FLRJ. Kazniva dejanja obtožencev pa segajo daleč nazaj v okupacijo in celo v predokupacijsko dobo. Večina izmed njih je med okupacijo ali celo prej pismeno pristala na sodelovanje z zločinskim gestapom. GESTAPO JE "PREVZGAJAL" LJUDI KI SO SE MU VDINJALT, V HLADNOKRVNE, NESKRU-PULOZNE ZLOČINCE Za izvršitev nacističnih nalog je bil gestapu potreben obširen aparat, ki si je ustvaril sodelovanje z gestapom ter tvoril teroristično ge-stapovsko mrežo. Ker pa gestapo mnogo sprejetih agentov ni mogel uporabiti na svobodi, jih je pošiljal v koncentracijska taborišča na taka imenovano "prevzgojo" (Um-schulung), kjer naj bi postali glavna opora taboriščnih organov ge-stapa pri uničevanju in suženjskem izkoriščanju internirancev. V tej dobi prevzgoje so si gestapovski agenti Diehl, Oswald, Barle, Kranjc in ostali prizadevali, da se čim bolj usposobijo za svoje krvniške posle ter si tako s svojimi zločini nad interniranci pridobe naklonjenost svojih gospodarjev. Gestapovski agenti so tudi sodelovali in izvrševali pri neštetih vojnih zločinih. V začetku so se sami udeleževali odstranjevanja bolnih in mrtvih ter med interniranci na različne načine izvajali pritisk. Uvedli so posebne težke delovne komande, kot gramozno jamo in komando za gradnjo cest. Ker krvoločnost in nasilje in kr- vavo teroriziranje gestapovskih agentov ni rnoglo zatreti odpora svobodoljubnih internirancev, so bile potrebne še druge zločinske ustanove in organizacije. Tako je bila v taborišču Dachau ustanovljena centralna zločinska ustanova "Arbeitseinsatz", ki je imela neomejeno oblast nad življenjem in smrtjo internirancev, jih po lastni presoji razporejala po komandah, odvajala za uničevalna taborišča ter določala internirance za poskuse na raznih poskusnih postajah. "Arbeitseinsatz" je bil pod direktnim vodstvom gestapa in je imel namen, da maksimalno izkoristi delovno silo ter sposobnost internirancev. Formiral je tudi specialne delovne komande', kjer so se interniranci masovno izčrpavali in hitro umirali, ali pa celo komande, specialno osnovane za hitro uničevanje internirancev. Iz tega urada je izhajal in se rekrutiral kader proslulih krvnikov, takoimenovanih kapotov, gestapovskih valptov, ki so na delu pobijali internirance in jih ovajali. "Arbeitseinsatz" je bila potreba ranjene hitlerjevske Nemčije za milijone ljudi, ki jih je obsodila na hitro ali počasno uničevanje, da jih še prej temeljito izkoristi v svoji vojni industriji, da iztisne iz njih zadnjo trohico sile, preden jih pošlje v plinske celice. Ta urad je najbolj rafiniran in najpreciznejše izdelan aparat za uvedbo in vzdrževanje suženjskega dela, ki ga ne pomni človeška zgodovina, najbolj kruto staro barbarstvo, potencirano z eksaktno hitlerjevsko tehniko. Bil je del zločinskega Himmlerje-vega gestapovskega aparata in je zato vsak, ki ga je vodil ali v njem sodeloval, vo^ni zločinec. DIEHL, BARLE, KRAJNC IN OSTALI SO BILI KOT AGENTI POVEZANI S KRVNIKOM PRESTERLOM V tem zločinskem uradu je de- Življenski standart v Jugoslaviji se vzpenja navzgor Preteklo leto je bil izpolnjen načrt proizvodnje s 106%. Ob primerjavi z letom 1947 bo letošnja industrijska proizvodnja zvišana za 61%. Posledica tega uspeha bo, da bo narodni dohodek v primeri z lanskim stanjem narasel za 44.4%, v blagovni promet za 32%, investicijska dela pa celo za 73%. Investicija v znesku 66.6 miljard dinarjev napram lanskim 37.7 mi-Ijardam omogočajo gradnjo novih tovarn, hidrocentral in prometnih sredstev, pa tudi izboljšanje sedanje tehnične proizvodnje ter naba-ve novih strojev. Primeren delež investicij pojde za delavska stanovanja, šole, zdravstvene in druge ustanove. Te možnosti za razvoj proizvodnje so zagotovljene zaradi globokih revolucionarnih, družbeno-go-spodarskih sprememb, ki jih je uveljavila nova Jugoslavija. Takšni uspehi v proizvodnji pa zagotavljajo hkrati tudi dviganje življen-skega in kulturnega standarta ljudskih množic. Tukaj gre za sredstva tako imenovane široke potrošnje, živila, obleko, obutev ter vse ostale stanovanjske, zdravstvene, prosvetne in kulturne potrebe. 56.2% narodnega dohodka pojde za to široko potrošnjo. Trdne postavke, ki se nanašajo na prehrano, obleko, obutev, kurjavo, higijenske in zdravstvene prilike, kažejo v primeri s stanjem v fetu 1939 povišek za 7%. Ta odstotek priča o uspešnih prizadevanjih ljudske oblasti v novi Jugoslaviji po izboljšanju življenskih prilik, ki zajemajo najširše množice delovnega ljudstva in ki poteka z ustvarjalno močjo lastnih sredstev Hkrati pa izpodbijajo ti uspehi podlago vsem klevetam, ki jih razširjajo reakcionarni krogi o razmerah v novi Jugoslaviji. NOVA KULTURA JE LAST DELOVNIH MNOŽIC V proračunski razpravi v Ljudski skupščini FLR Jugoslavije je prikazal minister M. Djilas osnove kulturne preobrazbe nove Jugoslavije, poti in uspehe dosedanjega kulturnega razvoja. Nova ljudska kultura vtiska pečat temu napredku. Podatki o rezultatih borbe proti nepismenosti od osvoboditve dalje, o nakladi knjig, številu šol, gledališč, kulturno - umetniških skupin, bioskopih itd. izpričuje na-daljni razvoj pridobitev narodne osvobodilne borbe. Ljudstvo samo je postalo lastnik kulturnih dobrin in kulturnih pridobitev. Velikega kulturnega napredka si ne moremo misliti brez spremenjenega odnosa države do kulturnih pojavov in kulturnega življenja. Uprav ogromen uspeh je bil dosežen v pobijanju pojava nepismenosti. Ta borba ni mogla ostati brez uspeha. V stari Jugoslaviji se je naučilo citati in pisati 6504 osebe. Samo na področju Ljudske republike Bosne in Hercegovine se je naučilo brati in pisati od osvoboditve 605.964 ljudi. Število osnovnih šol se je v novi Jugoslaviji podvojilo, v treh letih od osvoboditve je bilo odprtih več nego trikrat več gimnazij ter realk, kakor v dvajsetih letih stare Jugoslavije. Število fakultet, visokih šol in drugih višjih šol je danes skoraj dvakrat višje nego pred izbruhom druge svetovne vojne. Močan porast založbene delavnosti je zgovoren dokaz za presenetljivo naraščanje kulturne ravni v novi Jugoslaviji, saj je šlo lani med ljudske množice 21 miljonov knjig ter brošur. Danes je v Jugoslaviji dvakrat več stalnih državnih gledališč, ki ne poznajo nobenih "gledaliških kriz", ki so ves čas stare Jugoslavije stalno ogrožale obstoj stalnih gledališč. Pred vojno je šlo 1938-9 za financiranje kulturnih ustanov skupno 37 miljonov 271.425., dočim je bilo lani izdanih za iste namene 268 miljonov 952.990 din. S ponosom se lahko reče, da je nova kultura Jugoslavije, ki je po svoji smeri in vsebini globoko ljudska, postala lastnina delovnih množic. RAZMAH KULTURNEGA ŽIVLJENJA V ISTRI Nad 400 slovenskih, hrvatskih in italijanskih učiteljev iz Istre se je zbralo v Ižoli, kjer so razpravljali o šolskih problemih, nalogah šole ter učiteljev in o delu ljudske oblasti na področju istrskega šolstva. Pokazalo se je, da se istrsko kulturno življenje prebuja k novemu razmahu. Pri Kopru deluje posebna pomorska akademija, v Portorožu gimnazija in učiteljišče. V Ižoli, Bujah in Piranu so bile ustanovljene razne strokovne in trgovske šole, razen tega še več pevo-vodskih tečajev. Za pomoč revnim dijakom skrbi Dijaška matica, partizanskim sirotam pa mladinski domovi. Prosvetno življenje je zajelo najširše istrske ljudske plasti, saj je bilo doslej ustanovljenih 30 slovenskih, 23 hrvatskih in 16 italijanskih prosvetnih društev. Istra kaže vzgled vzorno urejenega slovensko hrvatskega ter italijan- skega vanja. kulturno-prosvetnega delo- POMEMBNA DELOVNA ZMAGA ČRNOGORSKEGA NARODA Dne 1. maja je bilo izročenih prometu prvih šest kilometrov že-ležniške proge Nikšič-Titograd in sicer od postaje Nikšič do izhodne strani prekopa Budoš. Ta prekop predstavlja najtežji objekt na vsej progi. Požrtvovalnost minerjev je omogočila, da je bil ta prekop prebit 11 dni pred rokom in 6 dni pred izrečeno obvezo. Ta pomembni uspeh ni samo stvar graditeljev, ampak izraža hkrati tudi pohvalo v-semu črnogorskemu ljudstvu, ki najživahneje in najbolj prizadevno sodeluje pri izgradnji tega objekta, ki je največji v Črnigori v drugem letu petletke, želežniška proga Nikšič-Titograd je zagotovilo gospodarske krepitve Črne gore ter njenega delovnega ljudstva. GOSPODARSKI IN KULTURNI PREPOROD MAKEDONIJE Novi proračun Ljudske republike Makedonije za leto 1948 je veren odsvit gospodarskega in kulturnega preporoda Makedonije ter njenega ljudstva. Makedonija doživlja čas nepomnjenega zidanja tovarn, šol, visokih šol ter drugih objektov. Za potrebe " prosvete predvideva novi proračun 425,247.-417 din., to je za 77% več nego lanski proračun. Leta'1939-40 je bilo v Makedoniji 843 osnovnih šol z 99.137 učenci. Danes jih je 1301 z 169.000 učenci. Srednjih, strokovnih in visokih šol je bilo pred drugo svetovno vojno 40, danes pa 72 srednjih in strokovnih šol s 23.000 dijaki ter štiri fakultete z 882 študenti. V stari Jugoslaviji je bilo okoli 100 makedonskih štipendistov, ki so prejemali 430 din. mesečno. Danes je v Makedoniji med dijaki in študenti 942 štipendistov, ki prejemajo štipendijo po 1940 din. Omeniti je treba še tri stalna gledališča v Skoplju, Kumanovem in Bitolju, Narodno opero v Skoplju ter 298 odrskih družin. Vzporedno poteka tudi gospodarski preporod Makedonije. Če označimo obseg industrijske proizvodnje na področju Makedonije v letu 1939 s 100, potem je narasel ta obseg v letu 1946 na 125, v letu 1947 pa celo na 325. Napredek se odraža tudi v številčnem razmerju delavstva. Leta 1946 se je povečalo število delavstva, v sorazmerj s 100 leta 1939 na 265, leta 19-pa na 416. loval obtoženi Presterl Martin in sodeloval pri vseh oblikah zločinskega delovanja, ki ga je vršil "Arbeitseinsatz". Kot agent in desna roka šefa gestapovca Stumpfa pa je bil še specialno zadolžen s kontrolo v tem uradu, da se ne bi v njem dogajalo sabotaže in nepravilnosti, O tem je Presterl pri zaslišanju izjavi: "Arbeitseinsatz je bil ustanovljen maja 1941 po nalogu iz Berlina. . . SS je hotela izrabiti do skrajnosti vsako delovno moč. Stumpf mi je prav tako naročil, naj zanj organiziram obveščevalno službo. Pri tem mi je izročil imena ljudi različnih narodnosti, med njimi Jugoslovane Diehl Branka, Barle in Kranjc Borisa. Te mi je označil kot gestapovske agente. Barleta in Diehla sem poslal v revir, kjer ju je kapo revirja poslal na poskusno postajo." Da je "Arbeitseinsatz" bil zločinska ustanova ,potrjujejo tudi ostali soobtoženci, kot Diehl, Barle, Krajnc in dr. Imenovani gestapovski agenti so svoja poročila dajali gestapu ter tako izdajali svoje tovariše. Dokaz za to so njihove izpovedi. S Presterlom kot enim od vodilnih funkcionarjev "Arbeit-seinsatza" so bili tesno povezani vsi obtoženci ,ki so kot gestapovski agenti delovali v taborišču Dachau in skupno z njim ter preko "Arbeitseinsatza" razvijali svoje zločinsko agentsko delovanje, ki je imelo težke posledice za nešteto internirancev. Obtoženi Presterl je pri zaslišanju izjavil: "Stumpf mi je rekel, da je Diehl voden kot agent ter naj ga uporabim za obveščevalno službo." Obtoženi Diehl pa je sam izpovedal: "Presterl mi je rekel, da prihaja po višjem nalogu, da bi z njim vzdrževal zveze in mu dajal podatke, kakor tudi sprejemal direktive. . . Nekaj dni kasneje mi je Presterl rekel, naj se povežem z Barletom kot agentom, da bo on lahko med Jugoslovani. . ." Gestapovsko povezavo z agentom Berle Karlom dokazuje tudi Presterlovo zaslišanje, kjer trdi, da mu je gestapovec Stumpf dejal, da je Barle podpisal obveznostno izjavo in da naj ga pritegne v obveščevalno službo. Barle je potem Presterlu obljubil, da bo pošiljal taka poročila, kar je pozneje tudi delal. Sam Barle pa je povedal: "S Presterlom sem bil v zvezi ves čas. . . Na to zvezo gledam kot na zvezo z gestapovskim agentom in celo še na gestapovskega agenta, ki je držal na vezi ostale gestapovske agente. . . Po mojem mnenju je imel zvezo še s Krajncem Borisom, Diehlom Brankom, čoričem Petrom, Derviševičem Ramom." O Krajncu je Presterl izjavil, da mu je, Stumpf rekel: "Ta je voden kot agent in je tudi podpisal izjavo o sodelovanju z Nemci." Presterlu je Stumpf naročil, naj ga uporabi za obveščevalno službo, ker "ima dobro spremno pismo gestapa". Koncentracijsko taborišče Dachau je kot celota predstavljalo gigantski uničevalni gestapovski stroj, masovno klavnico in mučilnico. V ta namen je bil usmerjen ves taboriščni aparat, na vsa odgovorna mesta pa je gestapo postavljal svoje agente, ki so kot privilegiranci služili temu edinemu cilju. GESTAPO JE PO SVOJIH AGENTIH DIEHLU, OSWALDU, BAR-LETU, JURANIČU IN KOPAČU ORGANIZIRAL PROVOKATOR-SKO. "ANTIFAŠISTIČNO ORGANIZACIJO Da izdrži red in disciplino v taborišču, je gestapo po svojih agentih organiziral razne provokator-ske organizacije, da je s svojimi agenti vplival na življenje in delo v taborišču. Eno od teh provoka-torskih organizacij je gestapo organiziral po svojih agentih Diehlu, Oswaldu, Barletu, Juraniču in Kopaču. Naloge te prpvokatorske "antifašistične organizacije" so bile v glavnem: utrjevati disciplino, preprečiti sleherni poskus organiziranja kakršnega koli upora, izbiranja orožja, redno poročanje gestapu itd. Diehl v svojem zaslišanju priznava: "Od gestapa sem prejel direktive spraviti vse to pod svojo kontrolo, in sicer tako, da bi. . . vodil organizacijo in poročal o položaju. . . vodstvo mora biti takšno, da bi pač izvajal direktive, ki jih daje gestapo. . . "Oswald pa izpoveduje: "Moram pripomniti, da sem od vsega začetka v Dac-ha-u vedel, da je. . . levičarska organiziranost krinka in sredstvo, s katerim je gestapo v lagerju dosegel svoj cilj. . . " Barle izjavlja, da je tako "prišel do podatkov, katere sta zahtevala Presterl in Diehl od >fiene kot gestapovskega agenta . . ." Juranič pa še jasneje iz-weduje: "Komitet je bil organizacija, oziroma organ gestapa. . ." Podobno priznava tudi Kopač. Kdor se ni pokoraval liniji, od-nosno direktivam tega provokator-skega komiteta, ga je gestapo neusmiljeno uničil. Tako na primer je uničil člana tega komiteta Širna čučkoviča, španskega borca, doslednega antifašista in komuni-sta-junaka, ker se ni strinjal z delom in linijo obtoženih agentov Diehla in drugih. Ovadili so ga gestapu, ki ga je odvedel v drugo uničevalno taborišče, kjer je umrl mučeniške smrti. Tako je ta provoka-corska politična organizacija pod vodstvom gestapovskih agentov Diehla, Os-walda, Barleta, Juraniča, Kopača postala eno od krutih orodji gestapa, novo kolesce v strahotnem uničevalnem aparatu logorske SS in gestapa. Njeno vodstvo pa je bila gestapovska ekspozitura, ki je z zločinskim "Arbetitseinsatzom" soodločala o življenju in smrti internirancev, kot potrjuje Presterl: "Člani komiteta so bili v stalni zvezi z "Arbeitseinsatzom", pogosto so prinašali imena sojetnikov, ki so jih hoteli odstraniti. . . in ki so bili potem vzeti na transportni seznam. . . Na ta način je imel ko-mitet priliko izvajati pritisk na svoje ljudi. . ." Podobno priznavajo tudi ostali obtoženci, člani provokatorskega komiteta, ki so se za cilje svojih gestapovskih gospodarjev kopali v krvi trpinčenih antifašistov v taborišču Dachau, svoje krvave zločine pa so ti pandurji "Herrenvol-ka", gestapovski agenti Diehl in njegovi pajdaši kamuflirali kot "ilegalni" voditelji in organizatorji najbolj napredne partije delovnega ljudstva. MUČENJE IN UBIJANJE Z RAZNIMI POSKUSI Posebnost v koncentracijskem taborišču Dachau je bila bolnica, imenovana revir, ki je bila posebna organizacija za uničevanje bolnikov in internirancev. Nad bolniki so izvajali nezaslišan teror, kdor pa se je temu upiral, je bil kaznovan. Tu so internirancem vbrizgavali raztopine penola ali bencina, kar je povzročalo smrt. Namerno so jim dajali napačna zdravila in odpuščali težko bolne. Operacije so vršili brez narkoze ali injekcije. Na kirurškem oddelku pa so vršili operacije na zdravih internirancih, ki so se večinoma končale s smrtjo. Na bloku 1 so se vršile kastracije. Zloglasne so bile poskusne postaje. Na malarični postaji, ki jo je vodil gestapovec profesor Schilig, sta bila zaposlena gestapovska agenta Diehl Branko in Sark Mitja. Tam so dachauske internirance uničevali z malarijo. Okuževali so zdrave ljudi in mnogi so zaradi tega umrti. Delo na malarični postaji je bilo med osebjem sistematično razdeljeno. Naloge gestapovca Schilliga so vsi točno izvajali, čeprav so vedeli, da sodelujejo pri izvrševanju zločinov. Delo na postaji je teklo ves čas brez kakršne koli nepokorščine, sabotaže ali nediscipline. Sodelavci so tu uživali posebne ugodnosti. Na posebni postaji so poizkušali vzdržljivost človeškega organizma z ozirom na znižanje zračnega pritiska. Zločinec Rascher je v nepro-dušni kabini često tako razredčil zrak, da so jetnikom počile možganske mrene. Če je prišel v taborišče šef SS Himmler ali kak drug visok obisk, so se ti poizkusi skoraj vedno namerno končali s smrtjo. Drugi serijski poskusi so bili z ohlajevanjem v mrzli vodi. Pri teh poizkusih so internirance gole izpostavili učinku ledene vode, dokler ni kri dobila tako nizko temperaturo, da je delovanje srca skoraj prenehalo. Tudi pri teh poizkusih je bilo veliko smrtnih primerov. Pri takšnih poizkusih sta sodelovala tudi zločinca Barle in Puffler. Med ostalimi poizkusi je omeniti tudi poizkuse z merjenjem krvnega pritiska. Ko je interniranec do prsi stal v mrzli vodi, so mu odprli glavno žilo na lakti in pritisk merili direktno iz prerezane žile. Nadaljni poizkusi so bili s pektin-skimi preparati za strjevanje krvi. Ti umori so se izvrševali na dvorišču krematorija. Poizkusne postaje so bile torišče najstrašnejših zločinskih mučenj in so toliko bolje uspevale, ker so se v njih izživljali v vsem svojem sadizmu zločinci in gestapovski agenti kot gestapovec Rascher in Plot-tner, Kranjc, Barle, Stepišnik, Puffler in drugi. Krajnc je sodeloval pri merjenju krvnega pritiska, isto-tako pa pripravljal strupe za poskuse njihovega učinka na koži. S svojim hlajčevskim delom na postaji si je obtoženi Nrajnc pridobil veliko naklonjenost gestapovskega vodstva. Iz dežele nazaj v mesto Po desetih letih bivanja na deželi sem se povrnil nazaj v mesto radi zdravniške oskrbe. Prepričal sem se, da je zelo težko ali v splošnem nemogoče, v mestu dobiti stanovanje, še posebno če so v družini otroci. Neglede koliko bi kdo plačal za par sob, ker otrok ne želi nihče na stanovanje, če hoče človek imeti otroke pod streho mora kupiti stanovanje in plačati večkratno vrednost stanovanjske hiše. So pač take razmere v kapitalističnem svetu. Človeku, ki že dalj časa živi izven mesta, je kar nekam neprijetno poslušati vrvenje automobilov, ropotanje pouličnih železnic, in smrad plina mu kar sapo zapira, tako da mu nehote misli uhajajo nazaj na deželo na sveži zrak in resnična je tista pesem, ko smo jo fantje pred dvajsetimi leti zapeli na vasi. "Prav lepo je res na deželi, kjer hiš'ca pri cesti stoji. Okoli so travniki zeleni, to me najbolj veseli. Pred štirinajstimi leti sem se kaj rad zatekel v mesto Toronto. Seveda tistikrat ni bilo toliko ro-potanja, ker je takrat vladala velika brezposelnost in ekonomska kriza. Dela se sploh ni moglo dobiti. Delavske množice so se sprehajale po ulicah lačne in raztrgane. Ni bilo niti dela niti jela. Vsako leto prvega maja smo imeli protestne parade na katerih so se sprejemale protestne resolucije proti tem neznosnim razmeram. Naš stavbinski sindikat je imel za voditelja mladega Italijana, kateri je bil na čelu povorke. Delil nam je plakate in je meni izročil Musolinija. Nekam čudno sem ga pogledal, češ, čemu naj bi nosilili ravno Musolinija, a ko sem pogledal napis: "Muso je povzro-čevalec vojne! Doli z njim!" sem pabolj trdno prijel za plakat. Povorka se je pričela. Pogumno smo korakali v'Glavni park, okoli 50 tisoč nas je bilo, kakor so nas ocenili mestni boroni. Tovariš stopajoč poleg mene mi pošepeta: "Mi danes proslavljamo 1. maj pod stražo policije, nekoč pa bomo praznovali svobodni prvi maj doma v svobodni Sloveniji." Te besede so resnične. Slovenija je svobodna in svobodno praznuje prvi maj, ali ta tovariš ni dočakal, da bi slišal, da je Slovenija svobodna. Doletela ga je prerana smrt in počiva v mrzli zemlji kanadski. Slava ti Rudi. Tvoj duh živi med nami. Takrat je bila slovenska nasel- bina v Toronti maloštevilna. Bilo je pol ducata družin, mi samci smo pa prihajali in odhajali s tako imenovanim "brezplačnim vlakom" na strehah tovornih vlakov. Tako se je vozila mlada delovna moč za delom iz mesta v mesto. Brutalna policija je nas metala iz drvečega vlaka. Mnogo brezposelnih se je smrtno ponesrečilo, ali pa so dobili težke telesne poškodbe pri padcu iz vlaka. Spominjam se, ko smo lepega junijskega dne čakali na vlak. Pridružila se nam je druga skupina. Vprašali smo jih: "Od kod pa vi fantje prihajate?" Odgovorili so nam da iz Združenih držav. "Kako je pa kaj tam?" — smo jih radovedno dalje spraševali. Odgovorili so nam: "Sedemnajst miljonov delavcev je brez dela. Tovorni vlaki so polni brezposelnih. Od San Francisco do New Yorka, od Mex-ike do Alaske se ne more dobiti dela in niti jela. Take reči so se godile v "obljubljeni deželi" in Kanadi, tako da je človeka, kar nekako sram to opisovati, ali je resnica. Dobro se je pa vendar spomniti, ker veleindustri-jalisti nam zopet obetajo nekaj podobnega ali pa še hujšo ekonomsko krizo kot je bila 1930. leta in da-Ije. V Italiji so se vršile državne volitve. Vatikan in reakcija s Tru-manom na čelu je obljubovala nebesa italijanskemu narodu. Duhovščina je propagirala po cerkvah da bodo šli Italilani v pekel če ne bodo volili de Gasperija. Mnogo jih seveda ni poslušalo teh neumnosti, ali vendar ne dovolj, da bi si izvolili vlado. Izvoljena je seveda de Gasperijeva vlada, ki 'bo najbrž dala ameriško depresijo za plačilo volilcem in tudi Ameriki je bo še dosti ostalo, kar bo pa seveda bodočnost pokazala. Vzgled naj nam bo Grčija kaj počenja Trumanova doktrina. Amerikanci bi najbolje storili, da bi si v jeseni pri volitvah izvolili Wallace-a in zavrgli Tru-mana in njegovo doktrino. V Ontario bomo imeli volitve 7. junija. Pri teh volitvah se moramo potruditi, da si bomo izvolili CCF vlado. Kot sem čital ima CCF stranka precej dober program in zato se naj vsak volivec potrudi kolikor je v njegovi moči, da bo izvoljena CCF vlada. Povsod, v tovarnah, hišah in na ulicah naj se sliši glas: "Porazimo reakcionarne stare stranke in izvolimo CCF vlado za Ontario." Pozdrav vsem zavednim Slovencem. M. Hudolin Vesti iz slovenske Koroške GOSPOD HERKE IN NJEGOVA MORALA Slovenska koroška obična Svetna ves je imela do vkorakanja hitler-jevih čet v Avstrijo slovenskega župana. Nacisti pa so postavili za župana priseljenega heimatbundov-ca in nacista Schnitzerja, ki nosi največjo odgovornost za izselitev slovenskih družin iz občine. Teroriziral je ljudi in ovajal zavedne protifašiste gestapovcem, ki so o-vajence zapirali. Po propadu naci-fašizma je bil Schnitzer prijavljen kot vojni zločinec, pa so ga avstrijske oblasti v jeseni 1947 izpustile' na njegovo posestvo v Psinji vesi. Toda ugotovljeno je, da je v času Schnitzerjevega uradovanja zmanjkalo iz občinske blagajne v Svetni vesi 4,739.000 šilingov. Jasno je, da bi moral Schnitzer vrniti ta denar, ki ga je proti vsem predpisom hranil v svoji zasebni blagajni. Ali zgodilo se je nekaj, kar nedvomno razkriva potuho, ki so jo deležni nacistični preostanki s strani predstavnikov koroške deželne vlade. Zgodilo se je namreč, da je namestnik deželnega glavarja g. Herke sporočil občini Svetna ves mnenje koroške deželne vlade, ki ne priznava Schnitzerja za krivca in dolžnika, četudi je njegova krivda jasno dokazana. G. Herke je priporočal v tem svojem sporočilu omenjeni občini, da naj pripiše dolg na račun občine Svetna ves. Zanimivo je, kako utemeljuje ta "gospod" Herke takšno mnenje. Navaja namreč, da so prišle leta 1945 v občino zavezniške sile, najprej Titovi partizani, potem pa britanske čete in je sedaj nemogoče dognati, kako in kam je izginil denar. Kaj pomeni takšno ravnanje in utemeljevanje? Nič drugega nego to, da obdolžuje ta "gospod" Herke ropa in tatvine jugoslovanske partizane ter britanske vojake, samo da bi izmotal iz te neprijetne zanke zločinskega in razvpitega bivšega hitlerjevega župana. Toda prišel bo tudi za Slovensko Koroško čas, ko bo konec takšnih in podobnih mahinacij. nejše središče partizanskega gibanja na Slovenskem Koroškem. Danes celimo globoke rane, ki nam jih je zasekal kruti, brezobzirni o-kupator. Naš Narodni dom ni sicer še obnovljen, toda to nas ne moti, da se ne bi z vso vnemo lotili ljudsko-prosvetnega dela. Naša zavedna mladina marljivo uprizarja igre, naši pevci pridno nastopajo ter nas razveseljujejo z narodno in partizansko pesmijo. Seveda nam je zelo pri srcu naša obirska "himna" — "Prav lepa je obirska fara". Sedanje prilike nas ne zadovoljujejo, ko vidimo, kako so še zmerom upoštevani tisti, ki so nas v času okupacije zatirali in preganjali. Kljub vsemu pa trdno verujemo v lepše čase, ko bo tudi Obirski posijalo toplo, prijetno sonce lepših dni. KAKO ŽIVIMO V NEKDANJEM SREDIŠČU PARTIZANSKEGA GIBANJA Obirska je majhna vas, toda po svoji zgodovini in pomenu znamenita. Tod okoli so v času okupatorjevega nasilja pokale partizanske puške. Obirska je dala prvega aktivista. Tukaj je bilo eno najvaž- IN 'NAŠA KOROŠKA DEKLETA? V današnjih časih pripada posebno važna vloga vrlim slovenskim koroškim dekletom, bodočim materam in gospodinjam, ki si posebno prizadevajo, kako bi se čim bolje pripravile za svoje bodoče naloge. V tem pogledu posveča našim dekletom posebno skrb Kmečka zveza za Slovensko Koroško, ki prireja po vseh slovenskih vaseh tečaje za šivilje in ki se dobro zaveda pomena ter koristnosti takšnih tečajev. Na teh tečajih se slovenska dekleta spoznavajo ter zbližujejo. V skupnih pomenkih se medsebojno izgrajujejo in izpopolnjujejo. Hvaležna so Kmečki zvezi za hvalevredno pobudo, ki povezuje na ta način našo žensko mladino v čutu za družbeno skupnost in tovariško sodelovanje. Posebno lep uspeh je imel ta tečaj v Cirkovčah, ki je bil pri Krevcu v prostorih Osvobodilne fronte, ki to zdravo pobudo v prid našim dekletom vneto odpira in pospešuje. KRIVICA JE LE DELNO POPRAVLJENA Končno je varnostna direkcija za Koroško le morala ustreči zahtevi osrednjega odbora Slovenske prosvetne zveze ter vseh včlanjenih društev. Morala je priznati in potrditi osrednji odbor, ki. je bil izvoljen na občnem zboru 12. marca t.l. Seveda je s tem le delno popravljena krivica, ki je bila priza-dejana vodilni slovenski kulturni instituciji na Slovenskem Koroš- kem. Slovensko koroško ljudstvo terja, da se storjena krivica celotno popravi, in ne bo mirovalo tako dolgo, dokler ne bosta Varnostni direktor Stossier in njegova desna roka vladni svetnik Guggen-berger preklicala na isti način preko radia in tiska svojega izzivalnega proglasa, ki sta ga protipo-stavno razglasila po občnem zboru 12. marca, ko sta hotela s tem razdvojiti slovensko ljudstvo na Koroškem in ustreči bolestnim ambicijam peščice domačih nazadnjaških mračnjakov, ki so temeljito pogoreli pri svojem poizkusu razdiralnega delovanja med našim zavednim ljudstvom. VZTRAJNO ORJEMO KULTUR-NO-PROSVETNE BRAZDE JUGOSLOVANSKE RAZMERE V ARGENTINI Cordoba: — Je že mnogo časa odkar dobiva Slovensko društvo "Edinost" vaš časopis in je sedaj naša želja, da vam opišemo zelo zanimive stvari kar bo povedano na koncu tega pisma. Časopis, katerega prejemamo je velikega pomena za našo naselbino tukaj v tej koloniji. Prinaša nam mnogo novic iz starega kraja in druge podučljive stvari. — Torej vi Slovenci, Jugoslovani bratje Kanadčani, vaši bratje iz tega daljnega kraja vam pošiljajo iskrene in tople pozdrave ter mnogo uspeha pri delu za dobrobit naše rojstne domovine. Tukaj v naselbini Cordoba, katera šteje okrog 400.000 prebivalcev se nahaja okrog 1000 Jugoslovanov, vsi dobri delavci, eden boljši kot drugi. Eni se pečajo s svojimi trgovinami, drugi s svojim rokodelstvom, tretji s svojimi speci-jalnostmi itd. Tovarne so redke tukaj, mogoče je kakšnih 10 različnih tovarn. Največ se svet vrti pri grajenju poslopij in so pri tem delu naši specijalisti. Na polju dela prav malo naših ljudi, to pa zato ker so si že toliko prišli na dobro, da skoraj vsi žive od svojega lastnega dela. Zrak imamo tukaj primeren, podoben kakor v starem kraju in je gotovo najboljši, kar ga je v Argentini. V poletnem času imamo mnogo turistov, tako da se vse te-re po ulicah. Po hribih jih je tudi vse polno. Mnogo jih pride iz drugih držav pogledat k nam za kar smo jim jako hvaležni. Kar se tiče potov in cest, so ene najboljših, kar jih je človek videl. Tukaj po visokih hribih se vijejo ceste in to vse tlakovane. Kamor človek pogleda, tam so prav široke in tlakovane ceste. Vode je v obilnem stanju, sadja pa še mnogo več, tako da turistom ne primanjkuje prav nič, tudi ne vročine, ki jo je toliko, da jo ne spravi v nobeden kovček. DRUŠTVENO DELO "EDINOSTI" Kakor je mnogim znano imamo tukaj Slovenci naše skromno društvo "Edinost". Resnica je, da imamo eno zavetišče prav lepo, samo denarja je bolj po malem, ker zrni -raj mnogo delamo in napredujemo, da bi nekaj spravili skupaj. Društvo šteje okrog 150 članov in to v treh odsekih; moškem, ženskem in mladinskem odseku. Res jih ni mnogo, ali jih ni v nobenem toliko, ker se ljudje le s težavo organizirajo in morda tudi ni dobrih organizatorjev. Kar se tiče društvenega odbora, so v njem vsi prav zvesti delavci na svojih mestih. Sebe ne bom štel, to prepustim drugim ,da me ocenijo kar napravim, a jaz bom pa druge. Pri društvenem delu so v prvi vrsti delali toliko, da je skoraj kar strah povedati naslednji: moj najtesnejši sodelavec in organizator Jožef Francetič, Ivan Mavern, Matija Zbašnik, Anton Govednik, Emilijo Francetič, Ivan Jagodic in še mnogo drugih ali bi vzelo preveč pfostora jih še dalje narekovati. Torej vsem najlepša hvala za vaš trud in kar naprej hrabri kranjski društveniki. Skoraj vsi, kar sem jih naštel so vsi Dolenjci Metličani in pa trdni Suhorčani, Semčarji, en Go renjc in nekoliko bratov Primorcev kar zametavale z papirjem in cin-tami (serpetina). To je bilo takšno veselje, kot še na noben pustni praznik. Po plesišču se je pa tako obračalo, da je bilo kar krasno za videti. Plesalci so mislili, da ne bo nobenega pusta nikoli več in so hoteli vse podplate raztrgati, čevljar je bil pa tudi vesel drugi dan po plesu. O polnoči se je začela igra z vo-s®osk< KirMand Lake, Ont. Slovensko pevsko in dramsko društvo "Triglav", daje-s tem na znanje vsemu Slovanskemu narodu v Kirkland Lake in okolici, da bo priredil v nedeljo dne 23. maja ob 8. uri zvečer v Ukrajinski dvorani na Hudson Bay POMLADNI KONCERT IN ŠALOIGRO Sodelovala bo mladina in odrasli. Ker je to jubilejno leto "Triglava" minilo je namreč 15 let odkar se je ustanovil leta 1933., se s tem naprošajo vsi rodoljubni Slovani Kirkland Lake in okolice, da nas v čim večjem številu posetijo na omenjeni dan, ker s tem da nas posetite dokažete, da ste za zavednost in solidarnost vseh slovanskih narodov. Vstopnice bodo pravočasno na razprodaji. Ne pozabite 23. maja ob 8. uri zvečer. Slovan na dan! Triglav kliče! Na svidenje; Odbor. Val (POr, Que. Lokalni Svet Kanadskih Južnih Slovanov bo imel svojo redno sejo v nedeljo 23. maja ob 2. uri popoldne v Finski dvorani. Članstvo se poziva, da zagotovo pride na to sejo, ker se bo na nji razpravljalo o konvenciji SKJS., kalčor tudi o konvencijah Zvez. Dolžnost vsakega člana in članice je da na tej seji poravna svojo članarino. Toronto, Ont, Klub Tito, DPP. bo imel svojo redno sejo v petek 21. maja ob 8. uri zvečer na 386 Ontario St. Poleg dnevnega reda se bo vršila tudi predavanje, radi tega je dolžnost članstva, da se udeleži te seje. Toronto, Ont. Mladinski klub CSYF završuje svojo zimsko sezono aktivnosti z velikim Koncert-plesom v soboto 22. maja, na 386 Ontario St. ob 8. uri zvečer. S tem se vabijo prijatelji in ljubitelji naše pesmi in godbe, da se v polnem številu udeleže naše prireditve. Mladinski odbor POIZVEDBA Aleksander — Aca Ubavin, rojen 1905. leta v Despot Sv. Ivan, Bačka LR Srbija. Imenovani je pisal svoji družini poslednjikrat 1933. leta iz Montre-ala, Que. Išče ga hčer, Anica Ubavin, Beograd. Prosijo se osebe, katerim je kaj poznano o omenjenem izseljencu, da se pismeno obrnejo na: Yugoslav Legation, 259 Daly Ave. Ottawa, Ont. V0LIVNI RADIO PROGRAM V TORONTO Napravite vaš radio na CKEY (dial 580), kjer boste po spodnjem programu slišali predvolivne govore A.A. IV^acLeoda, J.B. Salsberga in drugih. _ zvečer — Salsberg in Sims zvečer — A.A. MacLeod zvečer —• J.B. Salsberg zvečer — A.A. MacLeod zvečer — J.B. Salsberg zvečer — A.A. MacLeod zvečer — J.B. Salsberg zvečer — A.A. MacLeod zvečer — J.B. Salsberg zvečer — A.A. MacLeod zvečer — J.B. Salsberg zvečer — A.A. MacLeod Izid volitev bo objavljen 11. junija ob 8.15. uri zvečer. V četrtek 20. maja ob 8.15 Petek 21. maja ob 8.15 Pondeljek 24. maja ob 8.15 Torek 25. maja ob 8.15 Sredo 26. maja ob 8.40 Četrtek 27. maja ob 8.15 Petek 28. maja ob 8.15 Ponedeljek 31. maja ob 10.45 Torek lv jun. ob 8.35 Sreda 2. jun. ob 8.40 Četrtek 3. jun. ob 8.15 Petek 4. jun. ob 8.15 |UIIIIIIIII||||||||||Mlllllltlllllllllllllll|||||||||||ii|||||||||||lM||||||||ir,!............ | PESEM GORA | ?ilIIIIIIIIIIIMIIIIlllllllllllllllllllllltlirilllll!l!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII|||]|MIIIIII|? MIŠKO KRANJC Na spodnjem pogradu, kjer sta ležala, je bilo temno in nista mogla videti drug drugemu v oči. Toda ko je nad odejo iztegnil roko ob sebi, je čutil, kako se je njena roka dotaknila njegove, kako mu je pobožala dlan, nato pa mu jo je pritegnila k svojim ustnicam in jo poljubila. Potem jo je nenadoma izpustila, se obrnila od njega, se pokrila z odej o prek glave in Maks je slišal, kako je pridržano in pritajeno jokala. Tisti dan ni bilo več priložnosti, da bi mnogo govorila. Ob njem se je ves čas vrtel Drejc, ki je imel toliko povedati svojems stricu, še vedno je bila vsebina teh. pogovorov "Stric, ti moraš pristopiti!" — A hotelo se je Drejcu, da bi tudi o Tinci spregovoril z njim. še vedno je visel med svojo vero in brezupom, da je Tinca bila zgolj privid, da se je mogla prikazati samo, ker je umrla. In tu- bi mu samo Maks mogel razjasniti, Maks, ki je takrat videl Tanjo-Tinco, in ga privid ni mogel premotiti. 'Naposled Drejc ni več vzdržal. Ko sta bila zunaj med drevjem, se je ustavil in dejal: "Maks ne morem več. . . Hočem vedeti resnico. . . Ko sem bil bolan, je bila pri nas na stanici neka Tanja. Povej, kdo je bila. . . Meni se je bledlo, tebi se ni. Moram vedeti. Povej, ali se mi je samo tako zdelo, . . . zato ker sem bil bolan? Prijel je Maksa za roko in Maksu se je zdelo, da mu je ne bo izpustil, dokler ne izve, a ne pravo resnico, marveč, da je bila — Tinca. Vedel je, da Drejc noče, da bi bila Tanja, kar je bila, marveč da mora brezpogojno biti Tinca. Tinco hoče. . . ljubezni hoče. "Nekoč sem ti rekel," je dejal Maks, "da se boš srečal s Tinco. Prišel bo tisti čas. Ta, ki je bila pri nas, je rekla, da je Tanja. . ." Drejc je molčal, izpustil je Maksovo roko in nato rekel s tihjm, a drhtečim glasom: "Potem se mi je o Tinci le. . . bledlo. Saj sem vedel... privid je bil." "Privid," se je ansmehnil Maks. "Ljubezen nam vse življenje ustvarja privide." Mislil je na svojo ljubezen mladih let, ki ga je pahnila s široke ceste življenja, da je vekomaj blodil. In zdaj, kako grenko, kako boleče srečanje! Ali ni bil to samo strašen privid? Kje je zdaj tista resničnost, ki bi ga nekoč skoraj vrgla v objem smrti ? V baraki je sedela ona, ki ga je nekoč pahnila s tira in zaradi katere si je dolgih pet in dvajset let ustvarjal same privide. Po tolikih letih sta se srečala privid in resnica. "Privid," se je Maks spet nasmehnil, grenko in boleče. "Ljubezen je privid in Tinca je privid — Tanja resničnost. To, fant so stare stvari, samo da jih mora vsakdo zase preboleti. Ali ni bila Marta tvojega deda Matica samo privid? Samo v njegovi domišljiji je mogla nastati kraljica gora. Tista resnična Marta se je bila nekoč ubila v prepadu, šla je v gore z njim, ki ga je ljubila in oba sta se tam ubila. Njega so našli, nje ne. Zato je ostala živa in so otrokom o njej toliko pripovedovali. — In Lenka je bila privid — Ali ni bila nekoč zate ona kraljica, resničnost? šel si v gore, da bi se skoraj ubil zaradi nje. A vendar je bila samo privid. Potem si se sprijaznil s pravo resničnostjo. s Tinco. Danes pa je Tinca privid, Tanja resničnost. Vse življenje si hočemo ustvarjati privide. Nekega dne pa se sreča resničnost s prividom. Resničnost je vedno močnejša in naši bedni prividi obleže na tleh razbiti, raz-mrcvarjeni, žalostni. —t Ne žaluj!" je dejal Maks in pritegnil k sebi Drejca. "življenje je ponavadi toliko zdravo, da prenese tudi še tak zlom naših prividov. — Poglej resničnost te vojne. Kakšna strašna resničnost! In vendar smo se sprijaznili z njo, premagujemo jo, pa naj morebiti še tako sanjamo o mirnem, lepem življenju. — Tinca — Tanja. . . Nekoč bo vse to minilo, nekoč bo vse to preprosto, vsakdanje, če se bo Tinca vrnila, bo postala resničnost. Tam na Slapeh bo živela, .ali na Jamah, ali kaj vem kje, pač nekje s tabo in ob tebi. Raskave roke bo imela od dela in otroke bo vzgajala. In ko bo umrla, ostanejo po njej samo otroci. Ne bo prešla v povest. — A če se ne bo vrnila, bo prav tako živela s tabo in ob tebi. Zrasla se je s tabo in nikdar se ne boš mogel odtrgati od nje. Ne bo doma samo na Slapeh ali na Jamah. Povsod bo doma, povsod bo s tabo in postala bo kraljica gora. — In če bi bili časi drugačni, bi si nekoč otroci pripovedovali o njej, kakor ste si vi pripovedovali po povestih deda Matica." Drejc je poslušal in skušal doumeti smisel Maksovih besed, že dolgo se ni Maks tako razgovoril. A kaj drugega naj bi se skrivalo za njegovimi besedami, kakor da Tince ni več? Britko se je Drejc nasmehnil, ko je rekel: "Maks. . . toliko si govoril in tako po ovinkih, da si mi povedal tisto, kar bi mi lahko s tremi besedami. Prej sem samo slutil, da Tince ni več, zdaj to vem." "Nič ne veš," mu je odgovoril Maks toplo in prepričevalno in se zagledal daleč predse. "Tinca živi, Tinca se bo vračala. Prihajala bo k tebi in boš srečen." "Prihajala — da," je menil Drejc. "Vračala se bo, toda vrnila se ne bo nikdar. Zdaj sem te razumel, Maks." (Dalje Prihodnjič) ' SUDBURY, ONT. Naznanja se vsem članom Zveze Kanadskih Slovencev in naročnikom Edinosti, da pridejo na javni shod, ki se bo vršil 25. maja ob 7. uri zvečer v društvenih prostorih. Isti večer bo društvena zabava. Na zborovanju se bo razpravljalo radi združenja časopisov v eden časopis. Ker je to zelo važna stvar za nas vse, vas pričakujemo v največjem številu. F. Zaic, tajnik UDBURY, ONT. Lokalni Svet Kanadskih Južnih Slovanov v Sudbury bo imel v nedeljo 23. maja, točno ob 7. uri zvečer svojo sejo na 332 Bessie St. Ker bodo na seji važne razprave radi konvencije se naprošate, da gotovo pridete na to sejo. Vabimo tudi vse kateri se zanimajo in berejo naše časopise; Edinost, Novosti in Srbski Glasnik, da pridejo na sejo ne glede če so člani ali ne. Joe Gorše, tajnik«