-	
	’ 1 Izhaja vsakili štirinajst dnij vsak drugi torek in stane po pošti ali na dom pošiljali za celo leto £E»ir- 80 kr. j Za tuje drž. več poštni stroški. „Soča“ | z. ,Gosp. Listom' in .Primorcem' stane na leto 5 gld. 20 kr.	
		

Oglasi se plačujejo za tristopno petit-vrsto: enkrat 8, dvakrat 7 in trikrat 6 kr., večkrat po pogodbi. Vsa plačila vrše se naprej.
Posamične številke po 3 kr. Uredništvo in upravništvo je v Gosposki ulici št. 9.
Rokopisi se ne vračajo.
Izdajatelj in odgrovorni urednik A. Gabršček. — Tiska „Goriška tiskarna” A. Gabršček (odgovoren Josip Krmpotič).
Občni zbor „§loge“.
Dne 1. t. m. se je vršil občni zbor društva „Sloga" v navzočnosti precejšnjega števila članov. Po navadnih formalnostih je bilo otvorjeno zborovanje, na kar je prečital svoje letno poročilo društveni tajnik A. Gabršček. V poročilu se omenja vseletno od-borovo delovanje. Poročilo smo prinesli doslovno v „Soči".
Zborovalci so pogosto pritrjevali poročilu in na koncu izrazili z živahnimi dobro-klici svojo zadovoljnost.
Na vprašanje predsednikovo, ali ima kdo kaj opomnili k poročilu, se oglasi g. nadučitelj Tomaž Jug, ki pohvalno omenja od-borovo delovanje, ki ima zlasti v Gorici vsa Pota posuta s trnjem. Predlaga, naj občni zbor izreka odboru zahvalo in zaupnico. Zborovalci so enoglasno pritrdili predlogu g. Juga.
Na to čita blagajnik g. Val. Kancler 'n potem predsednik razlaga račun za preteklih 11 mesecev. Iž njega posnemamo naslednje številke :
Politično društvo kot tako je imelo le t>2 gld. 40 kr. dohodkov in GO gld. G4 kr. stroškov.
Slogini zavodi so pa imeli dohodkov 5407 gld. 81 kr. in izdatkov 5190 gld. 80 (V ten) računu pa mso vštet' dohod1'1 stroški Šeškega, o,mora, ki je sKrbet za ucu. plače od novega leta do konca šolskega leta; ta odbor je imel dohodkov 1G48 gld. 37 kr. 'n toliko izdatkov). — Vrhu tega treba še opomniti, da obrtni šoli imata vsaka svoje račune. Lehko se računi okroglih — 10.000 gld. izdatkov za zvdržavanje vseh zavodov.
Občni zbor je soglasno odobril prečitane in raztolmačene račune.
Nadalje se soglasno določi, kakor doslej, tednik „Soča" za društveno uporabo.
Pri morebitnih predlogih naznani predsednik, da sta se o pravem času oglasila dva društvenika in sicer gg. Blazij Grča in Andrej Gabršček.
Veleč. g. Blazij Grča naglaša, kako potrebna je nam Jugoslovanom složnost uprav v sedanjih kritičnih časih. Ali tudi vsi jugoslovanski zastopniki naj bi se združili v državnem zboru v jeden klub. Zato bi bilo prav, ako bi se oglasila za tak klub tudi „Sloga" P° vzgledu „Edinosti" in kakor se je sklepalo tudi že pred par leti pri raznih shodih na Goriškem. Predlaga torej to-le resolucijo:
„Politiško društvo „Sloga" spoznava 'n izreka, da jugoslovanski državni poslanci bodo tem uspešneje delovali za blagor brat-skih narodov slovenskega in hrvatskega, ako v državnem zboru vzajemno nastopijo, vsi Združeni v eden jugoslovanski klub, ln se nadeja, da to store čim preje".
Gospod Ant. Rus tj a omeni, da bi se zdelo, kakor da bi zbor naša gg. državna Poslanca še-le pozival, naj pristopita takemu ohu, A]j m| vsi vemo, da ona dva sta uneta a jugoslovanski klub. To se mu zdi potrebno aglašati pri tej priliki. (Dobro ! dobro!) ieta *° j6 a rosolucija soglasno spregovori še tiskar in urednik A. utemeljuje naslednje tri reso-
I.
litiz	zbor „Slovenskega nnrodno-po-
l0YUle»a društva „Sloga" sprejema z obža-aUjeni na znanje, da slavno c. kr. okrajno ‘'arstvo v Gorici še vedno dopisuje žu-
p, Konečno
Sr* “>
panstvom v nemškem, torej nedeželnem jeziku, dasi je ves polit, okraj slovenski, iz-vzemši županijo Ločnik z mešanim prebivalstvom, — in to ukljub jasni obljubi, dani na prošnjo vipavskih županstev. S toliko večjim obžalovanjem in presenečenjem pa sprejema na znanje novico, da isto c. kr. okrajno glavarstvo nalaga našim županstvom, ki so itak preobložena s posli izročenega področja, naj prevajajo strankam na slovenski jezik laške dopise okrajne bolniške blagajne*), namesto da bi bilo jasno in odločno poučilo gospode uradnike blagajne, kakošne so njih dolžnosti do slovenskega občinstva. — Nalaga se prihodnjemu odboru, da protestuje s predložitvijo te resolucije pri visoki vladi proti takemu ravnanju c. kr. okrajnega glavarstva v Gorici in da prosi, naj se enkrat za vselej naredi konec takim odnošajem v deželi.
II.
Občni zbor S. n. p. d. „Sloga" v Gorici dne 1. okt. 1896. izraža svojo nejevoljo, da visoko c. kr. pravosodno ministerstvo ni ni-česa ukrenilo ukljub mnogim z dokazi podprtim pritožbam od vseh stranij naše dežele in ukljub interpelaciji naših velespoštovanih gg. državnih poslancev proti nezakonito sestavljenemu letnemu imeniku po-
a.,... Drete''.uje prati temu, da komisija pri okrožnem sodišču, ki sestavlja porotni imenik, odklanja celo lake Slovence, ki poznajo oba deželna jezika, a sprejema take Italijane, ki razumejo le svoj jezik, kar je v največjem nasprotju s §. 9. zakona o porotah. Protestuje dalje proti dejstvu, da se pošiljajo v deželo še vedno taki uradniki, zlasti načelniki uradov, ki niso vešči deželnim jezikom, kakor se je zgodilo v najnovejšem času z imenovanjem državnega pravdnika v Gorici, ki faktično ne umeje jezika dveh tre-tin prebivalstva v deželi, če tudi ima morda v dokaz takega znanja kako spričevalo, ki je v nasprotju z resnico. Nalaga se prihodnjemu odboru, naj sporoči občo nejevoljo slovenskega naroda v deželi ministerskemu predsedniku Nj. vzvišenosti grofu B a d e n i j u, ki je zapisal pravično vladanje na svojo zastavo, torej tudi pravično postopanje z nami Slovenci na polju sodne uprave in zahteva, da se izvršuje tudi glede na nas zlato geslo:
Justitia regnorum fundamentom!“
III.
Občni zbor „S. n. p. d. „Sloga" protestuje proti temu, da mestno županstvo v Gorici uraduje izključno v italijanskem jeziku, zlasti v izročenem področju, kar ima posebno v vojaških rečeh često slabe posledice. Prihodnjemu odboru se nalaga, da naznani to resolucijo vis. ministerstvu za notranje posle in zahteva, naj vlada zanaprej strogo pazi na to, da bo tudi sl. županstvo v Gorici vršilo čl. 19. d. t. z., t. j. da bo uradovalo s Slovenci v slovenskem jeziku in da bo izdajalo vse oglase, ki so namenjeni za občinstvo, v obeh deželnih jezikih".
Občni zbor je večkrat pritrjeval govorniku in naposled soglasno potrdil resolucije.
Preide se k volitvi; na predlog se je volilo z vsklikom. Č. g. kaplan Guzelj je predlagal naslednje gospode:	Dr. Anton
*) Odbor se je prepričal po zborovanju, da je reč s temi dopisi nekoliko drugačna. V tem smislu bo odbor tudi poročal visoki vladi. Vse drugo ostane nespremenjeno. — Op. uredn.
Gregorčič (predsednik), Alfred grof C o-r o n i n i, trgovec Anton Fon, tiskar Andrej Gabršček, nadučitelj v p. in posestnik Valentin Kancler, vikar Josip Mašera, dež. odbornik dr. Henrik Tuma, župnik Blazij Grča, dr. Aleksij R o j i c in prof. bogosl. dr. Fran Žigon kot odbornike.
—	Kot namestnike pa je predlagal gg.: župnik Lovro Juvančič v Dornbergu, posestnik Jož. Klanjšček v Št. Ferjanu, župan Anton Mozetič v Solkanu, dež. poslanec Anton M u h a v Lokvah in nadučitelj Miha Z e g a v Kanalu. — Navzoči učitelji so želeli še posebe jednega zastopnika v odboru; predlagali so mesto g. Fona
—	g. Tomaža JU g a, nadučitelja in posestnika v Solkanu. Predlagatelj č. g. Guzelj se ujema s to spremembo in izvolitev se potrdi s soglasnim vspehom.
Predsednik na to zaključi zbor z navadnim konečnim govorom.
Odbor se je tak6-le sestavil: podpredsednik dež. poslanec Blazij Grča, denar-ničar Valentin (v a n c 1 e r in tajnik Andrej Gabršček.
In tako se je dovršil v najlepšem redu tpdi letošnji občni zbor, ki je bil zelo važen v marsikaterem pogledu. Naprej po dosedanji poti!
O gojitvi značajev.
(Govoril pri zborovanju učiteljske „Zaveze" v Opatiji
dne 20. avgusta 1. 189G. g. Fr. Praprotnik).
(Nadaljevanje.)
Kolike vrednosti je značajna odgoja in kako velevažen in pomenljiv činitelj je značaj v odgoji narodov, to nam najjasneje dokazuje zgodovina človeštva. Zgodovina vseh narodov nam neovrgljivo pričuje, da so bili oni, dokler so bili značajni, tudi mogočni in slavni, njihovo ime je bilo povsod visoko cenjeno; ko pa jih je začela razjedati nezna-čajnost, propadali so nravstveno in fizično.
Dokler so pri starih Grkih vodili državno krmilo in osodo svojega naroda možje, kakoršni so bili pravični Aristid, potem človekoljubni Miltijad, plemeniti domoljub Te-mistoklej, uzornohrabri Leonida, veliki državnik Priklej, modri Solon in še mnogo drugih, takrat je bila mala grška državica na vrhuncu svoje slave. In ko so v Evropo pri-hrule neštevilne trume Perzijanov, hoteče podjarmiti mali grški narod, razdrobile in razpršile so se v prali, podlegle so ne toliko fizični, tembolj pa nravstveni sili male peščice Grkov, podlegle so značajnosti grškega naroda. Grški narod pa je bil v tem času. da-si po številu majhen, vendar najslavnejši na svetu. Kako žalostne in tužne pa so nastale razmere pozneje, ko se je jela med Grki šopiriti neznačajnost. Skoraj brez napora je severni sosed male grške državice spravil pod svojo oblast, in konec je bil te tako slavne države starega veka. Ravno tako se je godilo tudi v staroslavnem Rimu. Kdo pač ne občuduje vseskozi treznega, čez vse pogumnega, poštenega rimskega ljudstva v prvi dobi njegove zgodovine? Kdo ne občuduje lega ljudstva, kojega vse misli in želje so težile edino le po sreči in slavi domovine ! Kdo bi visoko ne čislal ljudstva, med kojim so se rodili možje kakor Fabri-cij, Scipijoni, Regul, Kato, brata Gralia in še več drugih, ki se kakor presvitle zvezde les-kečejo na veličastnem nebu rimske zgodovine. Bili so to značaji, koje bode svet ob-
čudoval do konca dni. In kakor so bili značajni le-ti možje, tako značajno je bilo tudi ljudstvo, katero so vodili. Ko je kralj Pir poslal svojega odposlanca Kineja k Rimljanom radi pogajanja miru, vrnil se je brezuspešno ter je poročal svojemu kralju: „Rim je kakor mesto bogov in rimski senat je kakor zbor samih kraljev14. In kako hipoma je v tem času rasla moč rimske države! V teku 53 let je rimski orel razprostrl svoja krila ne le čez druge sosedne dežele. Narodi pa, ki so prišli pod rimsko oblast, so sicer zgubili svojo svobodo, vendar pa so se prav v kratkem času s poštenim in značajnim rimskim ljudstvom tako tesno spojili, da so se po duhu in krvi čutili le kot pravi Rimljani. To so bili zlati časi rimske zgodovine in v teh časih je tudi moč rimske države tako narasla, da sp je rimsko ime spoštovalo po vsem takrat znanem svetu. Ko je pa proti koncu ljudovlade, zlasti pa v dobi rimskih cesarjev, vedno bolj pojemala zna-čajriost tako v višjih, kakor v nižjih slojevih rimskega ljudstva, je v isti meri jela tudi pešati rhbč in veljava rimske države. Ljudstvo se je sčasoma popolnoma spridilo, krepost je izginila, in njeno mesto zavzela je brez-značajnost. Resnica se je umaknila laži, odkritosrčnost hinavstvu, domoljubnost sebičnosti, hrabrost strahopetnosti, poštenost podlosti. Državne službe, ki so se poprej opravljale zastonj, prodavale in kupovale so se sedaj za gotov denar, kratko: povsod zavladala najostudnejša neznačajnost. Da! celo tako daleč je zabredlo rimsko ljudstvo, da se je najostudnejša podlost kot naj večja čednost spoštovala. Poštenjakom je bil pot do državnih služb zaprt, podlecem pa na stežaj odprt. In kak žalosten je bil nasledek tolike neznačajnosti ? Premogočna rimska država, ki je ukazala svetu, je propadla popolnoma in rimsko ljudstvo je izginilo z Zemljinega površja.
Prav žalosten izgled nam je v tem oziru tudi propad poljskega kraljestva v mi-nolem stoletji. Slavna Marija Terezija je dejala, da je bilo uničenje poljskega kraljestva naj večje zločinstvo minolega stpletja, ter se je torej tudi dolgo branila, udeležiti se delitve, in še le, ko je videla, da je delitev neizogibna in da bo sama na zgubi, ako se je ne udeleži, še je udala in je delitev privolila. Ta žalosten propad te nekdaj tako velike slavne države slovanske se kaj različno razlaga in Poljaki še dandanes pripisujejo nezgodo tužne svoje domovine krutosti svojih sosedov. Kdor pa stvari nekoliko glo-bpčje pogleda, kdor zgodovino poljskega naroda zlasti v zadnji dobi bolj natančno raz-motriva, tisti se bode prepričal, da je bil poglaviten uzrok propada poljskega kraljestva neznačajnost poljskih žlahtnikov in voditeljev poljskega ljudstva. Brezznačajnost med poljskimi veljaki je bila takrat tolika, da ni bilo več najti moža-poštenjaka in da je moralo vsled tega vse državno poslovanje popolnoma na kriva in pogubna pota zabresti, in samo vprašanje časa je še bilo, kedaj se zgrudi to čisto onemoglo telo. Brezznačajnost je bila tista kruta roka, tista priostrena sulica, tisti nabrušeni meč, od katerega je poljska država prejela smrtni svoj udarec. Vsled brezzna-čajnosti poljskili žlahtnikov je poginila tista država, ki je nekdaj zdrobila turško silo pri Dunaju, tisto kraljestvo, ki je bilo svoje dni najmogočnejše na izhodu Evrope, ki šteje v vrstili svojih vladarjev veliko slavnih mož, po svoji neznačajnosti izgubil je svojo samostojnost tisti narod, ki se mora, kar se tiče starosti in krasote njegovega slovstva, med prve slovanske narode prištevati.
(Dalje pride.)
Goriške novice.
* Shod v Ccrknu. — Na drugem mestu prinašamo vabilo k shodu, kateri je sklical na prihodnjo nedeljo predsednik „Sloge44 v Cerkno. Ne dvomimo, da bo shod sijajen, kakor so bili dosedanji. Vseh letošnjih shodov s tem bb — šest, kar je gotovo lepo število. — Državni poslanec dr. A. Gregorčič pride naravnost z Dunaja čez Škofjo Loko in se potem vrne na Dunaj po isti poti.
*	„Narodni Dom44 v Ljubljani je bil
„slavnostno14 otvorjen v nedeljo. Iz Gorice je bilo sedem zastopnikov „Čitalnice44, „Sokola44 in „Slovenskega bralnega in podpornega društva44; iz Trsta so došli trije gospodje in jedna gospa, s Štajerskega dr. Sr-nec in dr. Dečko, iz Zagreba pa trije odposlanci stranke prava: Dr. Ružič, dr. Jakčin in dr. Potočnjak. Iz Koroške — nikdo. V soboto zvečer je bila slavnostna predstava v gledišču. V nedeljo od 11.—12. predp. slavnostno zborovanje v veliki dvorani; udeležba ni bila imponujoča. Ob 2. pop. pa je bd sijajen banket v Sokolovi telovadnici; udeležencev je bilo okoli 250. — Napitnic je bilo seveda mnogo; za Štajerce je govoril dr. Ser-nec, za Primorce dr. Trinajstič iz Pazina; govorili sp vsi trije dragi gostje iz Zagreba. Župan ljubljanski g. Ivan Hribar je povedal „sub rosa44 dovolj, da smo ga razumeli vsi in da smo mu zlasti gostje izven Kranjske živahno pritrjevali; tudi g. dr. Ivan Tavčar je napravil nekaj umestnih opazk o prireditvi cele slavnosti. — Gospod župan Ivan H r i-b a r je povabil izvenkranjske goste na večerjo v hotel „pri Maliču44. Tu so se govorile oduševljene napitnice, ki so res prihajale od srca in so segle k srcu. Ta večer je tujim gostom popravil druge manj prijetne utise. — „Sijajnega čitalničnega plesa v veliki dvorani „Narodnega doma44 se naš urednik ni udeležil, ker ni nesel seboj v Ljubljano tudi fraka in klaka; zategadel ne moremo reči o plesu ničesa, dokler ne bomo čitali poročil v ljubljanskih listih. •— Namesto sijajnega plesa pa se je udeležil „valete44 mladih književnikov, ki so praznovali odhod-nico treh tovarišev, kateri odpotujejo na Dunaj. Pevski del je izborno dovršil ženski kvartet „Struna44. In ta sestanek je uplival na marsikoga prijetneje nego vse slavnosti ob otvoritvi „N. D“.
*	Shoda na Mostu pri Sv. Luciji in v Tolminu. — Naše politično društvo „Sloga44 je imelo 27. pr. m. dva shoda, enega na M o^ t u predpoludne, drugega v Tolminu popoludne. Oba sla bila dobro obiskana. Državni in deželni poslanec dr. Gregorčič je razpravljal na obeh o političnem puiJ&t.jci, o nakladah in davkih ter o pregledavanju zemljiškega davka, o železnicah in o drugih rečeh, o čemur je poročala obširno „Soča44. Član osrednjega odbora kmetijske družbe g. E. Klavžarje govoril o kmetijskem društvu goriškem, o sadjarstvu in o mlekarstvu ter navduševal zborovalce k pristopu h kmetijski družbi. C. g. župnik Kocijančič je govoril o vzrokih, radi katerih propada kmetijstvo, nadučitelj Gerželj je priporočal deželnim poslancem, naj delujejo na to, da naklade na žganje in drž. davke na žganine bodo pobirale občine ali dežela ter da bi se premenil zakon o hišnem davku. Župnik preč. g. Fabijan je govoril o izkopinah prazgodovinskih predmetov pri Sv. Luciji ter prosil dež. poslance, naj bi podpirali prošnjo občine, da deželni zbor dovolili občini podporo za daljno izkopavanje na račun občine. Gosp. Vogrič s Slapa se je pritoževal proti previsokemu ceniku gozdnih parcel, veleposestnik Kovačič je zahteval, naj se novi zakon o osebnem davku natančno in pravično izvršuje. Župan Golja in podžupan Torkar sta zahtevala državno podporo za zgradbo ceste po Baški dolini. Občinarji iz Avč in Loga so prosili, naj bi se na cesti Kanal-Avče-Sv. Lucija najprej zgradil most čez Vo-geršček ob meji kanalsko-tohninski, a učitelj Srebrnič v L6'mu je priporočal, naj bi se priklopil tolminskemu glavarstvu tudi kanalski Lom. Po odgovoru predsednika g. dr. Gregorčiča na vse izražene želje in prošnje, je svetolucijski posestnik in trgovec g. M i-kuž predlagal in obrazložil resolucijo, naj se izreče zahvala obema državnima in vsem slov. deželnim poslancem ter naj se jim položi na srce, da brezobzirno zahtevajo, kar nam tiče po božjih in človeških zakonih, to je: polno ravnopravnost, srednje šole s slovenskim učnim jezikom, obravnave pred sodiščih in porotnikih naj se vrše s Slovenci v slovenskem jeziku, z besedo: vse oblast-nije naj občujejo s Slovenci v slovenskem jeziku. K temu je dostavil še, naj se izreče shod, da obsoja najodločneje bratomorni boj
na Slovenskem, posebno na Goriškem, ter naj zagotovi vodstvu društva „Sloge44 ne-omajano zaupanje in brezpogojno udanost. Po sprejemu te resolucije je bil shod pri Sv. Luciji sklenjen. — Popoludne se je vršil shod v Tolminu; opozarjamo na „Sočo44 one, kateri bi hoteli natančneje zvedeti o tem shodu, ker je, oziroma še bode obširneje poročala o njem.
*	Osem kandidatov imenujejo na mesto drž. poslanca kneza H o k e n 1 o h e. To so: Albert grof Goro ni ni (sin deželnega glavarja), dr. Marani, vitez Bujatti, dr. Lo-visoni, grof Henrik Attems, grof Dubsky (brat državnega poslanca dalmatinskih avtonomašev) in še jednega drugega moža. — Kar se tiče nas Slovencev, se ne bomo tepli ne za enega ne za drugega. Kakoršno kašo bodo Lahi pihali, tako bodo tudi jedli. — Volitev se bo vršila 10. novembra.
*	Pust v septembru. :— V zadnji številki smo naznanili pod tem naslovom veliko norost naših ljubeznivih laških someščanov. Koliko podpisov so dobili, nam ni znano; vemo pa, da velika večina niti ni vedela, kaj je' podpisala, a redek je, ki ima toliko srčnosti, da bi javno potrdil svoj podpis. Ako pridejo nekega lepega dne vsi podpisi v „Soči44, tedaj se bo marsikdo praskal za ušesi.
—	No, in „največji, najnevarniši nasprotnik (!) Lahov44 je še vedno v Gorici in — ostane
—	ukljub vsem podpisom B. d. n. p.!
""Odlikovanje domače obrtni je. — V nekem pismu iz Prage smo dobili niže navedeno sodbo strokovnjaka o tam razstavljenih lekarniških izdelkih tukajšnjega lekarničarja gosp. g. C r i s t o f o 1 e 11 i, za katere mu je bilo priznano c. kr. državno darilo. Dunajski strokovni časopis „Pharmaceutische Post44 je prinesla namreč opis II. mejnarodne lekarniške razstave. V tem opisu se omenjajo izdelki gosp. G. Cristofolettija tako le: „Izredno zala in prijetna je razstava gospoda lekarničarja G. C r i s t o f o 1 e 11 i - ja iz Gorice, kateri je razstavil svoj znani lavarjev Črešnjevec (Acp laurocer.) z vsem črešnjevo-lavarjevim steblom, in potem 01. laurocerasi ••"to obe iz istega stebla) ter iz tega olja prirejene bronkijalne paštile s Codeinom. Pridjana slika lekarne, čistilnice in rastline dovoljuje nam pogled v to izvrstno urejeno podjetje. C r i s t o f o 1 e 11 i - jevo podjetje za pripravljanje črešnje-lavarjevec deluje že od !. 1871. leta in izdela letnih 20.000 kg. vode (Aq. laurocer.) in 20 kg. soka ali esence, (Ul. Laurocer.) in sicer vse največ iz rastlin svojega vrta.
*	Razpisani štipendiji. — Početkom šolskega leta 1896/97. oddati je te-le štipendije : iz ustanove Rottenburg štipendij v znesku 200 gld. na leto, za dijake nemške (eventuvelno tudi za take, ki so slovenske), ali italijanske) narodnosti, obiskujoče državni gimnazij v Gorici; — štipendij v znesku 100 gld. na leto iz ustanove Pittoriti, namenjen dijakom-sorodnikom ustanovnikovim, ali, ako takih prosilcev ne bi bilo, ubož'iim dijakom sploh, ki obiskujejo gimnazij ali realko v Gorici. — Za prvi štipendij je uložiti prošnje do 21. oktobra t. 1. na c. kr. namestništvu v Trstu, za drugi tudi do 21. okt. tudi namestništvu, toda potom župnijskega urada na Placuti v Gorici.
*	Žalostna nam majka ! — Pod tern naslovom pišejo nam iz Prvačine: „Neka naša deklina je bila v Trstu nekaj časa. Prišla je.pred dvema mesecema na dom in tukaj povila otroka, katerega je vzela seboj v Trst, kjer ga, hoče krstiti. Iz Trsta je pisala na dom po nekatere potrebne ji podatke. Pisala je pa v jojsigabodi italijanščini, s pristavkom, naj ji odgovore v nemščini ali italijanščini, „Por sclavo44 (ponavljamo, pisala je tako!) pa ne. Bila jele par mesecev v Trstu, in tam se ni nalezla le navadne tržaške sramote, nego povrhu še zasramuje svoj materni jezik. Ali bi ne bilo boljše, da tako osebo požre slovenska zemlja, ko na njo stopi! ?
*	Zopet deževno vreme. — Po lepil' dneh preteklega tedna smo dobili učeraj zopet dež. S tem je prikimala v deželo prava jesen. —r V hribih bo vsled tega slaba tur-šica, pa tudi drugi jesenski pridelki.
*	PriporoCila vreden obrtnik. — Mizar v ulici „del bosco“ Jos. Črnigoj se peča posebno z izdelovanjem stolic; izvršuje tudi vsa tapecirarska dela. Videli smo več izdelkov, ki moža priporočajo. Od kar je razglasil svojo obrt v „Primorcu*, je dobil od več stranij raznih naročil. Slišali smo, da so bili odjemniki prav zadovoljni. — Ker ima mož veliko rodbino, priporočamo ga rojakom.
*	Davica hudo gospoduje po deželi med mladino in tudi med odraslimi ljudmi; v go-riški okolici jo imamo zdaj tu zdaj tam. Tudi v hribih imajo tega neprijetnega gosta.
*	Dober nasvet. — Slovenski trgovci po deželi! Prosimo, čitajte pazno nastopni nasvet, ki vam ga daje celjska „Domovina", pa tudi ravnajte se po njem — kajti to je sama zlata resnica: „Slovenski trgovci naj si omislijo slovenske, oziroma dvojezične tiskovine za dopisovanje. Če dopisujejo v kak kraj na Slovenskem, naj rabijo le slovenske tiskovine in tudi slovenski pišejo ali slovenske račune napravljajo, če pišejo v nemške ali italijanske kraje, vemo, da morajo pisati nemški ali italijanski, a rabijo naj pa le dvojezične obrazce. Tako ljudje po svetu zvedo, kod bivajo Slovenci. V dopisovnaju s Trstom, Gorico, Celovcem Celjem ali Mariborom naj se poslužujejo le slovenščine in slovenskih obrazcev. Ti kraji so še na slovenski zemlji, in z vso silo moramo delati, da slovenščina dobi v njih veljavo, katera jej gre. če smo v zvezi z italijanskimi ali nemškimi trgovci na Slovenskem, zahtevajmo, da nam slovenski dopisujejo, nam pošiljajo slovenske račune. Če bodemo tako postopali, ne koristimo le ugledu našega jezika, temveč je stvar velikega socijalnega pomena za nas Slovence. S tem pripomoremo Slovencem do službe. V javne in zasebne urade se bodo vsprejemali v večjem številu Slovenci, ko se povsod prepričajo, da brez slovenščine le ne gre. V italijanskih in nemških trgovinah, ki imajo opraviti s Slovenci, bodo se nastavljali Slovenci. Tudi za trgovske pomočnike bodo jemali le bolj Slovence, ako bodo videli, da vedno prihajajo kupovat ljudje, ki nočejo govorili v drugem jeziku, kakor v slovenskem".
*	Železniški urniki so od 1. t. m.
na novo urejeni'; ali spremembe so tako majhne, da še ne vemo, ali damo znano prilogo tudi za letošnjo zimsko dobo, kajti strošek s prilogo je velik. Ako se pa to zgodi, prosimo svoje naročnike, da nalepijo naš urnik na vidnih mestih.
*	Svinjska kuga je ponehala; zato je zopet dovoljena trgovina s prešiči v goriškem in gradiščanskem okraju. — Uradnik, ki je baje zanemaril svojo službo v Sežani in tako uzročil, da se je zanesla ta kuga v deželo, je bil poslan v pokoj, dasi še mlad in krepak. Škoda za to sposobno moč! Mož je Slovenec! Ako bi bi bil Lah ali Nemec, bi se že bilo vse kako potlačilo brez posledic!
*	Našim vinogradnikom. — Mošt naših vin ima 17 do 18 odstotkov sladkorja; rebula, rizling in nekatera druga pa ga imajo tudi po 20 in več odstotkov. Vino ima potem 9 do 10 odstotkov alkohola: Tako je normalno stanje naših vin.
Letos je mošt manj sladek; sladkorja ima morda 14 ali 15 odstotkov. Tu treba moštu pomagati z navadnim sladkorjem. Ako ima mošt le 14% sladkorja, treba ga je do-ložiti 3 do 4% in sicer je treba računiti na vsak kilo grozdnega sladkorja 11/10 kila navadnega sladkorja. Navadni sladkor se pretvori v moštu povsem v grozdni sladkor in pri vretju v alkohol; vino postane tako dovolj močno in se ne skvari.
*	Tatvina. — Po noči od srede do četrtka udrli so neznani lopovi v hišo Simona Itreščeka v Kobaridu. Odnesli so 700 gld., nekaj srečk in vrednostnih listin in veliko kupčijskih pisem, le nekaj drobiža so pustili po tleh raztresenega. Simon Drešček, po domače Benečančk, je trgovec, gostilničar in mesar. V sredo je plačeval neko živino in ostalih 700 gl. potisnil v izbi v miznico. Po noči pa so mu jih odnesli. Sumi se. da so atovi cigani, ki so se par dnij potikali po obaridu. Koliko je že ta sodrga pod Kranj-
skem v zadnjem času pokradla, je znano. Sedaj so prišli še k nam. Naj bi pač oblastva že enkrat konec storila tej golazni.
*	V Dol. Vrtojbi se je ubila 77-letna Marijana Faganel j; po polnoči je hotela iti nu dvorišče, padla je po stopnicah in se ubila. Bog se usmili !
*	V Mirnu se je hudo poškodoval hlapec g. Janeza Scalettarija; padel je pod voz, vajeti so se mu zapleli okoli nog in voz mu je šel čez noge; tudi pri padcu se je hudo poškodoval.
*	V Kobaridu je umrl na daleč okoli znani g. Janez Gruntar, po domače Žnaj-der, posestnik in trgovec. Bolehal je že več časa. Star je bil šele 53 let. Naj počiva v miru! Žalostni rodbini naše sožalje!
*	Z Vipavskega nam je poslal nekdo dopis o redkem slučaju, da neka ženska je bila že trikrat oklicana v cerkvi, a nikdar poročena. — Dopisa ne priobčimo, ker se ne spodobi, vtikati se v take rodbinske od-nošaje. Podobnih dopisov je požrl že mnogo nenasilni uredniški koš. Take reči niso za javnost!
*	V Devinu že pripravljajo prostore za „Legi no" šolo. Rodoljubni Devinci, pripravite se na odločen upor, da „zalega" ne ulovi v svoje pogubne mreže niti enega slovenskega otročiča; za pribegle čožote in s trebuhom za kruhom v Devinu privandrane Furlane pa naj „Lega" le skrbi.
Vesela vest pa je, da je v Devinu okoli 30 Sokolov, ki spadajo v delokrog „Tržaškega Sokola". V kratkem prično že s telovadbo.
Ali bi ne bilo mogoče tudi „Bralno društvo" ?
Imendan Nj. Veličanstva smo praznovali 4. t. m. tudi v Gorici po navadi drugih let. Vsa javna poslopja so bila odičena z zastavami. Ob 10. uri je bila v prvostolni cerkvi slovesna sv. maša, katero je služil knezonad-škof sam. Udeležili so se je vojaški in civilni dostojanstveniki in mnogo ljudstva.
Duhovske vesti. —. Župnijski izpiti so bili sicer naznanjeni na čas 8. — 10. t. m., au vršili ^o se od 6. — 8. Od Slovencev sta došla čč. gg. Franc Klopčič, župni upravitelj na Bukovem, in Josip Primožič, kurat v Logu na Bolškem, ki sta izpite dovršila. — Vikarij na Ljubušnjem č. g. Ivan Jarec pride na mesto rajnega Vuga v Ročinj; na njegovo mesto pa pojde kobariški kaplan č. g. Ivan Leben. — Ć. gosp. Ivan Pelicon pojde za kaplana v Miren. — Za župnijo Batuje je predlagan č. gosp. Ignacij Leban, vikarij na Srednjem. — Župnik v Moram preč. g. Fran L u s n i k, rodom Slovenec, je obhajal slavnostni dan zlate maše. — V goriški bogoslovnici se je pričelo 5. t. m. šolsko leto z „Veni Greator" in s slovesno sv. mašo.
f Ferdinand PcrozzI. — l.t. m. zjutraj se je bliskovo širila od ust do ust novica, da je umrl v goriški bolnici znani rodoljub g. Ferdinand Perozzi, podžupan v Dornbergu. — Prehladil se je, a na to ni mnogo pazil; prijela ga je bolezen v grlu, šel je v bolnišnico, da bi ga operovali, a v par dneh je kruta bolezen uničila čvrstega moža.
Pokojni Perozzi je bil zelo nadarjen mož. da ni kmalu dobiti podobnega na deželi. Narodnjak pa je bil od nog do temena; povsod je bil poleg, kjer je bilo treba kaj pomagati pri narodnem delu. Ni bilo skoro zborovanja, da ni bil poleg, da ni govoril, in to dobro govoril. Seveda : doktorskega diploma ni imel v žepu, zat6. se mislili neka-terniki, da smejo že smešiti govornika — iz srede naroda. No taka drevesa pri nas še ne raslo v nebesa. — in rajni Perozzi je užival dober glas na daleč okoli. — Ako bi imel naš narod mnogo Perozzijev posejanih po deželi, bilo bi nam mnogo bolje v vsakem pogledu. Uprav takih mož nimamo mnogo in prav radi tega naš voz ne gre tako naprej, kakor bi moral.
Taki so naši spomini ob krsti premi-nolega Ferdinanda Perozzija. Večna luč naj mu sveti !
Novi notar v Dolcu. — Notar Albert Rume r, kojega je imenoval minister pravosodja notarjem v Bolcu, je položil predpisano prisego. Pridobil si je pravo, da sme opravljati svoj notarski posel v slovenskem, laškem in nemškem jeziku.
Volilni shod je sklical državni in deželni poslanec dr. Gregorčič v Cerkno za nedeljo 18. t. m. ob	popoludne v
prostorih krčmarja Andreja Kobala. Shoda še udeležita, kakor se sliši, tudi državni in deželni poslanec Alfred grof Gpronini ter deželni poslanec in odbornik dr. H. Tuma.
Vipavska železnica. — MLnisterstvu je bila že predložena prošnja za koncesijo; podpisale so jo baje vse občine in interesenti. — Med temi je baje tudi goriško mesto. Ako je to resnično, bi se morali odločno upreti, kajti obnašanje naših mestnih mogotcev zasluži popolno preziranje. Sicer pa se železnica ne dotakne mestnega ozemlja!
Naša sodišča. — Za izprazneno mesto kancelista v XI. službenem razredu, pri okrajnem sodišču v Gradišči morajo prosilci dokazati, da so vešči nemškega in italijanskega jezika, kakor je v „Osserv. Triestino". Ker pa gradiščanski sodnijski okraj še ni popolnoma poitalijančen, ker v Gradišči samej je toliko za šolo zrelih otrok slovenskih roditeljev, da po obstoječih zakonih bi moral biti v šoli za nje poseben oddelek, in ker kak slovenski spis tudi v to sodišče dolazi, je uprašanje, veljajo li resnično dunajske punk-tacije tudi za Goriško?
„Goriška ljudska posojilnica". — V
zadnji „Soči" smo naznanili nepričakovani letošnji razvitek tega znamenitega narodnega zavoda, ki je naš up in nada za boljšo prihodnost slovenskega življa v Gorici. Vsakega zavednega Slovenca dolžnost bodi, da pripomore po svoji moči k razvitku tega denarnega zavoda. Ako naši rojaki storijo svojo dolžnost vsak po svoji strani, bo posojilnica imela letos gotovo pol milijona prometa, torej dvakrat več nego lansko leto. — Posojilnica ima pa premalo denanarja na razpolago, da bi mogla ustrezati vsem onim, ki vprašajo posojila, in tako včasih mora odkloniti marsikako prošnjo. Ako ki imela posojilnica dovolj denarja, bi imela letos še najmanj 100.000 gold. več prometa. A to je škoda, zelo škoda, da se ni moglo zgodili ! — Rojaki, ki imate denarje naložene pri tujih denarnih zavodih, spomnite se vrlo napredujočo „Goriške ljudske posojilnice !“
Pošta v Gorici. — Na višje mesto je bilo baje sporočeno, da vsi poštni uradniki v Gorici znajo slovenski. — Ne verujemo, da bi se bil kdo drznil tako impertinentno lagati višjim oblastim. — Da neki uradnik ne zna niti slovenskih imen prepisovati, nam je dokazal s potrdilnim listom št. 3193., kjer stoji črno na belem: A. Gabreshek. Ce to ni škandal, potem res ne vemo, kaj naj tako imenujemo.
'Tu mora ostati! -r- Tako zatrjujejo vsi Slovenci župnije sv. Ignacija, t. j. da g. Budin mora ostati tukaj prav vsled tega, ker so ga hoteli Lahi spraviti iz Gorice na tako lopovski način! Naše ljudstvo je zelo razkačeno _!
C. kr. pripravnica za učiteljišča v Kobaridu prične šolsko leto 15. t. m.; ta dan bo vpisovanje. — Dosedanji voditelj te šole g. Fr. Dominko se preseli v Tolmin kot okr. šol. nadzornik; novi voditelj je znani strokovnjak na polju ljudskega šolstva gosp. Ivan Krajnik. Šola je prešla torej v dobre roke !
Okoličani, pozor! — Obnašajte se vedno lepo, kakor se spodobi omikanim ljudem ! Toda: imejte vedno odprte oči, kaj se godi okoli vas ! Varujte se volkov, ki hodijo okoli vas v ovčjih oblačilih! Ne zaupajte nikomur. Podpirajte le svoje domačine, le Slovence!
Kolu „Ilirla“ domače izdelovalnice Saunig <.<: Dekleva v Gorici — edine slovenske tvrdke v tej stroki, — si pridobiva čedalje več simpatij. Kolo je pa tudi res lično, solidno izdelano in razmeroma zelo po ceni. Kdor more, naj daje prednost temu kolesu.
V Podgori se ustanovi še drugi otroški vrt ali zabavišče; s tem se ustreže potrebi, katero smo že dolgo čutili, kajti otrok je bilo vedno veliko preveč za en sam otroški vrt, zlasti pa še zategadel, ker je vas jako obširna. — Vrtec bo podpirala družba sv. G. in M. — V Ločniku se vrt opusti, ker je Gradišče preoddaljeno za male otročiče.
S Srpenice nam poročajo 28. pr. m., da istega dne je padel s takozvanih Srpeniških sten oficijal vojaškega fotografskega zavoda in se tako poškodoval, da bo težko okreval.
Ostala Slovenija.
Trst. — Umrl je upokojeni dvorni svetovalec pl. Reya, bivši večletni namesto valeč c. kr. namestnika. Mož je bil slovenskega rodu, a je bil odgojen v duhu, ki ni bil posebno prijazen Slovanom. — Imenovan je obrtnim nadzornikom na mesto pok. Oskarja Polleja neki inženir D. Coglievina, ki je bil doslej tajnik obrtnega nadzorništva v Gradcu. — V Trstu je 61.730 oseb, katere so avstrijski podaniki, a nimajo tam domovne pravice. Radi tega ropotajo tržaški italijanski časopisi proti novemu zakonu o domovni pravici, ker se boje za italijanstvo tržaškega mesta, kajti, ako bi se priznala domovinska pravica tem 61.730 osebam, tedaj bi v Trstu pihal drugi veter, odzvonilo (?) bi neodre-šencem! — Izlet „Tržaškega Sokola" v Sv. Križ, ki se je vršil v 5. t. m. je bil izredno dobro obiskan ukijub slabemu vremenu. Sokol je najel poseben vlak, s katerim je odrinilo do Nabrežine 300 izletnikov. Na nabrežinskem kolodvoru sti pričakovali izletnike dve godbi — križka in nabrežinska — ter ogromna množica občinstva. Po navadnem pozdravu so odrinili proti Sv. Križu Sokoli z zastavo in godbo na čelu v dolgi povorki občinstva, ki je štela okoli 2000 oseb. V Sv. Križu so pozdravili Sokole gospica Anica Košuta v imenu križkili deklet, g. Kovač imenom pevskega društva „Skala", in g. Martin Košuta imenom novoustanovljene kmetijske podružnice. Na vseh teh pozdravih se je zahvalil starosta „Trž. Sokola" g. dr. Gregorin. V Križu se je zbralo veliko občinstva iz vseh bližnjih vasij. Ta krasen izlet je skazilo letošnje nestanovitno vreme, ki ni zaprineslo niti izletnikom. Telovadba se je vršila potem, ko je nehalo deževati. Po telovadbi se je vršila veselica ne samo na slavnostnemu prostoru, nego po vseh bližnjih gostilnah. Občinstvo so zabavala razna pevska društva, posebno pa novooživelo pevsko društvo „Skala" v Sv. Križu, potem pro-seški, nabrežinski in pevci „Slov. pevskega društva" iz Trsta. Veselje je oslajevalo srca do 10. ure zvečer, ko so odrinili Sokoli proti nabrežinskem kolodvoru, kjer se je vršil še zadnji pozdrav, in izletniki so zapustili zadovoljni kraška tla s sladkim spominom na zadnji letošnji izlet „Tržaškega Sokola".
Istra. — V Baški je izvoljen županom zopet prejšnji župan g. Pa jaci č, v Jelšanah pa g. Josip Hrabar. Ukijub temu. da je izvoljen g. Pajalič baškanskim županom, resnicoljubni italijanski časopisi ne samo, da ne popravljajo svoje lažne vesti, da so zmagali Lahi v Baški, nego jo celo še vedno razširjajo, da slepijo oči onim, ki ne poznajo isterskih razmer. Iz tega je razvidno, da italijanski časopisi dosledno in hote lažejo, le da se ne izve resnica.
Kranjska. — Krščanski socijalisti so sklenili poslati knezoškofu Missiji protest proti postopanju njegovega tajnika Šiške o priliki zadnje državnozborske volitve in pričeti naj-odločnejšo agitacijo proti „Slovencu" radi njegovega pisanja ob tej volitvi. — V četrtek se je otvorila letošnja glediščna sezona v Ljubljani. Predstavljala se je izvirna drama „Iz osvete" iz peresa g. prof. F u n t k a. — Jutri (10. t. m.) prične slavnostno otvorjenje „Narodnega Doma" in konča v nedeljo s sijajnim plesom, kateri priredi „Narodna Čitalnica" v „domovih" prostorih. — V kranjski gimnazij se jo upisalo letos 281 dijakov, v prvem razredu je 96 dijakov. — Dne 18. t. m. odkrijejo v Podbrezjah spomenik pok. učitelju A. Praprotniku. — „Mestna
višja dekliška šola v Ljubljani, po občinskem svetu z veledušno podporo slovenskega mecena Josipa Gorupa ustanovljena in od vis. ministarstva potrjena, se otvori dne 1. novembra t. 1. v Cojzovi hiši na Bregu št. 20., II. nadstropje. Podrobnosti sledč svo-ječasno". (To že dolgo pričakovano šolo pozdravljamo z iskrenim veseljem! Naj bi nam ista vzgojila veliko narodnih dam in skrbnih mater! Ured n.) — Dr. Šušteršič je vstopil v Hohemvartov klub, ker mu je bilo tako ukazano. Ta mož se je izrekel nasprotnikom krščanskih socijalistov, ker jim je nasproten tudi škof Missia; zajedno je dobil navodilo : Nur nicht liber Krain hinaus! Torej: Šušteršič je katoliški Kranjec! V teh dveh besedah je obsežen ves program! — Radovedni smo, kaj poreče k vsem tem novicam krščansko-socijalni „P. L."
Štajerska. — Konceptni praktikant pri finančnem ravnateljstvu v Gradcu, gosp. Adolf Klodič vitez Sabladoski, sin c. kr. dež. šolskega nadzornika, je imenovan finančnim koncipistom. Čestitamo ! — Savinjska podružnica „Slov. plan. društva" je postavila na golički planini nad Mozirjem novo planinsko kočo, katera je bila slavnostno otvorjena 5. t. m. — V celjski „Narodni dom" se je že preselila „Čitalnica", dva narodna denarna zavoda in tudi nekoliko strank. Slavnostno otvorjenje se bo vršilo prihodnje leto.
Zahvala. — O priliki moje sedemdesetletnice sem prejel iz vseh krajev naše Slovenije toliko čestitek in prijateljskih pozdravov, da mi ni mogoče, kakor bi rad, izreči vsem posamezno svoje srčne zahvale. Naj storim torej to tem javnim potom in zakličem vsem iz dna srca: Lepa hvala Vam vsem; ohranite me še naprej v dobrohotnem spominu, kakor se hočem tudi jaz Vaše prijaznosti vedno hvaležno spominjati. V Litiji, dne 1. oktobra 1896. Luka Sve tec. c. kr. notar.
Razgled po svetu.
Avstrija. — Splošni položaj v naši polovici ni jasen, posebno odkar zboruje državni zbor. Nemška levica dela največ zgage in grozi vladi z odločno opozicijo. Največ gre za proračun, ker vlada ne mara provizorija. Pišejo, ako ne bo rešen do novega leta, da se skliče zbor tu 'i po novem letu ter da bo zboroval do srede februvarja.
O razpravi v drž. zboru poročamo na drugem mestu. — Nemška levica je tem bolj razkačena, ker je zgubila pri deželnozborskih volitvah v raznih deželah 33 sedežev, katere so dobili narodni Nemci. — Pravosodni minister grof G 1 e i s p a c h zanikuje vest, da misli odložiti uveljavljenje novega civilno-pravdnega reda. — Na Češkem so bi štrajki rudarjev. Bilo je več izgredov, da je morala poslati vlada več kompanij pešcev in dragoncev. Več oseb je bilo zaprtih. — Umrl je podpredsednik gosposke zbornice knez Schonburg. — Poljski klub je izvolil svojim predsednikom bivšega ministra Javorškega. — Vodja nemških narodnjakov na Češkem dr. Bareuther je pozval na dvoboj dra. L ue ge rja, ker je poslednji rekel, da je dr. Bareuther prav tak poštenjak kot oni Pfister, ki je ovadil nekega brivca radi razžaljenja Veličanstva.
Državni zbor. — 1. oktobra se je otvoril državni zbor. Najzanimiveja točka dnevnega reda je bilo predloženje državnega proračuna za leto 1897. Dolge vrste številk, predloženih po gospodu finančnem ministru, kažejo, da bodemo imeli v bodočem letu 692,161.183 gld. izdatkov in 692,703.959 gld. dohodkov — torej 542.776 gld. prebitka. Za državni zbor trebalo bode 407.892 gld. več vsled volilne preosnove, oziroma pomnoženja poslancev. Ministerstvo za deželno brambo zahteva 1,092.704 gld. več nego dosedaj, naučno ministerstvo 1,023.672 gld. več, potrebščina finančnega ministerstva se je povišala za 8,365.181 gld., ministerstvo trgovine je povišalo svoje zahteve za 1,776.584 gld., a ministerstvo železnic za 4,322.370 gld. Slednjič se je povišal proračun ministerstva poljedelstva za 216.397 gld. in ministerstva j za pravosodje za 1,972.109 gld. — Za in- '
vesticije se porabi v bodočem letu 25,381.690 gld. Večje svote so določene za zidanje uradnih poslopij, za brzojav in telefon, za gradbo železnic, za subvencije krajnim železnicam, za gradbo vojašnic, občini praški za javna dela, za pristanišča ob Vltavi in Labi itd. Minister je zagovarjal novo uredbo banke, kakor je dogovorjena z Ogersko. Oporekal je govorici, da bode imela Ogerska več upliva na banko nego pa Avstrija. Dolg banki 80 milijonov se je znižal za Avstrijo na 30 milijonov. O valutnem vprašanju je povedal, da vlada nameruje umakniti 112 milijonov državnih not, položiti za iste v banki 80 do 90 milijonov v zlatu, a banka izda za to svoto not po 10 kron in srebernih komadov po 5 kron za 32 ali 22 milijonov. Po tem govoru se je vnel jako zanimiv razgovor politiške naravi. Prvi se je oglasil češki poslanec Kaizl, ki je obžaloval, da se je proračun predložil še tej zbornici; posl. Kuenburg in tovariši so interpelovali radi govora namestnika Thuna na katoliškem shodu- v Solnogradu, posl. Herold in tovariši so stavili nujen predlog radi varstva čeških manjšin. Herold je očital državnim oblastim, da povspešujejo ponemčevanje. Slednjič je stavil nemško-liberalni poslanec Pergelt nujen predlog v kojem je tožil, koko grozno so preganjani ti ubogi Nemci.
— Grof Badeni je izjavil, da se krajni spori na Češkem razplinjajo za agitacijske svrhe. Vlado tožijo Čehi in Nemci. Toda govornik je uverjen, da je to gibanje le na površju in da še ni prodrlo v dušo ljudstva. Jednakopravnosti na Češkem ni zadržka, za narodne demonstracije pa ni prostora. Brez žrtve od nasprotne stranke ni možno doseči velikega prava. Poslancem je moralna dolžnost, da uplivajo pomirljivo. Vlada stori gotovo tako. Vlada pripoznava stališče jednakopravnosti in jednakoveljavnosti obeh narodov. Oblasti so obvezane, braniti vsakogar v zakonitem posluževanju svojega narodnega prava. Oni narod, ki prvi da izgled tolerancije, bode deloval že s tem blagonosno, a zajedno postavi oni narod v nepravo. Dva činitelja morata pomagati, da se doseže mir: vlada in obe narodnosti. Najbolji nameni vlade ostajajo brezuspešni, ako obe narodnosti nočeti stopiti na tla narodnega miru. Na izvajanja ministerskega predsednika sta odgovorila Čeh Kaftan i n'Nemec dr. Rus s. Kaftan je z veseljem pozdravil izjavo ministrovo v nadi, da bodo lepim besedam sledila primerna dejanja; Nemec Russ pa je rekel, da še nikdar ni bilo tako malo nade do narodnega miru kakor sedaj. Vlada je obvezana, da čuva narodna pojavljenja Nemcev na domačih tleh. Slednjič je še grozil ta vrli mož, da si bodo Nemci pomagali sami, ako jih ne bo čuvala vlada. Na to se je prekinila seja. — Druga seja 3. t. m. je začela s čitanjem raznih interpelacij in nujnih predlogov glede poškodb po ujmah, potem je pa zbornica nadaljevala razpravo o -Pergeltovem in Heroldovem nujnem predlogu glede češko-nemškega spora. Oba predloga sta bila odklonjena. Koncem seje so nekateri poljski poslanci podali zanimiv nujni predlog glede postopanja nekega dvornega svetnika in nekaterih okrajnih glavarjev v Galiciji. Dotični dvorni svetnik je bil celo nekemu dež. poslancu prepovedal, sklicati volilni shod, češ, da je mož „že zadosti govoril". Okr. glavarji pa so o raznih prilikah postopali tako samovoljno, da preseda to tudi poljskim poslancem. — Razprava o tem nujnem predlogu je bila odložena na prihodnjo sejo. — Začetkom tretje seje 6. t. m. je vlada odgovorila na levičarsko interpelacijo glede katoliškega shoda v Solnogradu, ozi roma glede solnograškega namestnika Sigmunda grofa Thuna. Ministerski predsednik grof Badeni je izjavil, da je grof Thun z njegovim privoljenjem pozdravil katoliški shod. Tej izjavi je sledilo živahno pritrjevanje na desni. Dalje je Badeni rekel, da bi bila nastala velika nejevolja, ako bi vlada ne bila pozdravila katoliškega shoda in da se tudi z najmerodajnejše strani nasvetovanemu pozdravu ni odgovorilo, in sicer zaradi zunanjepolitičnih zmešnjav. Na desni se je tem besedam viharno pritrjevalo, sploh pa je konec izjave obudil veliko pozornost. ‘ Po kratki razpravi, v katero je segel tudi dr.
Ferjančič, je bil Pacakov predlog glede varstva poslanske imunitete odkazan imu-nitentnemu odseku, ter potem začela razpravljati o predlogih glede premembe nekaterih določb obrtnega reda.
Ogerska. — 26. pr. m. so otvorili pri Oršovi velikanski kanal na Donavi, da ladije ne bodo več plavale skozi takozvana „železna vrata". Slavnost se je vršila v navzočnosti našega carja, romunskega in srbskega kralja, vseh zastopnikov inozemskih vele-vlastij, 20 avstro-ogerskih in 5 inozemskih ministrov. S tem kanalom se otvori promet zopet le trgovini Ogrov, kajti s tem bodo pospeševale le njih koristi na vzhodu. —• Ogerski deželnobrambeni minister je imenoval posebne ministerske poverjenike, kateri bodo imeli dolžnost nadzorovati oblastnije v nabornih poslih, da tako pride na sled nešte-vilnim mladeničem, o katerih se ne zve nikoli, kje da so in sploh ne pridejo pred naborno poverjenstvo. Vlada dvomi, da so tukaj čisti posli, in radi tega namerava postopati strože. — Državni zbor je razpuščen kralj, ročnim pismom. — Ogersko kvotno odposlanstvo je izdalo novi nuncij (odgovor avstrijskemu kvotnemu odposlanstvu), v katerem zahteva odločno, naj ostane nepre-menjen dosedanji odstotek, in da je pripravljeno na ustno razpravljanje, ako to zahteva avstrijsko odposlanstvo. — V seji magnatske zbornice je bila vlada poražena, ker je bila odbita vladina izjava, da bo pri predstojećih novih volitvah intervenovalo vojaštvo le tam, kjer bo to zahtevala volilna komisija. — Volilna agitacija je že začela. Vse stranke si prizadevajo pridobiti novih sedežev.
Ostale države. — Važen politični čin se je zbil s tem, da je naš cesar obiskal rumunskega kralja v Bukareštu. Sijajen sprejem so mu priredili Romunci. — V Rusiji nameravajo odpraviti administrativno prognanstvo ljudij v katerikoli določeni kraj v Sibirijo. Odpravo zagovarja baje ruska carica. Državni svet bo reč v kratkem razpravljal. — Poroka italijanskega kraljeviča s kneginjico Jeleno je določena na 24. t. m. Poročne slavnosti bodo trajale od 22. Jo -9. oktobra. — Velevlasti so potrdile Be-rovič-pašo generalnim gubernerjem Krete. — O homatijah v Turčiji pišejo žalostne reči; Anglija in Rusija sta se sporazumeli glede skupnega postopanja proti Turčiji. Angleškim časopisom javljajo iz Rima, da se vrše pogajanja med italijansko in angleško vlado v svrho, da bi Italija bila pripravljena vsak h'p poslati večjo vojsko v Levant. Iz Carigrada poročajo, da se sultan močno boji za svoj prestol, in tudi pišejo, da ni pri zdravi Pameti. Boji se največ mladoturkov, kateri hi ga hoteli odstaviti. — Carigradsko redarstvo je zaprlo več sto Turkov, mej njimi tudi 20 častnikov, ker so razširjevali spise naperjene proti sultanu. — Angleški veleposlanik je poizvedoval delj časa, kam sta 'zginila bivši turški sultan Murat in brat sedanjega sultana ter prestolonaslednik Režad-Effendi. Dognal je, da je Murat zaprt v neki podzemski ječi, Režad pa v neki drugi pa-jači; nihče ne sme k njima in tudi paznikom Je prepovedano ž njima govoriti. — Glad-stone je imel v Liverpoolu govor, ki je obudil nepopisno senzacijo, Pojasnjeval je vladajoče razmere na Turškem in predlagal, baj vlada pozove sultana, da izpolni vse določbe ciperske pogode. Ako bi tega Turčija Ue storila, naj začne Anglija veliko akcijo, zajedno pa naj zagotovi evropske velesile, da uima pri tem sebičnih namenov. Nasprotno 11 aJ prepusti velesilam odgovornost za silne grozovitosti, ki se gode in se bodo še godile ba turškem — ter naj se umakne. Ta govor s? razkladali vsi časopisi in celo sam sultan ga je dal sporočiti brzojavno. — Grozodejstva počenjajo Turki v vseh okrajih, ka-eri so v njih oblasti.Tako ubijajo in koljejo ristijane ne samo v Makedoniji, nego tudi '' Armeniji in v Mali Aziji. Tam se počenjajo strašanski zločini. Ubogi kristijani ni-aJ° bliru nikjer, povsod so zasledovani.
Ituski car na Francoskem. — O tem
Poročajo iz Cherbourga: 5. t. m. zjutraj se je i. Peljalo francosko brodovje, obstoječe iz naj-Vi^sn.ejš'h francoskih ladij, carju nasproti. Vzlic rJUseje sešlo z ruskimi in spremljajočimi
jih angleškimi ladjami sredi kanala la Manche. Francoske ladije so carja pozdravile s 101 strelom. Ko se je car na svoji ladiji „Sčver-naja Zvčzda" peljal mimo francoskih ladij, svirale so godbe rusko himno, mornarji pa so carja pozdravljali z entuzijastičftimi klici. Car je stal na mostiču svoje ladije in jako prijazno odzdravljah Ob 2. uri popoludne so dospele ladije v pristan. Baterije so grmele carju in carinji v pozdrav. Pol ure pozneje se je „Sčvernaja Zvčzda" ustavila pri arzenalu, kjer je carja in carinjo pozdravil predsednik republike F a u r e, katerega sta spremljala predsednik senata L o u-b e t in predsednik poslanske zbornice B r i s s o n. Carinja je prva zapustila ladjo, za njo je šel car, oblečen kot pomorski kapitan, na prsih je nosil velik križec reda „legi o n d’honneur". Predsednik Faure je carinji poljubil roko. V tem, ko je Faure govoril in v imenu Francije pozdravil carja, je ta Faureja ves čas držal za roko. Car se je za pozdrav jako prijazno zahvalil. Ko je Faure predstavil carju Loubeta in Brissona, podal je carinji roko in jo peljal v dvorano. Na desni strani carinje je šel car. V dvorani ie bil carju in carinji predstavljen ministerski predsednik Melinc. Iz dvorane so šli car, carinja, Faure in vse spremstvo na Indijo „Elan". Kmalu na to je bila velika revija ladij, ki se je sijajno obnesla. Moštvo je carja in carinjo frenetično pozdravljalo. — Ob 6V2 je bil obed, na kojem je Faure izustil napitnico na rusko carsko dvojico. V tej zdravjici je izreku! v imenu francoskega naroda vse dobre želje carski obitelji, slavni vladi in blagru Rusije. Naglasil je, da bode način, s kojim francoski narod vsprejme veličanstvi, dokaz o iskrenem prijateljstva, ki je Francoska goji za carja. Spominjal je slednjič na mnogoštevilne dokaze simpatij, ki jih je dobila francoska mornarica o kron-statskih in toulonskih slavnostih. — Carica je bila utrujena od vožnje ter se je opravičila, da ni došla na obed. Po obedu sta šla car in Faure na jahto po carico ter je spremila na železnico. Ruska dvojica se je odpeljala v Pariz ob viharnem pozdravljanju ogromne množice. — O sprejemu v Parizu pa poročajo! Car in carinja sta s predsednikom Faureom dospela 6. t. m. ob 10. uri dopoludne v Pariz. Vremo je bilo prelepo, Pariz pa krasno in bogato okrašen. Vožnja s kolodvora v Elisee je bila sijajna manifestacija francoskih simpatij za Rusijo. Vojaške godbe so svirale carsko himno, občinstvo pa je z urnebesnimi klici pozdravljalo carja in carinjo, potem pa predrlo vojaški špalir in drlo za carskim vozom. — Car je obiskal 7 t. m. predsednika senata Loubeta in predsednika poslanski zbornici Brissona. Republičanski listi se zahvaljujejo za to carju, poudarjajo, da je s tem pokazal, da spoštuje republičanske institucije. Carinja je z entuzijastičnimi besedami izrekla svoje veselje radi krasnega vsprejema, istotako se je izrekel car in v dokaz svojega zadovoljstva obljubil, da ostane jeden dan dlje v Parizu, nego je bilo izprva določeno. Ko sta car in carinja prišla v poslopje ruskega poslaništva, jima jo baron Mohrenheim ponudil soli in kruha. Po obedu sta car in carinja, burno pozdravljena, obiskala rusko cerkev. Po povratku je obiskala carinjo gospa Faureova s svojo hčerjo. Car je v tem obiskal predsednika Faurea v Eliseeju, kjer so mu bili predstavljeni ministri, poslanci, senatorji in generaliteta. Navdušenost v Parizu je velikanska. Občinstvo je prirejalo carju in carinji, koder sta se prikazala, nepopisne ovacije. — V Pariz je došlo nad milijon gostov iz raznih krajev dežele. Vse ulice so bile natlačene z ljudstvom. Ker ni bilo zadostno stanovanj, so spali gostje na ulici v zaprtih vozili. Po pisanju le nemških časopisov sode, vsprejmn v Parizu je bil nekaj izrednega, tako baje ni bil sprejet nikjer nijeden vladar tega sveta. — Predsednik Faure je priredil carju in carinji sijajen obed, pri katerem je car zlasti naglašal vez, ki neločljivo druži Francijo in Rusijo. Pri operni predstavi je občinstvo prirejalo carju in carinji nepopisno navdušene ovacije. ■ Car je obiskal cerkev Notre-Dame, justično palačo, Pantheon, kjer je položil na Carnotovo krsto krasen šopek cvetlic in dom „des In-
valides", kjer se je utopljen v misli dlje časa ustavil pred krsto Napoleona I. Popoludne je prisostvoval blagoslovljenju Aleksandrovega mosta. Občinstvo je carja in carinjo povsod burno pozdravljalo. Vse slavnosti so bile presijajne. Celo uro se je car posvetoval z m'inistrpm unanjih del Hanotauxom. Temu posvetovanju pripisujejo vsi listi največji pomen. Clarli parlamenta so jako zadovoljni, da jih je car odlikoval in sploh pri I vsaki priliki kazal svoje spoštovanje za kon-| stitucijonalne ustanove. Car iu carinja sta prisostvovala slavnostni seji „institut de France"; obiskala Louvre in mestno palačo ter „Theatre framjaise". 8. L m, sta se odpeljala v Versailles in si ogledala ondotno palačo. Prebivalstvo jima je prirejalo najsimpa-tičnejše ovacije. Pred odhodom je car daroval za pariške siromake 100.000 frankov, na Carnotovo krsto pa je dal položiti zlat venec z napisom „A Carnot —r Nicolas II". Car in carinja sta obljubila, da prideta na spomlad incognito za 20 dnij v Pariz. Pri odhodu je klicalo ljudstvo, „Na svidenje". Car je Fauru dal roko v slovo, Faure je carinji poljubil roko. Godba je svirala najprej rusko himno, potem marseillaiso.
Razgled po slovarjem svetu.
Hrvaška. — Po vsej deželi se širi anonimen proglas, v katerem se rote Hrvatje k slogi in k spravi. V proglasu se pove, da zavajajo narod od Madjarjev in Nemcev podkupljeni hujskači, ki dražijo brata proti bratu. Dotepeni tujec se šopiri kot bi bil na svojem, redi se ob muki naroda, vara ga in nosi denar iz dežele. Temu vsemu je pa kriva strankarska strast, kajti posamični rodoljub bi hotel dokazati, kako želi on boljše narodu od druzega. Navihani tujinec pa izkorišča to in neti strankarske prepire, iz katerih se pa poraja le mržnja ih vse zlo, — na korist tretjemu! Dve glavni stranki sti, ki se upirata sedanjemu vladnemu sistemu, oziroma se še huje koljeti med seboj. Obe ho-četi dobro narodu, ali ne ena ne druga ne moreta storiti ničesar sama za-se, ker s prepirom slabiti se obe. — Vsakdo — nadaljuje proglas — kateri ima kaj čuvstva in ljubezni do naroda, mora studom gledati ta domači prepir. Zjedinimo se, da zmagamo lahko, potem se nasprotnik ne bode niti drznil spuščati se v borbo z nami. Ko bodemo svoji, odločimo še-le, kateri način je boljši in koristneji ter na kateri podlagi naj se dela. Tedaj ne bodo več gnali Hrvatov kot nemo žival k madjarskim slavnostim, tedaj ne bodo gospodovali ljudje, ki so — gorje Hrvatom Proglas kliče voditeljem: usmilite se ubogega naroda, složite se v imenu božjem ! Narod bi hotel videti vaših činov, uživati sad mnogoletnega boja, a vi ga pehate s svojim prepirom v brezdno nadlog, da zgublja nado, da obupava. Usmilite se, zadosti je bilo prepira ! Ne prepirajte se za ime! Imenujte se „stranka hrvaškega odrešenja!" Ljudstvo je lačno, hotelo bi jesti in živeti. Pomagajte nam do kruha s svojo slogo. Pred-bacivanja morajo nehati. Proti slogi more biti v sedanjem času le zlobnik in ljudski sovražnik. Z nasprotniki sloge hočemo postopati najstrože, ker nam je že dozorelo do nohtov. Naprej bratje, zjedinimo se! Naprej proti enemu in istemu cilju: do svobode naroda hrvaškega, kajti še-le potem nam posije solnce svobode in zadovoljstva". — V tem smislu govori proglas, ki je naredil na nas Slovence dober utis, ker vemo najbolje, komu koristi bratomorni boj. Imamo priliko, opazovati slično borbo tudi pod domačo streho in radi tega bi želeli, da bi ta proglas našel odmev tudi v krogih prepirajočih se strank mej Slovenci! — V kolikor se je pisalo o odstopu sedanjega bana, se ne potrjuje, pač pa se naglaša kot gotovo dejstvo, da se odtegne ban začasno — radi narušenoga zdravja — a nadomeščal ga bo prvi oddelni predstojnik.
Dalmacija. — V Dalmaciji je splošna razburjenost, ker je vlada upokojila ravnatelja splitskega gimnazija, prof. Stj. Buliča. Mož je bil neupogljiv značaj in menda to je ! bil pravi in edini uzrok njegovemu upoko-
jenju. Od vseh stranij dežele dobiva zaupnice in bodrilna pisma, ki obsojajo neopravičeno vpokojenje. 1. t. m. so mu priredili dijaki in splitski mešCani sijajno ovacijo pred stanovanjem, kar pa ni ugajalo vladnim organom, ki so poslali orožnike, da so razpodili ljudstvo.
Češka. — Nj. Vel. cesar in kralj je odobril — da se dosedanja slikarska akademija v Pragi pretvori v umetniško akademijo ter da se nje uprava podržavi. Razven tega je imenoval profesorje za novo umetniško akademijo, ki so že doslej poučevali na slikarski akademiji. — Pouk na tej akademiji je v Češkem in nemškem jeziku. — Umrl je v Pragi lastnik glavnega lista Češkega, „Narodnih listov”, gosp. Julij Gregr, brat državnega poslanca dra. Edvarda Gregra. Julij Gregr je dovel svoj list do take dovršenosti, da je šteti istega med prve liste monarhije avstro - ogerske. S Časnikarskim delovanjem pok. Julija Gregra je tesno spojen tudi velikanski preobrat, ki se je izvršil v parlamentarnem zastopstvu naroda češkega. Julij Gregr je bil svojedobno tudi državni poslanec. Pokojnik je bil v dobi 05 let. Časten mu bodi spomin! Odkar je umrl PalackJ, ni bilo v Pragi takega pogreba, kakor je bil Gregrov. Udeležnikov • je bilo nad s t o t i s o C. Pri mestni hiši sta govorila podžupan in dež. poslanec dr. Podlipnj ter najstarejši urednik „Nar. Listov" Tuma, na pokopališču posl. dr. Herold.
Slovaška. — Evangeliški tatranski cerkveni okraj je na zborovanju zaključil, vpeljati preiskavo proti drugemu cerkvenemu nadzorniku turč. okraja, Matiji Dul i, in proti perovodji istega okraja Andreju Halasi, ker se nista udala odlokom cerkvene oblasti. IztoCasno sta tudi odstaljena od službe. Ta zaključek je nadaljevanje preganjanja slovaških rodoljubov — ker sta oba imenovana Slovaka.
Moravska. — Cehi v Brnu so sklicali shod, na katerem so protestovali proti lovu Češke dece od strani zagriženih Nemcev. Prvi govornik, urednik „Hlasa", P. Schilinger, je razpravljal o loCki: „Češki otrpci spadajo v Češke šole". Govoril je razuml\yo in kaj prepričevalno. Za njim so nastopili še drugi govorniki. Slednjič je stavil Jaroslav Tuna, tajnik ljudske stranke, resolucijo, v kateri so se vsi izrekli za uvedenje materinega kakor učnega jezika v šole. Dr. TuCck je izjavil veselo novico, da so 17. oktobra 1877 odprli v Brnu prvo zasebno Češko ljudsko šolo z 29 uCenci, a danes imajo že 4 šole z 2300 otroci. A še jih 15% obiskuje nemške šole.
Bosna-Hcrccgoviiia. — „Glas Hercegovca" v Mostarju je nehal izhajati. — Francoski potniki so obiskali vse glavneje okraje Bosne-Hercegovine. Bili so tudi v Sarajevu, kjer so si ogledali vse znamenitosti mesta in okolice.
Srbija. — Srbski kralj je bil v Oršovi kot povabljenec k slavnostni otvoritvi kanala „železnih vrat". — Češki „Narodni Listy“ so prinesli dopis iz Belgrada o zelo nepo-voljnem položenju v Srbiji. V dopisu se na-glaša, da naprednjaška vlada igra dvojno ulogo nasproti Rusiji, cesar ne gledajo radi v Petrogradu. Doma so vse blagajne prazne; uradniki ne dobivajo redno plaCe; vlada je brez ugleda itd. Naprednjaki baje zaslepljujejo javno mnenje, da jim prijatelji na Dunaju in Pešti odstopijo Bosno in Hercegovino. Istočasno, ko se je bil sešel srbski kralj z našim vladarjem pri otvoritvi kanala železnih vrat, je izšel razglas srbskega vojnega mini-sterstva, da se na ukaz ruskega carja Nikolaja pripravlja v ruskih orožarnah 120.000 pušk-repetirk z 10.000 naboji za vsako puško, katere dobi Srbija prihodnje spomladi. Te puške in streljivo so dar ruskega carja.
črnagora. — „Glas Črnogorca" javlja službeno, da je prišel princ Napeljski G. oktobra na Cetinje. Isti list dostavlja, da kraljevič ostane na Črnigori, dokler ne odpotuje s kneginjo Jeleno k poroki. — Isti službeni list povdarja — govore o smrti princezinje Olge —, da so tem povodom izrekli knezu Nikoli svoje sožalje vsi evropski dvori.
Bolgarija. — Glavni obdolženci in pravi morilci Stambulova so pobegnili, kakor znano,
zato se obtožba bavi samo z onimi, ki niso mogli uiti policiji. Med obtoženci navaja se Boni Georgijev, ki je bil nekdaj sluga majorja Paniče. Trde, da je hotel maščevati svojega gospodarja. Drugi obtoženec je Naum Tufekdžijev, Makedonec, ki je bil v Luttichu (Belgija) študiral tehniko ter se po umoru zopet vrnil v Luttich. Razprava proti ob-tožnikom se vodi pred tremi-sodniki, katerim so prideljeni trije porotniki. Branitelj Tufek-džijeva je drugi podpredsednik sobranja, dr. Danev; branitelj Georgijeva pa dr. Grešakov. — Kakor poročajo iz S red ca, je dospelo doslej v Bolgarijo nad 30 0 armenskih beguncev. Vsi ti Armenci imajo inozemne popotne listke. NajveCe število jih je v Burgasu, Varni in v RušCuku. V Bolgariji so jih sprejeli navidezno lepo in sedaj jih razmeščujejo po raznih krajih na strošek posebnega odbora, ki se je ustanovil v to svrho.
Rusija. — Sklepaje svoja carska obiskovanja po raznih dvorih, je stopil ruski car na francosko zemljo 5. t. m. v luki Cher-b o u r g, kjer je bil navdušeno sprejet ne samo uradno, nego tudi po neštevilni množici. V tem mestu se je zadržal nekoliko ur in zvečer je odpotoval proti Parizu, ki je dočakal svojega gosta z nepopisnim navdušenjem in izvenrednim sijajen. O čemur se je pisalo in govorilo mesece, danes je že gotov Cin. Ruski samodržec je obiskal francosko ljudo vlado in nje glavno mesto, do skrajnosti prevratno, v katerem so se rušile monarhije in je slavil slavje moderni cezarizem. Značilno je res, da je ruski car obiska! tako državo. Ta obisk pa se tolmači kot znamenje miru in kot konečno utrjenje fran-cosko-ruske zveze.
Raznoterosti.
*	Vojna brodovja na Vstoku. — Sedaj, ko se je zopet jedenkrat pojavilo večno „vstočno vprašanje" na površju, zanimivo je znati, koliko ladij evropskih držav — prodaja dolg Cas v Levanti.
Angležka ima tam 9 križark - oklopnic, 8 obiCnih križark, 4 križarke - torpedovke, 1 ladijo za lov na torpede, 3 avize in 2 ladiji-topničarki.
Avstrija: 1 oklopnico, 1 avizo.
Italija: 4 oklopnice, 1 torpedovko, 2
avizo.
Nemčija: 1 avizo, 4 šolske ladije.
Rusija: 2 oklopnici, 4 ladije-topniCarke.
Francoska- 1 oklopnico, 2 križarki, 2 torpedovki, 2 avizo in slednjič :
Zjedinjene države severoameriške: 4 križarke-oklopnice.
Kakor je razvidno iz tega, ima Angleška v Levanti po številu baš tako močno brodovje (27 ladij), kakor vse druge države vkupe, nevštevši zjedinjene države. Po kakovosti pa je angleško brodovje močnejše že zaradi tor-pedovk.
*	Premeten tihotapce. — V pariškem „Tempsu" poroča znani žurnalist Sgauareile: Vozil sem se v kupeju prvega razreda iz Nemčije na Francosko. V kupeju sta bila še dva druga popotnika. Jeden je z veliko odkritosrčnostjo pripovedoval, da si je vse žepe napolnil z najboljšimi smodkami ter upa, da jih srečno utihotapi. Na meji smo vsi izstopili. Ko smo se v kupeju zopet sešli, je bil mož s smodkami zelo klavern in povedal, da so ga carinski pazniki prijeli, mu konfisko-vali vse smodke in od njega zahtevali še 50 frankov gldbe, katere je plaCal, ker bi ga bili sicer vtaknili v zapor. Drugi sopotnik je molče poslušal to žalostno povest. Hkrati je nesrečnega tihotapca vprašal: Kolika je torej Vaša škoda. Tihotapec je imenoval neki znesek. Sopotnik je molče vzel iz denarnice dotiCni znesek in ga vročil tihotapcu, rekši mu: Dovolite, da vam povrnem škodo. Financarjem sem vas jaz ovadil, kajti okoli života imam ovitih čipk za G0.000 frankov, in da prihranim carino, sem ovadil vas. Financarji so mi zaupali in me niti preiskali niso.
*	Nikar no sladi suknje, preduo greš spat! — Neki oCe je imel več sinov. Nadlegovali so ga vedno, da bi odstopil vsakemu svoj del premoženja. Obetali so mu.,da ga preskrbe z vsem, karkoli bo hotel. OCe
pa sije mislil modro: „Nikar ne slači suknje, predno greš spat". Nad njegovim oknom bilo je lastovičje gnezdo, iz katerega je pregnal lastovke hudoben vrabec. Ko so imeli vrabci mlade, vzel je oče gnezdo ter je utaknil v kletko. To je postavil s prva na odprto okno, potem pa v svojo sobo. Stara sta neutrudno in zvesto pitala svoje mladiče. Ko so pa znali že sami jesti, vjel je kmet še stara dva ter ju zaprl v kletko. Mladiče pa je spustil po sobi ter jim natrosil zrnja, kar so ga hoteli; starima ni dal pa ničesar. Mladiči so se gostili in mastili, stara sta pa stradala; nikdo se ju ni spomnil. Drugega jutra vtaknil je kruha in sira mej kletkine žice (drat), da bi stara jedla; mladiče pa pusti brez jela. A kaj so napravili? — Planili so na kletko in pobrali starima ves živež, da, celo pikali in kljuvali so ju. Ob tej priliki je dejal oCe sinovom: „Ali ste videli, kaj znao vrabci? Morebiti bi znali tudi vi kaj takega. Zato pa ne slečem suknje, dokler ne pojdem spat". In obdržal je premoženje do smrti. Na svetu so dobri in slabi otroci, zatorej bodite previdni očetje! Previdnost je boljši nego lonec medu.	„Mir".
*	Zadnja In jedina tolažba. — Od 1. 1858. do letos so laški orožniki zasledovali in lovili drznega tolovaja Monterossa. ne da bi ga mogli zasačiti. L. 1858. je bil Monte-rosso zaradi roparskega umora obsojen na 19 let v ječo, a ušel je in samo njegovi zločini so pričali, da še živi in da deluje uspešno na polju, katero si je izbral za svoje delovanje. Sodišča so ga od tedaj opetovano obsodila, in sicer vsega skupaj na 56 let v ječo. Zdaj GO-letni tolovaj se tolaži, da določene mu kazni gotovo ne prebije, ker tako dolgo itak ne bo živel.
*	Strokovna šola za operaterje kurjih očes. — Trgovinska in obrtniška zbornica v Crnovcih je sprožila velevažno vprašanje. Tam ob ruski meji je namreč navada, da brivci ne samo da brijejo in strižejo lase, nego da svojim gostom režejo tudi kurja očesa. Črnovški zbornici se to ne zdi v redu in zato je vprašala dunajsko zbornico, kaj misli o tej stvari. Ta je takoj odgovorila, tako hitro, da soglašajo vsi dunajski listi v tem, da zmatra zbornica vprašanje o 6pera-terjih kurjih očes za sila pereče in velevažno. Socijalisti bodo seveda rekli, da iz golega egoizma. Zbornica je izjavila, da naj bi se brivcem sicer za nekaj časa dovolilo še operiranje kurjih oCes, da je pa vlado pozvati, naj poskrbi, da se ustanove posebne šole, kjer se bodo nadarjeni uCenci vadili v obre-zavanju kurjih očes, in naj določi, da bo moral vsak, kdor hoče kurja očesa operirati, izkazati svojo vsposobljenost.
*	Mrlič — oživel. — V Temešvaru je neki zidar ležal že več mesecev bolan doma in naposled ga je prijel krc tako, da je žena njegova mislila, da je umrl. Odmaknila je posteljo od stene in ob vzglavje postavila na vsako stran goreCo sveCo. Ko je jokaje klecala ob postelji in molila, se je domnevano mrtvi mož zbudil. Spoznal je takoj položaji zgrabil svečnika in ju vrgel svoji in neki drugi navzočni ženi ob glavo, potem pa začel razgrajati in pohištvo razbijati, tako, da se je zbralo na stotine ljudi. Redarji so morali besnega moža odgnati v zapor.
*	Predrzni tatovi. — V Marseille« so prišli o belem dnevu štirje gospodje 'r ulico Paradis, najohljudenejšo ulico v celem mestu, in se ustavili pri hiši imovite samice gospC. Julien. Jeden gospodov je bil oblečen kot policijski komisar, drugi kot redar, ostala dva pa sta bila Crno oblečena. Vprašali so za gospC. Julien in ker je ni bilo doma, Je polic, komisar radovedno gledajočim sta-novnicam te hiše rekel, da mora izvršiti hišno preiskavo pri odsotni gospodični. Zajedno je ukazal spremljevalcem, naj stanovanje šiloma odpro, kar se je takoj zgodilo. Možje so vstopili v stanovanje, se ondu mudili Prec^J časa in potem zopet odšli Ko se je gosp '• Julien vrnila domov, je bila kaj presenečena, ko je izvedela, kaj se je zgodilo, in še mj ko je videla, da so jej policijski on?3111 0. nesli 3000 frankov in mnogo zlatnine, j
je na policijo in tam izvedela, da so >' 1	.
vršitelji „hišne preiskave" le jako navih tatovi.
Mizerija y Turčiji. — Berolinska »rost“ javlja iz Carigrada: Dve leti že traja uporno gibanje po Anatoliji, Makedoniji, Siriji in Kreti. Turčija je mobilizovala proti upornikom, razven nekoliko polkov stalne vojske, tudi 25.000 mož „rcdir* (domobranstva). Ker pa so „redif“ malone vsi oženjeni •n očetje, sme se računiti. da je s to mobilizacijo ostalo okolu 800.000 ženskih in otrok brez reditelja. Potem je vpoštevati tudi drugo zlo: da namreč turški vojaki ne dobivajo i ae?’ ~7 ^er 80 blagajne prazne. Jedva, da dobe kaj jesti, torej niti ni misliti na to, da bi domobranec pod orožjem mogel podpirati svojo obitelj.
Književnost
„Slovanska knjižnica". — 15. t. m. ne izide 55. snopič, ker pride na svetlo 15. novembra obširen dvojnat snopič, ki prinese krasno Puškinovo „Kapitanovo hči", to povest prištevajo najlepšim v svetovni
literaturi.
Matica Hrvatska razpošilja ravnokar svoje letno poročilo za upravno leto 1895. Knjige za 1. 189G. bodo dotiskane skoro in se bodo razpošiljale okolo Božiča. Vseh ma-tičnih knjig bode letos trinajst. Deset njih kakor redni, vsakoletni dar društvenikom, tri knjige pa se bodo prodajale členom »Matice" po znižani ceni.
Društvene prinose za leto 189G. je Vplačati najdalje do početka decembra. Členi so torej opozorjeni, naj čim prej store svojo dolžnost, kajti v interesu reda in gospodarstva „Matica" ne more odstopiti od določila: da se knjige „Matice" ne pošiljajo nikomur, ki ni plačal člonarine.
„Matica Hrvatska" reče lahko, da je v teni letu storila vse, da kar najobilneje obdari svoje člene in z ozirom na- najrazlič-veje književne potrebe. „Matica" ima sedaj 11.500 členov in se nadeja, da se to število pomnoži. Zajedno pa prosi „Matica Hrvatska" svoje imoviteje člene, naj bi jo Podpirali z naročevanjem knjig, koje izdaja y svoji založbi. Posebno opozarja še na izdanje „Hrvatskih narodnih pjesama".
Uprava „Matice Hrvatske".
Za kratek čas.
Zanimivo pismo. — V „Brivcu", ki zopet iz-“aja v Trstu po trikrat na mesec za 2 gld. 50 kr., 'ata.mo i° le pismo, katero je dobil kupec z živino “Urij Debelostegno od svojega mešetarja :
, „Vam dam vedeti, da bodo jutri vsi prasci na kolodvoru in tako tudi jaz. Danes nisem mogel priti k Vam, ker poštni vlak ne jemlje živine. Radi tega setn ostal doma. — Ako hočete imeti dobrega, tr-Pežnega osla, srednje starosti, ne pozabite na me. — l5 spoštovanjem Vaš ....“.
Išče žene brez noge. — Neki pariški list je Prinesel te dni ta-te oglas: „Mlad človek, v 32. letu, glasbenik, ima 75.000 frankov premoženja, se želi poručiti z dekletom ali mlado vdovo, koji je odžagana •loga. Tisoč frankov nagrade dam onemu, ki mi podlaga najti ženo brez noge. Prisegam, da mi je namen resnoben. Ponudbe.........“ itd.
. Nastalo je vprašanje, zakaj hoče mlad, premožen mož take žene ? Samo zato, da ne bi se mu — 0zi la na bi ciklju!
i. Iz Devina nam poročajo: Tukaj smo imeli sv irmo. Pri izpraševanju je vprašal nadškof nekegt ecku: Ali smemo sprejeti sakrament sv. birme enkra ‘ 1 večkrat? Deček ni znal takoj odgovoriti. Na vspod pjevanje drugih gg. duhovnikov je odgovoril e č k r a t. — Nadškof: No, zakaj prejmemo sakra ent sv. birme prvič? — Deček: Zato, da smo bir 7 ni' ~ Nadškof: In drugič? Deček (sramežljivo) a kolače! (Resnična dogodba.)
Rešitve nalog v zadnjem „Primorcu".
I. Stol p.
S
T i t Ema Som Sonet R	e	g	u	1
kurat breza T r i glav T	u	g	o	m	e	r
Kop	r	i	v	a
T	a	š	č	i	ca
Gecil t jaAna ■Jur č i 6 J e n k o 8 rednja vrsta da ime : Simon Gregorčič. '' i
II.
strok t r a ta ravan otava kanal
Vsaka gornjih besed se čita v isti vrsti enkrat navpično doli in enkrat vodoravno.
R e Šilci: Ign. Kogoj v Dol. Trebuši I., Ivan Špik na Ponikvah I. in II., Fr. Vogrič v Gorici II.
Tržne cene.
za 100 kilov
Kava : Santos			
Sandomingo . .		160-- „ —
Java			160-- „ 164-—
Cejlon			185-- „
Moka . . .		192-— „	—
Sladkor			3G12 „	37--
Špeh			
Petrolij v sodu ....		18-3/4 „
v zaboju . . .		G'10 „
Maslo surovo			64- - „ GG-—
kuhano 			80-- „
Moka: (Majdičeva):
št.	0	gld.	13-50,	št.	1	gld.	13 30,	št.	2	gld.	13-—,
„	3	„	12 00,	„	A	„	12-10,	„	5	„	11-30,
št. 6 gld. 10-50, št. 7 gld. 8-70 Ogerska :
št.	0	gld.	13-40,	št.	1	gld.	12-90,	št.	2	gld.	12-50,
„	3	„	12-20,	„	4	„	11-70,	„	5	„	11-20,
št. G gld. 9-90, št. 7 gld. ' 8-50
Otrobi debele......................gld. 4'50 do 4-70
drobne....................,	4-50 „ ____.__
Turšiča navadna....................„ 5.40	g-4.0
Oves............................... 7 _	___
CENIK
mlinov „Erste Ofen-Pester Damptmiihlen".
Via Cappuccini N. 11,
(v bivši tovarni sladkorja).
Pšenični greš	N.	B	fl.	14-60
n	»	n	C	n	14-40
Pšenična moka	*»	0	5»	14-10
»> >»	»»	I	n	13-70
n	»>		2	>»	13-30
	n	3	»»	12 90
n	n	>»	4	„	12-30
n	m		5	»>	11-90
4’	”	♦ »	G	„	11-30
n	m	»j	7	>»	9-80
Pšenične otrobi drobne			a	fl. 4-55
5 r	-s .
C =1	a S S
-So u
sš~ “
JS	C9 __O
. =- = o~
i.s! !*"
lil Š
03 a
9b S CS >
---------- _ ... . „„ debele a 11. 4-75,
zob a fl. 7-—, turšica ogerska II. 5-—, domača 11. G* -. Sol, turšična moka in drugi pridelki.
Za več ko 25 stotov (kvintalov) po sporazumljenji.
Zalog-a pridelkov iz Monastera.
Riž	mutico	La	a	fl. 24	za	100	kg.
u	>»	II.a	,,	,, 22	,,	,,	,,
t,	), .	III.a	,,	,,19	,,	,,	,,
in	ceneje	vrste	od drugih tovarn.
Vino za domačo rabo v sodčkih po 5(5 litrov:
po 14, 16, 18, 20 in 24 kr. liter.
' £0^* Vse brez zaveze,
Dunajska borza
10. oktobra 189G.
Skupni državni dolg v notah	.	.	.	101	gld.	25	kr.
Skupni državni dolg v srebru ....	101	„	45	„
Avstrijska zlata renta.............122	„	40	„
Avstrijska kronska renta 4%	.	.	.	101	„	10	„
Ogerska zlata renta 4%.............12	„	95	„
Ogerska kronska renta 4%............99	„	30	„
Avstro-ogerske bančne delnice	.	.	.	934	„	—
Kreditne delnice................... 364	„	75	„
London vista.......................119	„	80	„
Nemški drž. bankovci za 100 mark	.	58	„	22	„
20 mark............................... 11	„	75	„
20 frankov......................... 9	„	54	„
Italijanske lire...................44	„	55	„
G. kr. cekini...................... 5	„	GG	„
Ozira vreden zaslužek
posebne vrste in dolgotrajnosti ponudi se v vsakej fari razumljivim, krepostnim in spoštovanim osebam.
Pismena vprašanja pod „9132", Gradec, poste reslante.	32, 25—25
Josip Črnigoj
mizar v ulici del Bosco se priporoča rojakom v Gorici in na deželi za vsakovrstna mizarska in tapecirarska dela. 63 (c. 1.)
pvcseUtve.
Podpisana naznanjata svojim častitim naročnikom in ostalemu sl. občinstvu, da sta svojo trgovino in k r o j a š k o d e 1 a v n i c o iz dosedanjega stanovanja v Bolkovi hiši v Vrtni ulici št. 12.
preložila v isto ulico St. 8.
(v Pcčenkovo hišo zraven ljud. vrta).
V zalogi imata popolnoma novo ter nezalo-žano blago, katero sta dobila te dni iz prvih tovarn ter je najnovejše šege (mode).
Izdelujeta v svoji delavnici vsakovrstne obleke po raznih cenah, kolikor za posvetne osebe, tolikor za č. duhovnike ter vsakovrstne uniforme za uradnike in vojake.
Zagotavljaje točno in vestno pestrežbo, se priporočata za obila naročila z vsem spoštovanjem
udana
§. ložanc in I. Krušic,
175 2—1	trgovca in krojaška mojstra.
S. 103 10 10 IZDELOVANJE P. ^ 12—3
strojev in priprav vseh vrst Ivan Schindler, Dunaj-Himberg. Priprave in stroji za poljedelstvo, vinarstvo, kavarnarje, gostilničarja, mesarje, sladčičarje, barvarje, sedlarje, tapecirarje itd., kakor tudi za domače gospodarstvo — vse po najnižjih tovarniških cenah.
Ceniki v slovenskem jeziku in z nad 300 podobami gratis in franko. Obračati se je naravnost na Johann Schindler, Wien-Himberg.
„Goriška ljudska posojilnica",
(irpišana zadruga z omejeno zairezo)
sg ,y kraikeni preseli
v hišo št. 9. v ulici Vetturini
(za gostilno „Angelo d’ oro" ali „Pri zlatem angelju").
Svoje prostore bo imela na levo roko pri tleh.
V prvih devetih mesecih je imela letos 364.843 gld. 16 kr. prometa. —
Hranilne vloge se obrestujejo po 41/20/o Posojila se dajejo: na menice po 6]/z°/o na vknjižbo po SVj^o Uradni dnevi za denarni promet so:
nedelja, ponedeljek in četrtek
od 11. do 12. predp.
Za druga opravila vsak dan do poludne.	172 2

Oglas.
Podpisani si štejejo v čast naznaniti slavnemu občinstvu, da jim je dovolilo visoko e. kr. namestništvo z odlokom z dne 26. januarija 1896. št. 20.987, da smejo vršiti pogrebno podjetje v mestu Gorici pod imenom
Nuova impresa pompe Funebri
(Novo podjetje za pogrebe).
V	svesti si resnega vodstva takega podjetja z ono točnostjo, katera se zahteva od eenj. naročnikov in od mestnega podjetja z zmernimi zahtevami, nadejajo se podpisani, da bodo mogli zadovoljiti vse one, ki jih bodo pcčastfli z naročili, v sedežu podjetja v gledišču! ulici (via Teatre št. 8.
V	Gorici, 29. septembra 1896.
Ziani Alojzij — Gali Karol s. no 2 2 Jerpin Ivan. p. <>-r> 2—1
Odvetnik
dr. Camillo vitez Egger
je preložil z dnem 1. avgusta t. 1. svojo pisarno v Baiiiniinno-vo hišo v (Josposki ulici št. 7. prvo s. 137 g 6 nadstropje. P. 57 e 3
primes k bobovi kavi
edino zdrava
kavina pijača.
Dobi se povsod, pol kile za 25 kr.
Svarilol Zaradi ničvrednih ponarejenih izdelkov je treba paziti na izvirne zavoje c imenom
Kathreiner
$>x\.wx
Ozki ulici (via Stretta) št. 1 v Gorici priporofa-ikropilnice proti peronospori (ponovljene po Vermorelovi seglavi) iz trdega in svitlega bakra priprosto sestavljene. Zalistke (valvole) se lahko premenja. Gena je zelo nizka. Popravlja druge škropilnice, Spre-jendje naročila za druga kleparska dela. Postreže pošteno in solidno.	G2, 3.
Str ugarska delavnica
O
Andreja Reja v Podgori
priporoča se
za vsakovrstna strugarska dela, kakor *, čolne, kroglje za igre, noge za mize, omare, skrinje itd.
Postreže po ceni in izdeluje dobro. Priporoča se rojakom v Gorici in na deželi.
5)om\cel\
na glavnem trgu v nekdanji Pallovi hiši priporoča rojakom iz Brd svojo trgovino jedilnega blaga in domačih, zunanjih pridelkov, n. pr. sladkor, kavo, riž, olje, moko iu druge reči, dalje petrolij ter raznovrstne
svede za cerkve in pogrebe. 08 3
Postrežba je vestna in poštena, cene znterne.
Prodaja
STEBNFELDSKO PIVO,
vino in žganje
M. Brass, v Gorici na Kornu
8	(v bivši Reichovi hiši).
aiklsi?**’ Radi dobička na sadju in vinu!
STISKALNICE
za sadni mošt za vino iz grozdja
z vedno delujočim dvojnatim pritiskalom in ravnalom tlačilne moči ,Hercules" z jamstvom največje vsposobljenosti za delo do 200/„ veča nego pri drugih stiskalnicah.
Miini za sadje in grozdje
Robknči za grozdje. — Popolne moštarue stoječe in vozne.
Stiskalnice za sok, mlini za |iri|iravljaiije malinovca in drugih sadnih sokov.
Sušilnice za sadje in zelenjad, stroji za olupljevanje in rezanje sadja.
Najnovejše samodelujoče patentovane trtne in cvetlične škropilnice „Syphonia“ Izdelujejo in razpošiljajo pod jamstvom
kot posebnost najnoveje, najizvrstneje, naj trajneje, pripoznano najbolje sestave
P H. M AY FARTH & Co.
c. kr jedino priv.
TOVARNA KMETIJSKIH STROJEV, LIVARNA IN FUŽINA NA PAR.
Dunaj, II. Taborstrasse 76.
50 10-2 Odlikovan c 390 zlatimi, srebrnimi in bronastimi svetinjami.
Obsežni popisi in mnogobrojne priznalnice zastonj. — Zastopniki in prekupci se iščejo.
Slovanski obrtniki in trgovci.
^►«e» «e» <e»-«e»"«e»"«e»"«j
|	Franjo Jakil	£
▲ Tovarnar kož v Rupi a ^	zaloga v Gorici Raštel 9. ▼
Lončar Alojz Černe	^
v Kobaridu izdeluje vsakovrstne ▲ ANTON OBIDIČ A lončene peči in modovnlce za;	v
ognjišča po najnovejših uzorcih. a čevljar v Semeniski ulici sl. 4 se . Cene so nizke in dobro blago.! H priporoča Šimencem v Gorici m ■ Prevzame ' tudi stavbinske okrase T v okolici za blagohotna naročila, po doposlanih načrtih.
Gostilničar Ivan Lisjak
pri .Rajhu" št. 5. na Kornu, .priporoma svojo gostilno: vino belo vipavsko in briško, teran kraški, pivo steinfeldsko, kuhinja dobra, sobe iz-vrstne za prenočišče, prostorni hlevi za živino.
Cene primerne.
iMMBeS Semaei
Trgovec z vinom Anton čo$,
v Nunski ulici, v Gorici (gostilna pri „belem zajcu") priporoča bogato zalogo vsakovrstnega belega in črnega vina v sodčkih od 5(1 1. naprej, katerega ima v svoji zalogi v glediščni ulici, 20. Gene zmerne, poštena postrežba.

!4*****»»»***»*»*“*
3 Fotograf A. Jerkič <► iv AN Dekleva <t IVk Karol Drašček
••	na Travniku	j	veletržec z vinom,	<»	jiriporoča
priporoča svoj fotografični ^ ima v svojih zalogah vseh ^ ^»pekarijo v Riva Corno 4 zavod zavednim Slovencem na !► |	vlst domačih in istrskih vm.-4£ <» jn podružno prodajalnico kruha
Goriškem.	It	z,ne,Be-	^ v Semeniški ulici 2.
mfttttffttttnftlfc
•••eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee
e Trgovec z vinom Ant. Pečenko •
5	AiTvirtn nlir*n ilv	A
Svečar J. Kopač v Gorici
Solkanska ulica 9
priporoča pristne č e h e 1 n o - v o š č e n e s v e č^e kg po gld. 2 45. Za pristnost jamči s 1000 kron. Sveče slabejših vrst po jako nizki ceni. Zaloga kadil za cerkve j)o gld. U20, 1 gld., ter 50 kr. kg. _ • Razpošilja na vse kraje avstro-ogerske monarhije. #
e««>«®«*«««««««eeeee«eeeeM«ceeee
S
£	Vrtna ulica štv. 8.
•	priporoča v sodčkih od 50 litrov naprej
•	pristna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih, 8
J, briskih in istrskih vinogradov. — Cene zmerne, 0 0	postrežba točna.
•	|Psii*“ Za pristnost vina jamči. *aWS) J
#»eeeeoeeeee#ee——eeeeeeeee#»
T	■	.__.	8 n«I !t,iCr Ivan Rmn m .
♦
Anton Kuštrin	T ^ Gostilničar Ivan Reja ^ 1 Usnjar Franc Bensa
▼	# nvinnvnčn svnin trnsl.ilnn ..nri 0 ▼
v Gosposki ulici šiv. 23 priporoča
— priporočil svojo gostilno „pri j Y	v Ozki ulici 8
^ ^ golobu" za vojašnico štv. 7. ♦ f priporoča vsakovrstno usnje,
♦
♦
A svojo trgovino raznih jedilnih ▲ • Vino belo in črno prve vrste. • A podplate, kopita, orodje in druge A “ potrebščin. PosUežba točna. J ^ Kuhinja dobra. Cene zmerne. ^ , ▼ potrebščine za čevljarje. .
Tovarna piva Fr. Wanek
na Goriščeku	©
7 priporoča svojo zalogo goriškega piva. |
puu Clžbt ill. IU&UCA.Urt LULlia.	z ^..d "
Anton Koren
§	Gosposka ulica 4	^
^ priporoča razno lončarsko, porcelansko in stekleno kf ^ blago, reže in uklada šipe ter pripravlja okvirje. ®
«i *#.*♦*#********#**<%#** K,***#.**###****«***#* K********************J Andrej Čermelj » 4 Klobllčlir Anton Foil » 4	Andrej Jakil
4	Andrej Čermelj	4 4 lliomivai' AIIIOII 1MM1 ,» 4	»nurej vanu	^
na Kornu	44. v Semenižkr ulici	4 4 Tovarnar kož v Rupi 4
4 priporoča svojo zalogo razno- 4 priporoča svojo bogato zalogo 4 4	Miren	?£
* vrstnega jedilnega blaga. ' 4 4 klobukov in kup ter gostilnico » j «	'	.A
Postrežba vestna.	» « preskrbljeno z izbora, vini. ^ Prodajalnica na Komu v Gorici. ^
li###**#******#*#*##« *#***#****#*»#4>*¥***#^
^ Pniiiriiica Antona Joretiča *
^ v Semeniški ulici in zn veliko vojašnico ^
j priporoča vse izdelke, ki spadajo v š o 1 s k o >n ^pisarniško stroko, kakor peresa, svinč-f ^	nike, papir, knjižice itd.	|5
sl Saunig & Dekleva f
5| glavna zaloga koles „Swift“ v ulici Fran Josipa |4 A št. 4. Zaloga pušk, streljiva, šivalnih strojev * itd, v nunski utici št. IG. Popravljalnica koles |7 5Ž in izdelovalnica žičnih blazin v nunski ulici št. 14. jč
JO S. VINDYS
tovarna strojev in livarna
Praha - Smichov, Vinohradskd ulica št. 94.
priporoča
{gpBgT*" patentne stočilne stroje
brez zamaševanja in s sočasnim zamašenjem
steklenic,
ZRAČNE TLAČILKE
(lastna iznajdba)
povsem nove, zboljšane sestave, kotle s pumpo,	/a	.
niče, zamašilko in kaprovalko »toklcnlc, tlačilko, par	^
tili in zaklopnico vseh vrst iz rdečega zidka, medenine nh zelez. najmanjšega do največjega obsega.
d * __• ■ _ 5	__ A m ft«# n