NNaa  ddeelloo  zzaa  nnaašš  mmllaaddiinnsskkii  Na delo za ,,Naš rod" Organizirano učiteljstvo stoji zopet pred pomembno nalogo, pred novo preiz* kušnjo svojega idealizma in stanovske za* vednosti Ustvariti hočemo vzorno literarno podjetje, kakor ga premore le učiteljstvo, ki je enotno organizirano; ustanoviti hočemo mladinski list, s katerim se bomo lahko po= našali pred svetom. Zadnja leta se je v naših vrstah vedno živahnejše pojavljal klic po sodobnem mla* dinskem listu. Mnogi so si ga zamišljali kot nadomestilo za šolske čitanke. Misel šolske* ga lista ni bila izvedljiva. Računati nam je z dejstvi. Poleg čitank kot dopolnilno čtivo pa si gotovo vsak učitelj brez izjeme želi mladinski list, ki bi bil dostopen vsej mlas dini, ne le otrokom imovitejših staršev. I. Kako rešimo najtežji problem. Najresnejši problem za snovaterje lista je bil gotovo ta, kako list tako poceniti, da bo dostopen masi naše mladine. Samo eno pot, en izhod so videli: apel na idealizem, stanovsko požrtvovalnost in zavednost slo= venskega učiteljstva. Računali so z enodušno njegovo voljo, zavzeti se za stvar in z viso= kim številom naročnikov, z visoko naklado omogočiti čim nižjo ceno lista. Z rnesečnim pobiranjem naroenine se naj bi agitacija za list še bolj olajšala. Seve je vsakdo upravičen, da vpraša, kaj nam mladinski list, za katerega se naj za= vzame, obeta in kakšno nalogo so mu snova« telji stavili. II. Naloge našega mladinskega lista. List mora biti tako urejevan, da ga bo sleherni učitelj lahko z veseljem in mirno vestjo priporočal. Ali pa je to sploh možjio pri različnih naziranjih in vzgojnih težnjah učiteljstva? To možnost more zanikati le oni, ki ne priznava, da ima učiteljstvo skup* ne vzgojne naloge in cilje. Mi vsi pa smo prepričani, da je ono, kar nas tu druži, mno* go jačje in globlje od onega kar rias loči in da drugače niti biti ne more. List kot opora in dopolnilo u6iteljevega šolskega dela. Bodi, da je posamezni učitelj v svojih pedagoških nazorih še tako konservativen, vendar bo vsakemu dobrodošel spretno ure* jevan mladinski mesečnik, Jci bo prinašal življenja in pobude v enolično vsakdanjost naše šole in služil v poglobitev šolskega po* uka. Seve bo moral list, ki bo hotel ustreči tej nalogi, stati v živem notranjem odnosu do šolskega dela in življenja. Moral bo prinašati sestavke iz vseh področij učnega pro« grama, in sicer v živih, plastienih, iz življe* nja zajetih slikah. Uči! nas bo spoznavati ožjo in širjo do* movino, njene zanimivosti, krasote in zgodo* vino, naravo in njene tajnosti, čudese stvar* stvto in tehnike, vodil nas bo v delavnice obrtnika, v tovarne in rudnike. v mesta in na kmete. da spoznamo našega človeka in njegovo življenje ob svetkih in petkih, v trpljenju in veselju, da bo zbliževal stanove in brate na jugu in severu. Sprernljal nas bo tupatam v svet, da spoznamo druge pokra* jine, življenje, gospodarstvo, kulturo drugih narodov in se učimo od njih za lastni napre* dek, da spoznamo usodo svojih rojakov v tujini in preko morja. 'Po vsej svoji vsebini mora navajati mla< dino k lastnemu udejstvovanju in vazmiš* ijevanju. List kot sodoben iniormator in glasilo mladine. Od lista pričakujemo, da bo v najbolj; šem smislu sodoben. Kar svet razgiblje. kar soodloča naš razvoj kot narod in država, vsi veliki dogodki, narodni spominski dnevi, spominski dnevi naših velmož, vse mora od* mevati v listu, v vsem, kar se važnega in znamenitega dogaja doma in v svetu, nas mora informirati v besedi in sliki. Navczati naj skuša čim ožje stike z mladino. pritegne jo naj k sodelovanju in ji odkaže njen kotU eek, da se razvije čim tesnejše osebno raz= merje med njima in bo mladina smatrala list kot svojc glasilo in svojega prijateljskega svetovalca. List kot vzgojitelj mladine k narodni in kolektivni zavesti in srčni kulturi. Solnca, veselja in toplote mora prinašati list v otroška srca in domove ter srčni iz* obrazbi in vzgoji značaja posvetiti vsaj isto skrb kot umski. Temu primerno mora biti tudi njegova vsebina raznovrstna, ne le zgolj realistična, ampak tudi taka, ki bo neposred* no vplivala na srce in voljo, vzgajala k pra« vemu tovarištvu, napram egoizmu in mate* rialističnemu individualizmu sedanje dobe navduševala mladino za svetle vzore, po* glabljala zavest skupnosti, dolžnost mcdse« bojne samopomoei, ter jo pripravljala za ko^ lektivne naloge v narodnern in državnem in stanovskem občestvu. List kot vzgojitelj naše mladine imej odločno nacionalno linijo — ne v smisiu zbu* janja slepih strasti in nekritičnega sainoobo« žavanja, ampak v pozitivni smeri. da se ho narodno čustvovanje javljalo v tvorni lju« bezni do domovine in globoki zavesti odgovornosti napram narodni celoti, da se bo iz narodnega čuvstvovanja neprestano rodilo veselje do požrtvovalnega dela za skupnost in se bo iz njega porajala zavest duhovnega in kulturncga občestva vseh rojakov, tudi onih prcko državnih meja in naših dolžnosti napram njim. Primorska in Koroška in usoda naših bratov tam morajo postati našim sicem vse bližje kot so danes. List kot vzgojitelj Ikmetske mladine. List naj si prizadeva dobiti obiležje pri* srčne domačnosti. naj posveča nekaj pozor* nosti narodni umetnosti, priobčuje v dobri izberi narodno blago, ljudske pripovedke, popevke, reke, slike iz življenja in običajev našega kmeta, da najde pot do srca našega Ijudstva ter postane vez med šolo in domom in pravi Ijudski list. Dobro se mora zavedati, kdor ga urejuje in našo kmetsko mladino vzgaja, kateri so moralni pogoji gospodar« skega napredka našega kmetskega stanu, kje so globlji viri moralnih njegovih sil. So tra* dicije, ki jih moramo brezpogojno spošto« vati. Kar je narodu sveto, mora biti nedotak* ljivo tudi vzgojitelju. V mladini je treba ohraniti in utrjati spoštovanje do kmetskega pokiica, veselje in voljo do kmetskega dela. ki je in ostane težko delo ter smisel za krnet* sko preprostost, ki odklanja kvarne razvade in vplive moderne civilizacije. III. Psihološko in umetniško merilo pri izbiri gradiva. Pri urejevanju in izbiranju gradiva se bo moral urednik ozirati na dcjstvo, da bo imel list čitatelje različne starosti, duševne zrelo* sti in zanimanja ter upoštevati psihološka iz« kustva in opazovanja. Vsaka starostna stops nja mora priti na svoj raeun. Za najmlajše čitatelje bi kazalo določiti- poseben del lista, ilustrativno posebno Ibogato opremljen. Tu bo pravljica, basen, otroška pesem slej kot prej zavzemala odlično mesto. Za višjo stop* njo osnovne šole. kakor tudi za meščansko in nižjo srednjo šolo, pa bo realistična snov morala prevladovati, vendar se leposlovje ne sme zanemarjati. Povesti, zajemajoče snov iz sodobnega življenja ali zgodovine, dobri potopisi bodo našli bvaležne čitatelje med mladino in starino. Da imajo dekleta na višji stopnji tudi že svoje od fantovskih različne iriterese, se ne bo smelo popolnoma nrezreti. Pomislimo samo na ročna dela za cne in za druge. List mora enim kot drugim postati vodnik v stremljenju po samoizobraz* bi in samovzgoji. Vsi leposlovni prispevki morajo imeti svojo literarno vrednost. Tu veljaj priznano pravilo, da je najboljše komaj dovolj dobro za mladino. Ob prispevkih najboljših naših pisateljev naj si izobrazuje svoj okus, da se bo učila ločevanja med pravo literaturo in šundom. Ista načela veljajo za oprcmo, ilustracije in umetniške priloge, ki jih želimo čem več v listu. Vse slike naj bodo umetniške kako* vosti in list naj vrši tudi v tem pogledu svojo vzgojno nalogo. Po možnosti naj stoji v vsaki posamezni številki cna vodilna misel, kak motiv a!i do* godek v ospredju, tako, da dobi številka vse* binsko in ilustrativno nek enoten značaj. Razumljivo je samoposebi, da list ne more že v prvih števiikah ustreči vsem stav* Ijenim programaticnim zahtevam, spopolnje* vati pa se mora od številke do številke s so= delovanjem učiteljstva, kojega nasveti bodo dobrodošli in se bodo upoštevali. IV. Cena in obseg lista. Ako hoče list ustreči stavljeni nalogi, mora izhajati v primernem obsegu in primerni opremi. To jc brez nadaljnjega uteme* ljevanja jasno. Računati moramo najmanj z dvema tiskovnima polama, t. j. z 32 stranmi za poedino številko. To je najmanjši obseg, ki nam še dopušča resno izvajanje programa. 2alibog pa pri takem obsegu in pri količkaj čedni opremi ne moremo izhajati z mesečno naročnino enega Din, kakor se je prvotno določilo. Na podlagi tiskarniških ofert smo primorani določiti naročnino na 1 Din 50 pas ra za številko. Težko smo se odločili za to zvišanje, a drugega izhoda kratkomalo ni ilo. Vemo, da bo pri tej naročnini stalo mnogo večjega na= pora, nabrati zadostno število naročnikov in da bo treba iskati drugib virov, da se tudi najsiromašncjšim učencem omogoči naroči* tev, vendar smo prepričani, da odločna volja premaga tudi te težkoče. —c—. Organizacija naročanja našega mladinskega lista. Ugibali smo na vse strani, kako bi kar najbolj poenostavili organizacijo naročar.ja, da bi bilo delo tovarišev, do katerih gredo te skrajne nitke poslovanja, združeno s kar najmanjšo zamudo in najmanjšimi žrtvami. Vsi predlogi in vsi osnutki so poudarjali, da brez potrebne evidence nc more in ne sme iti. Tako smo razposlali tc dni na posamezne šole potrebne formularje za poverjenike in razrednike. Na vsaki šoli bodi en sam poverjenik, ki stoji v direktnem stiku z upravnim odbo= rom lista. On prevzema list in ga razdeljuje po razredih. izvršuje naročila in vplačila na upravo, odnosno na poverjeništvo, kakor tudi eventuelne rcklamacije. Poverjenik do^ bi naročilne dopisnice in položnice. naročils nice s kontrolnimi znamkami pa porazdeli razrednikom. Razrednik vpisuje v naročilnico naroč« nike, kakor se priglašajo. Naročniki moreio biti poleg šolske mladine tudi druge osebe in korporacije. Toda naroča nai list izkljucno le pri poverjeniku domače šole in ne narav« nost r>ri upravi lista. Vsakemu naročniku pripada za letos 7 kontrolnih znamk. označenih s posame/nimi meseci. v katerih bo izhajal list. !Pri vplačilu naročrtine za poedin mesec odreže razrednik r>ripadajo6o znatnko \n jo izroči na.ročniku, da se ta lahko izkaže doma o uporabljenem denarju, odnosno. da ima tako nekai v roki, s čimer more terjati plačani izvod lista. Da se te znamke. ki so zaradi štedenja že do* vo'i majb-ic. ne izgube, dcbc naročniki v ""•rilogi 1. lista izkaznice, na katere bodo pris lepljali znamko poleg znamkc. Kadar prejme naročnik list, uniči razred= nik oduovarjajočo znamko s tinto. štam^ niljko ali kako drugače. da si tako obrani kontrolo in izključuje vsako nerednost. Od* raslim naročnikom seveda ni treba dajati znamk, ako iih ne zahtevajo. V tem primeru ra7redr.ik pročrta odgovarja.iočo znamko počez, nri oddaii lista pa navzkriž. Pa bo še rekel kdo. čemu znamkc in za* kaj niso kar perforirane in celo olepljene. Glede poslednjega je treba povedati. da bi nas samo perforiranje stalo bjizu 2000 Din. Kar pa se znamk samih tice, bi veljalo še nodčrtati vzgojni moment. Otrok bo gotovo bolj vesel, da bo imel nekaj v rokah. pa naj ie to še tako drobno in skromno, s čimer bo od meseca do meseca pričakoval svoje glasilo. Starši pa bodo tudi raje dali ta poldrugi dinar, ko bodo videli. da pojde tja, kamor je namenjen. Poverjeniki in razredniki seveda niso stro^o vezani na naše naročilnice, znamke in izkaznice. Morda najde kdo še kaj bolj« šega in enostavnejšega, glavno je, da se ohra* ni evidenca in izključi vsaka nerednost, ki bi zlasti utegnila nastati s premestitvijo tega ali onega tovariša med šolskim letom. Za nas je najvažnejše, da dobimo točna naročila in vplačila do termina, ko je treba določiti nas klado in to je najkasneje do 22. dne vsakega meseca. (Izjemo tvori ta mesec, v katerem teče termin do 29. novembra). Negotove na» klade ne moremo in tudi ne smemo riskirati, da ne zabredemo v dolgove in ne upropasti« mo lista. Pri skrajno nizki naročnini. kakor smo jo določili za list s prvotno vsebino in dostojno opremo, bo treba pač gledati, da bomo izhajali in da se prebijemo preko za= četnih težav. Ko poteče razrednikom rok za nabiranje (ta mesec izjemoma 27. november), izroče poverjeniku število naročnikov za dotični mesec in pripadajoči znesek (najbolje s pis* menim potrdilom!). Poverjenik ugotovi šte« vilo vseh naročnikov na šoli ter ga javi po naročilni dopisnici (znamko si odračuna) po* verjeništvu, to pot najkasneje do 29. novem» bra, istočasno pa odpošlje tudi odgovarjajo? čo vsoto po položnici. Naročil brez vplačane naročnine ne bomo uvaževali. Pošiljali bomo tedaj le toliko izvoldov, kolikor bo vplačanih! Vsaka reklamacija v tem pogledu je torej brezpredmetna. Predpogoj obstanku in pro* spevanju lista je v redu in to6nosti poslovas nja. Tega principa ne smemo kršiti za nobeno ceno, zato ga bo treba izvajati z železno dos slednostjo. Poverjenikom nujno svetujemo, da ne zavržejo priznanic, na katere edino se mo« rejo sklicevati pri event. reklamacijah. Zelo umestno je tudi, da si zabeležijo. koliko \U stov dobi vsak posamezni razred. Pri pre* jemu lrsta naj takoj ugotove, je li pošiljatev v redu. Reklamacije uvažujemo najdlje 8 dni po ekspediciji. Zamudniki z naročili se bodo upoštevali le v toliko, v kolikor bo to omogocala na* klada. Po izvršeni ekspediciji pridejo na vr» sto šeic v prihodnjem mesecu. Naročnikom, ki bi sc prijavili med le* tom in bi želeli dobiti tudi številke za nazaj, bomo radevolje ustregli, kolikor bo to mos goče v obsegu zaloge, ki jo bo javil sproti »Učit. Tovariš«. Take naro6nike naj razred« niki posebej javijo poverjeniku. Ta pa naj na naročilni dopjsnici v zato pripravljenih ko= lonah točno označi za katere mesece velja naročilo in koliko izvodov je naročenih za aoedine mesece, da ne bo zmede in nepo? trebnega pisarjenja. Cena listu ostane tudi za naknadne naročnike enotna, t. j. a l"50 Din. Uprava sprejema samo enomesečno na» ročnino, odnosno tudi naročnino za že izišle liste, ker bi sicer pri tolikem prometu zašla v prevelike kcmplikacije. Imamo torej samo mesečno naročnino, ne pa tudi celoletne, ali polletne in četrtletne. Razrednikom pa zato ni treba odklanjati vplačil za več mesecev naprej. Takim naročnikom odrežejo (odnos« no prečrtajo) pač toliko znamk. kolikor jih vplačajo, shranijo pa denar sami ter ga iz« ročajo poverjeniku šele v poedinih mesecih. Siliti se torej ne sme nikogar, da bi vplačal naročninp za več mesecev naprej. Tovariši, tovarišice, storite vsak po svoji najboljši moči, da bo že prvi rezultat sub« sktipcije pokazal kar najbolj zadovoljiv uspeh. Ne zadovoljite se s tem. da samo otrokom poveste par besed in jim priporo* čate, da prineso ta poldrugi dinar. Govorite tudi s starši in jim razložite veliki pomen naše kulturne akcije. Za najbednejše pa pri= reditc kako igrico, ali pa stopite do tega ali oncga imovitejšega prijatelja šole. Ne stra= šite se teh žrtev, ki jih prihodnji mesec ne bo več toliko treba, ker se bo list že sam najbolje priporočal, kakor so se priljubile mladini publikacije Mladinske Matice. —az—.