STRIC TINE:
Čitati — dobro, poizkusiti — bolje!
(Dalje.)                                                                 '
13. Žaga, ki ne reže
fo scm zadnjič opisoval mlinsko kolo, sem obljubil, da vam še kaj povem o njem. In prav sedaj me je volja, da nadaljujem. Počitnice imate, malo opravila, veliko časa. Torej na delo, da izpopolnite svojo napravo ob potoku. Ali ste sploh naredili kolo? Če ne, ga prav sedaj v počitnicah lahko naredite, pa še kaj povrhu.
Gotovo ste že bili v kakšni tvornici. Kajne kako to piha in sika, ropoče in bobni, da bi človek pobegnil. Vseokrog je polno strojev, ki jih gonijo vodna kolesa ali gonilni stroji. Vsevprek opleta široko jermenje, ki prenaša vrtenje s kolesa na kolo.
Tudi z našega kolesa lahko prenesete silo na drugo kolo ali na stroj, ki hočete, da bi se vrtil. Kakšen stroj torej ? Narediti ga bo treba, seveda. Kdo bi razmišljal dolgo! Naredite si n. pr. žago. Pa ne mislim take velike žage, da bi potrebovali za njo kos zemljišča ob potoku. Namesto tega poiščite prilično 30 cm dolgo in 20 cm široko pa primerno debelo desko. Ta bodi vaše stavbišče. Sedaj izdelajte z nožem ali z obličem 50 cm dolgo, 2 cm široko in 1 cm debelo letvo, pa jo prerežite na dva po 25 cm dolga stebriča. Nato pripravite iz tankih deščic štiri po 15 cm dolge in 2 cm široke letvice. Po dve in dve letvici pribijte z majhnimi žrebljiči na zgornji konec stebričev tako, da se pokaže na vsakem 15 cm dolg in 1 cm globok utor (sl. 29.). Stebriča pritrdite sedaj navpično sredi deske. To sto-rite najlaglje, če pribijete vsakega od spodaj navzgor z večjim žrebljem. Da stojita trdneje, jih zvežite zgoraj s povprečnim slemencem. Pozabil sem tudi povedati, da morata biti stebriča v razdalji 12 ctn popolnoma vzporedna in z utori obrnjena drug proti drugemu (sl. 30.).
19S
In sedaj okvfr za žago. Tega zbijte iz štirih kvadratnih 1 čm debelih letvic, kakor vara kaže 31. slika. Tu vidite tudi potrebne mere. Spodaj sem popolnoma pozabil zabiti žrebljiček, pa ga za-bijte vi. Tak okvir imenujejo pri nas jarem. Naše kolo nima za-dosti sile, da bi gnalo žago, ki bi rezala. Namesto te napnite torej sredi jarma nit ali tanko žico. V la namen zabijte skozi zgornjo letvico tanek in dolg žrebljič, pa ga spodaj privijte v kljukico. Skozi nasprotno letvico vtaknite konec žice in ji naredite zgoraj kljukico, spodaj pa pentljo. Sedaj lahko napnete žago, ki ni žaga. Treba je tudi vretena. To naredite iz kosa debelejše žice, ki jo na sredi upognete v obliki črke U. Upogib bodi prilično 2 cm globok, vre-teno pa tako dolgo, da seže preko stebričev, na enem koncu še ne-koliko dalje. Na ta daljši konec nasadite prav tako vretence, kakor sem ga omenil pri kolesu (sl. 32.). Vreteno se mora lahko vrtiti. Zarežite torej v sredi med temeljno desko in utori v vsak stebrič tako globoko zarezo, da se vreteno popolnoma uglobi vanjo. Da ne pade iz zarez, pribijte preko vretena po en tanek žrebljič.
Slika 29.         k;0 sestavljate žago (sl. 33.), glejte, da se bo jarem prav lahko
pomikal  v  utorih  navzgor in navzdol.   Z
vretenom ga zvežite s koncem žice, ki ste ji
naredili na vsakem koncu pentljo. Ponovno
poudarjam,  da  se mora vsa priprava gi-
bati z največjo lahkoto. In sedaj kpotokul
Žaga je lahko oddaljena od kolesa več ko-
rakov.   Stati pa mora v isti smeri z njim.
Zato  postavite  kolo  na  mesto,  kjer dela
potok ovinek. Da spravite žago v tek, na-
peljite  preko vretenca na kolesu in preko
onega na žagi močno nit ali tanko vrvco,
ki ste jo zvezali tako, da nitna konca (sl. 34).
Vrvca  ne sme biti  napeta preveč, pa tudi ne premalo.   Kakor pri vsakem
delu, je treba tudi tu potrpljenja, spretnosti in izkušnje.
14. Tlakomer.
O tlakomeru gofovo vsaj tolikcfveste, da je ob lepem vremenu visok,
ob grdem pa nizek. Često je sicer tudi narobe. Pri nas smo imeli šalji-vega gospoda župnika, ki se je nor-čeval iz tlakomera. »Tlakomer gori, dež pa doli," je navadno rekel. Sploh pa, če pravimo, da stoji tlakomer vi-soko ali nizko, ne govorimo pravza-prav resnice. In če je tlakomer Bpadel" visi še zmerom na steni. Le živo sre-
Slika 30.
Slika 31.
Slika 32.
199
bro v cevi  pada  in se dvjga.   Jaz pa znatn narediti tlakomer, ki ne potre-
buje živega srebra. Poslušajte I
Preskrbite si navadno steklenico, ki so
bila v njej zdravila in ki drži prilično četrt
litra.   Napolnite jo do polovice s čisto vodo!
Da bo ostala voda dolgo časa čista, ji pri-
lijete lahko nekoliko špirita. Prav dobro je
tudi, če primešate vodi nekoliko rdeče tinte,
da bo bolj vidna.   Sedaj pa prilično 50 cm
dolgo, na obeh koncih odprto stekleno cev!
Hm, a kje jo vzeti! Tako cev dobite v me-
stu pri steklarju za nekoltko vinarjev.   Cev
vtaknite skozi prevrtan probkov zamašek in
zataknite z njim steklenico tako, da bo se-                    Sllka 33-   *
gal en konec cevi v vodo skoraj do dna (sl. 35.). Zamašek raora ob stekle-
ničnem vratu in ob cevi zapirati neprodušno. To dosežete v popolni meri, $e pobarvate vrh steklenice od cevi do robu s pečatnim voskom, ki ste ga raztopili v špiritu.
Izprosite si sedaj zabojček, ki so bile v njem smodke. Vaoj postavite steklenico s cevjo tako, da sega cev skozi luknjico vrhu zabojčka. Ves prostor okolo steklenice napolnite z žaganjem, pa zabijte zabojček. Če privežete k cevi še trak močnega belega papirja, ki ste narisali nanj centimetre, je tlakomer popolnoma gotov (sl. 36). Treba je le še spraviti vodo iz steklenice prilično Sl. 34.    do sredi cevi.   Kdor je  pazljivo čital poizkus o vodometu, ta si
bo že  znal  pomoči.   Ampak "ne pihnite  mi  močno v cev, sicer vam uide
vsa voda iz steklenice!
Postavite tlakomer na senčnat kraj in ga opazujte nekoliko dni.   Pre-
pričali se boste, da voda ne ostane v cevi na istem mestu, ampak se dv:gi
in pada.  Ta pojav lahko razjasnite, če pomislite, da v steklenici        .
zaprti zrak vedno enakomerno pritiska na vodo, pritisk zunanjega
zraka je pa zdaj večji, zdaj manjši. Če primerjate svoj tlakomer z
živosrebrnim   tlakomerom,  zapazite,   da   deluje  vaša   priprava  v
nasprotnem  smislu.   Kadar se živo srebro  dviga,  pada voda v
cevi in narobe  Poizkusite si razjasniti ta pojav! Seveda morate v
tem slučaju natančno poznati delovanje živosrebrnega tlakomera.
Sicer naj vas pa to kar nič ne moti. Voda se v cevi giblje, pa je.
Ko prerokujete vreme po svojem tlakomeru, rccite:   BMoj tlako-
mer pada — lepo bo!" Ali pa: nMoj tlakomer se dviga — vze-
mite dežnik s seboj!"
15. Razprševalec.
Cveticam, ki iih negujete na oknu, morate prilivati, seveda! To ve vsak otrok.  To pa še ni dovolj.   Če hočete, da vam cve-    Sl- 35-tice  uspevajo, jim  morate zdajpazdaj  očediti listje.   Na listju ae namreč
200
kmalu nabere prahu iz sobe in s ceste. To škodi rastlini. Kar so nam pljuča, to je njej listje. Z njitn diha rastlina Torej mora biti čisto in sveže. Zato morate cvetice često poškropiti z vodo. In zato vam hočem pokazati, kako si lahko sami na-redite brizgalno, ki razprši vodo v milijon kapljic.
Najpreprostejšo tako pripravo si naredite celo \z slamnate bilke. Prirežite si n. pr. iz debele in močne ržene bilke dve po 1 dm dolgi cevki. Vtaknite ju pravokotno skozi primerno prirezan in prevrtan probkov zamašek natanko tako, kakor kaže 37. slika. Priprava je gotova za uporabo. Če vtaknete cevko 1 v kozarec, ki je napolnjen z vodo, pa pihnete v cevko 2, se dvigne voda v prvi cevki do viha in se tu razprši v najdrob-nejši dežek (sl. 38). Šlama pa ni baš trpežna. Veliko boljši so dolgi tuli od gosjih peres. Take cevke se lahko staknejo, da ¦' Sl. 36.      so daljše.   Prav doba je taka priprava tudi iz tankih stekle-
nih ali celo kovinskih cevk.
Razprševalec posebno  dobro služi  za zatiranje rastlinskih uši s toba-
kovo vodo, ki jo na ta način razpršimo preko rastline, ne da bi poškodovali
nežnih pogankov. Risarji pa uporabljajo razprše-
valec, da poškropijo risbe, ki so narejene s svinč-
nikom, da se ne zamažejo.
Zakaj   se  dvigne  voda  v cevki do vrha ?
Zračni curek, ki puhti iz druge cevke, potegne
za seboj nekoliko zraka iz prve cevke. S tem se
zmanjša  zračni  tlak v  tej cevki, zunanji zračni
tlak pa pritisne vodo  po cevki navzgor.   To se
godi toliko časa, da dospe voda do vrha. Tam jo
zračni curek razbije v drobne kapljice.  Zato de-
luje razprševalec le dotlej, dokler pihamo v cevko.
Slika 37.
16. Še nekaj o težišču.
Gotovo znate stati na eni nogi Jaz pa kaj stavim, da ne. Saj v vsa-kem slučaju ne. Postavite se n pr. k steni tako, da se je dotikate z desno ali levo stranjo od rame do tal. Tudi stopalo dotične noge mora biti prav ob steni. Če poizkusite sedaj dvigniti nogo, ki ni ob steni, se vam to nikakor ne posreči. In temu je krivo težišče.
Med hojo se zibljemo venomer. Ko vzdignemo levo nogo, se nagnemo na desno in narobe. Težišče ima čudno navado, da mora biti navpično nad podpo-riščem, sicer se dotični predmet prekucne. Svinčnik lahko postavimo pokonci na gladko in vodoravno mizo. Če ga pa le malo imgnemo, se prekucne. Težišče, ki ima svoje mesto pri-lično sredi svinčnika, ni v tem slučaju več navpično nad podporiščem, pa hiti, da zavzame kolikortnoči nizko mesto (sl. 39).
Slika 38.
—   201    ¦ —
Prav zanimiv je sledeči poizkus Postavite k steni stol in stopite predenj tako, da ste obrnjeni k steni. Nato se nagnite nad stol in sc oprite nanj oberoč, giavo pa naslonite na steno. Slednjič stopite z nogama nazaj, da čutite na glavi precej trd pritisk ob steno. Dvignite sedaj stol z rokatni k sebi in poizkusite vstatil Ne boš, Jaka! Seveda ne smete pri tem premakniti nog, glava se mora tiščati stene, in stol se ne sme dotikati tal.
Ali  pa to-le:  Na tisti  stol  ob steni naj sede vaš tovariš. Z  enim  samim prstom mu  lahko ubranite, da ne vstane. Treba je le, da sedi ravno, ob steni in roke v naročju. Če se postavite   siika 39. predenj,  pa iztegnete roko in mu položite svoj kazalec na čelo se tovarišu nikakor ne posreči, da  bi   vstal. Kazalca pa ne smete umaknitil      (Daije).