132 Tajnikovo poročilo o delovanji „Matice Slovenske" v dobi od 28. aprila 1886 — 13. aprila 1887. Doba od zadojega rednega velicega zbora zvršila se je za naše društvo precej ugodno. V mirnih sejah je reševal odbor predmete, ki so se tikali v pretečeni dobi društvenega življenja in obstanka. V zmislu društvenih pravil sta v ta namen sestavljena odseka, gospodarski in pa književni, v prvi vrsti poklicana, o vseh važnejših zadevah, ki se tičejo društvenih namenov, posvetovati se in nasvete dajati. Odboru je le naloga dana, dotične nasvete po najboljšem prepričanji v društveno korist spreminjati v sklepe. Poprijel se je tedaj nazora: odsekoma, gospodarskemu in književnemu, bodi prepuščena, važnejša naloga: pripravljati za društvo imenit-nejše nasvete, o njih preudarjati in posvetovati se; odbor jih le rešuj in v sklepe spreminjaj. Odseka naj bi se tedaj pogostejše shajala, ker jima pripada več in važnejšega dela. Odbor ima mimo tega ondi svojo prvo in zadnjo oesedo, kjer mu je po pravilih izključljivo dana. Z ozirom na povedano je imel odbor v pretečeni dobi le tri seje, namreč: 12. maja, 9. oktobra 1886 in 12. februvarja 1887; odseka pa: gospodarski mimo pogostih krajših razgovorov jedno daljšo sejo 27. januvarja in književni tri, namreč: 26. maja, 3. novembra 1886 in 11. januavarja 1887. Niti v področje odborovo, niti v ono obeh imenovanih odsekov spadajoči predmeti, ki so se pa vendar manj ali več tikali Matice, treba je biio reševati v pododsekih navlašč za to osnovanih. Take pododseke si je osnoval, oziroma še imel odbor v Kopitarjevi zadevi in pa v zadevi izdavanja starosloven-skih spominkov. Da se ves nepotrebni aparat primerno skrči, pri vsem tem pa stvar vendar ne trpi, določilo se je književnemu odseku število sedmih, gospodarskemu pa število treh članov. V književnem odseku naj bodo šolniki, zastopniki vseh tukajšnjih srednjih in pa nižjih šol. Skušnja uči, da redoma ne kaže odsekom privzemati uuanjih članov, deloma ker sploh večinoma ne utegnejo, deloma Ker je včasih nujna rešitev kacega nepričakovano došlega predmeta najboljše sredstvo. Glavni nalogi društveni, izrečeni v 1. §. dr. pr., Matica pripomagaj slovenskemu ljudstvu do višje nao-braženosti z vsakoletnim izdavanjem primernih in v pristopni slovenščini pisanih knjig, skušal je odbor po moči ustrezati. Matica je izdala lani troje društvenih knjig, tolikega obsega, kakor še nikoli poprej. Društveniki so dobili: 1. Letopis za 1. 1886. Uredil Fr. Leveč. 8°, 302 str. 2. Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih. Spisal Ivan Vrhovec. 8° 283 str. 3. Koča za vasjo. Iz Poljskega po Kraszevskem prevel f L. Gorenjec-Podgoriški 8° 323 str. Letopis imel je isto obliko, podobno sestavo in vsebino s prešnjimi že običajnimi Letopisi. Zborni-kovim željam, naj se mu obseg primerno krči, skušalo se je po moči ustrezati. — Z „Ljubljanskimi meščani" podala je Matica svojim društvenikom knjigo kultur -no-historičnega obsega, ki je menda dobro došla. Želji, v zboru že večkrat poudarjani, naj bi Matica izdajala vsako leto tudi kaj leposlovnega, mislil je odbor vstreči s tem, da je izdala Matica „Kočo za vasjo.u Omenjena knjiga je izšla kot L zvezek „Zabavne knjižnice" v manjši, takim knjigam priročnejši obliki. Leposlovna tvarina s „Potovanjem okolo sveta" započeta, z „Lov-čevimi zapiski" nadaljevana, ima se sedaj vnovič in dosledno nadaljevati Tudi letos izda Matica troje knjig. 1. Letopis za 1. 1887 v običajni sestavi in če mogoče, še bolj skrčenega obsega, kar se tiče poročila o društvu samem; urednik mu bo prof. Leveč. 2. Kot II. zvezek „Zabavne knjižnice" Gogoljeve „Mrtve duše ali Čičikove doživelosti" v f L. Gorenjca prevodu. Prevod je skrbnejši, jezik glajši, kakor „pri Koči za vasjo": Knjiga bo obsezala 16—18 tiskanih pol. 3. Kot tretjo knjigo ima odbor na razpolaganje dr. Lampetov „Uvod in priprava v mo-droslovje" na popularni podlagi in preračunjeno tudi za nestrokovnjake, da se seznanijo s prvimi in glavnimi pojmi te mej Slovenci še malo poznane vede. Knjiga ima obsezati krog 10 tiskovnih pol, rokopis pa izgotovljen, biti čez mesec dnij. — Da se nepotrebnim zamudam izogne in društvenikom boljše postreže, ukren1'! je odbor, da naj se tudi letos tiskarsko delo razdeli mej tri tiskarne, s katerimi se imajo o svojem času skleniti glede cene natančno določene pogodbe, da ne bo pri izplačevanji nobenih zadržkov. (Dalje prihodnjič.) 140 Tajnikovo poročilo o delovanji ..Matice Slovenske4' v dobi od 28. aprila 1886 — 13. aprila 1887. (Dalje.) Z rokopisi je Matica precej dobro preskrbljena • Nekaj, kar jih je bilo uže lanskemu Letopisu namenjenih, jih je bilo treba prihraniti za letošnjega. Ker se je namreč tvarina drugim knjigam nepričakovano nakopičila, je morala biti vseoina Letopisu nekoliko bolj kratka, kakor je odbor prvotno nameraval. Razven teh rokopisov dobil je odbor tudi še nekoliko družili, nekaj mu jih je pa še obljubljenih. Kakor v družili letih, bil je poziv pisateljem slovenskim glede primernih doneskov za Letopis tudi lani v Letopisu objavljen, in po ča-snikih v drugič ponatisnen. Odbor dobil je tudi sicer dosti ponudeb in vprašanj, bi li Matica vsprejela sestavke te in te vsebine. V vseh tacih slučajih ravnal »se je pa po skušano najboljšem načelu, oziroma sklepu: naj pošljejo ponudniki svoje spise uže izgotovljene na ogled, v pretres in oceno; naprej se društvo ne more in ne sme nikakor vezati. Nekaj tacih ponudeb je bilo tudi uže a priori odbitih, nekaj na ogled poslanih spisov, ki so jih strokovnjaki pregledali in ocenili, vrnenih, ker neso ugajali. Da večjemu številu društvenikov ustreže, pritrdil je odbor vnovič nazoru, naj Matica izda vsako leto kaj be-letrističnega. Tej stroki bodi posvečena posebna knjiga, katerej bodi priročnejša oblika male osmerke. Te vrste gradivo naj izhaja vsako leto v posebnih zvezkih pod splošnim naslovom »Zabavna knjižnica". Ker bi bilo jako želeti, da se uže skoro poda na tem polji kaj izvirnega, razpisala je Matica, da si preskrbi v ta namen potrebnega in primernega gradiva, častni darili za dva najboljša pripovedna spisa. Darili se imata izplačati iz obresti „Tomšič-Jurčičeve ustanove za literarne namene", katera je v novejšem času v društvenega odbora oskrbi. Javnemu mnenju ustrezajoč se je odbor v principu tudi uže za to izjavil, da Matica izda v posebni knjigi Erjavčeva pripovedna dela. Književnemu odseku je izročena naloga, da se v ta namen potrebno ukrene, da kujiga izide kot posebna društvena knjiga za 1. 1888. Društvo se od leta do leta na zunaj močneje razvija. Število društev in znanstvenih zavodov, s katerimi zamenjuje svoje knjige, se vsako leto nekoliko pomnoži. V zadnjem času se je ponovila književna zveza z Matico Hrvatsko in je naša Matica prejela na ta način veliko zbirko lepih hrvatskih knjig, za kar se je o svo- jem času spodobno iu primerno zahvalila. Od angleškega društva „Ainerican philosophical societv" ji je došlo častno vabilo k mejsebojni zameni društvenih pojavov, kateremu je z veseljem pritrdila. Tudi iz privatnih poročil je pogostokrat posneti, da ji simpatije od dne do dne rasto. Lani je odbor sklenil, da se ima poročilo o društveni knjižici sestaviti in knjige v Letopisu objavljati. V lanskem Letopisu je izšlo kot prva serija poročilo o slovenski knjižnici, kateremu je povzeti, da ima matičina knjižnica 329 slovenskih knjig v 628 delih, oziroma zvezkih, snopičih in letnikih; razven tega pa še več zemljevidov, ki so izšli v društveni zalogi v raznih letih ob jednem z običajnimi društvenimi knjigami. Poročilo se ima v letošnjem „Letopisu" primerno nadaljevati- Društvena knjižnica je lani narastla za 461 knjig, zvezkov, časopisov itd. (1. 1885 za 190; 1. 1884 za 19l). Dobila je pa 240 knjig vsled daril in 221 po zameni. Po jeziku je bilo prirastlih knjig največ, 220, čeških (večinoma zasluga g. Lega), 122 ruskih, 74 hrvatskih (v prvi vrsti »Hrvatska Matica"), 18 slovenskih, 7 srbskih, 4 sorbske, 3 bolgarske, 3 latinske, 2 poljski in 1 angleška. Za vsa darila so šle darovalcem iz predsed-ništva primerne zahvale, zamenjevalcem je pa društvo seveda redno pošiljalo svoje društvene knjige. Stanje književne zaloge je bilo koncem leta 1886 naslednje: Knjižnica je štela 17.686 iztisov knjig in 8374 zemljevidov. Skupna vrednost po prodajalni ceni bi znašala 12.372 gold. 61 kr. Ako pa odbijemo šolskim knjigam 20%i ki se dovoljujejo knjigotržcem, nešolskim knjigam pa in zemljevidom polovico, kar utegne biti približno pravo, znaša taktična vrednost književne zaloge 7241 gold. 89 Kr., od katerih pride na šjlske knjige 2814 gold. 89 kr., na nešolske 4005 gold. 27 Vi kr., na zemljevide 421 golu. 727-2 kr. Skupilo od založnih knjig je znašalo lani blizu 270 gld., in sicer z malo izjemami večinoma šolske knjige. Rastlinstvo in Geometrija poi-deta v kacih petih letih; tudi za Somatoljgijo se ni ravno bati; Erjavčevega Živalstva je pa v tretjem natisu še na ostajanje. Bolj mlačna je bila, kot naravno, kupčija z nešolskimi knjigami. Mestu da ji v zalogi mrtve leže in da jih spravlja s pridom polaguma med svet, jih je Matica tudi lani v večjem številu podarjala raznovrstnim učenim in poučnim zavodom, pa tudi privatnim osobam na njih prošnjo, ter poklonila na ta način več stotin knjig, ki bodo obaarovanim več ali manj koristile. Pri darilih je bilo odbjru vodilo, da so bili proš-njiki člani, ali, da so se vsaj zavezali, da v kratkem društvu pristopijo. Jednasa je bila tudi z zemljevidi in jih je odbor ponudil »Narodni šoli", da ž njimi razpolaga in jih pošilja šolam po deželi. Rizmerje med društvom in knjigotržci je ostalo neizpremeujeno; nekaj prošenj glede knjig v komisijo je bilo treba dosledno v nemar puščati. (Konec prihodnjič.) 148 Tajnikovo poročilo o delovanji »Matice Slovenske" v dobi od 28. aprila 1886 — 13. aprila 1887. (Dalje.) Kot literarno društvo je Matica tudi v zadnji dobi obračala svojo pozornost na vse slovenske in pa slovanske slavnostne prilike, kedar iu kakor se ji je zdelo primerno: simpatično pozdravljala literarne vspehe bratskih narodov slovanskih; k spomenskim slavnostim vabljena vabila dostojno reševala, literarno vzajemnost pospeševala, sploh za to skrbela, da se društvo na zunaj pokaže v spodobni obliki. Najnovejšemu častnemu članu, ki ji je podaril tudi nekaj dragocenih knjig, poklonila je povodom preselitve iz Peterburga na Dunaj lično izdelano častno diplomo. Svoja neumorna sotrudnika, Frana Erjavca in Božidara Raiča, je prav primerno v zadnjič počastila. Čestitala je zlatomašniku in vrlemu delavcu na literarnem polji, up. prof. Jos. Muršecu k njega osemdesetletnici. Predsedniku „Matice Hrvatske", pl. Kukuljeviču-Sakcinskemu, čestitala je brzojavno k petdesetletnici njegovega literarnega delovanja. Praznovanja lOOletnice po R. Boškoviči v Zagrebu udeležila se je Matica po svojem članu in akademiku prof Valjavci. — Kopitarjev odsek se je pomnožil z zastopniki deželnega in mestnega odbora in dobil od svojega dunajskega zastopnika g. Navratila novih informacij. Osnoval se je v zadnjem času tudi poseben odsek za zgradbo spominka Vodniku. Misel šla je iz pisateljskega podpornega društva; vsled posebnega vabila je odbor volil tudi zastopnike v ta odsek in v principu pritrdil ideji, da se ima Vodnikov zaklad, ki ga oskrbuje Matica, v ta namen porabiti. Stanje premoženja zvati se mora ugodno. Računski sklep za 1. 1886, proračun za 1. 1888 in račun o tujem premoženji v društvenega odbora oskrbi so bili društvenikom v zmislu pravil začasno v pisarni na ogled iu so jim danes tiskani na razpolaganje. Premoženje je v zadnjem letu za spoznanje narastlo, prebitek v blagajni je večji, dolg glavnici se je zopet zmanjšal, pasivnih zastaniov ni nič. (Konec prihodnjič.) 156 Tajnikovo poročilo o delovanji ..Matice Slovenske" v dobi od 28. aprila 1886 — 13. aprila 1887. (Konec.) Premoženje znaša sedaj 51.203 gold. 27 kr. v gotovini in v obligacijah. Dohodki so lani znašali 8551 gld. 55 kr., stroški pa 7217 gold. 26 kr., prebitka tedaj 1334 gold. 27 kr. Dolg glavnici, ki se je zmanjšal za 933 gold. 78 kr., znaša sedaj še 8606 gold. 50% kr. — Proračun kaže 6290 gold. 96 kr. dohodkov in 6080 gld. izdatkov, tedaj 210 gold. 96 kr. prebitka. — Tuje premoženje v društvenega odbora oskrbi znaša sedaj po prirastku 381 gold. 80 kr. v obrestih v skupni svoti 9216 gold. 92 kr. — Računski pregledniki so denarne knjige pregledali in našli vse v redu. Isto tako je imelo škontriranje blagajnice ob navzočnosti g*, blagajnika, obeh ključarjev in pregledovalca društvenih računov dne 5. t. m. ugoden vspeh. Pri matičinih hišnih strankah se je zvršilo v zadnjem času nekoliko sprememb: eni je bilo treba stanovanje odpovedati, drugi pa najemščino zvišati. V bistvu je pa ostalo vse pri starem. Do prodaje hiše na Bregu ni prišlo, akoravno se je prijavilo več kupcev in nesa-teri z matičinimi pogoji niso bili močno navskriž. Odbor je pa vendar ostal pri prvotnem nazoru, pogojev ne več lajšati, ker ima hiša v resnici zahtevano vrednost. Običajne hišne poprave, ker v pretočenih letih nekoliko večje in važnejše, letos društvu niso prizadele toliko stroškov. Policijskih in sanitarnih hišnih naredeb, katere so prouzročili resni dogodki lanskega leta, se je Matica kot lastnica dveh večjih hiš strogo držala. — Društveni pravdni zastopnik je pri matičini upnici izposloval, da bo Matici od letošnjega leta počenši od dolga na hiši uknji-ženega v znesku 2000 gold. plačevati mestu 5°/0 le 4°/0, s čimer je društvu prihranjenih 20 gold. na leto. Mimo dohodkov obeh društvenih hiš, ki so si pa uže leta in leta v bistvu vedno enaki, so glavni vir društvenih dohodkov doneski društvenih udov. Tu treba tedaj vedne pozornosti, da se število ne le ne krči, ampak tudi vekša, in sicer izdatno pomnožuje, da se društvu stari udje ne izneverjajo, mimo njih pa tudi novi pristo- 157 pajo. Glede števila obrača se v zadnjem času od leta do leta na boljše. Lani je pristopilo društvu na novo 135 udov, odstopilo pa, ali z letnino zaostalo 83, tako da se je število letnikov pomnožilo iz predlanskega leta na lani za 52 in da se bo še močneje, ker je nekaj za-ostalin sigurno še pričakovati. Kdor ne plača, ne dobi knjig, in tudi ne pride v imenik. Da bi se nabiranje pospešilo in o pravem času končalo, trebalo je več poverjenikov na to nekaterikrat opozoriti. Da društvu ne odpadejo, treba je bilo tudi pogostokrat glede iz ene dekanije v drugo preselivših se bivših članov njih nove poverjenike opomniti. Nekaj z društveninami zaostalih ustanovnikov je bilo na to opozorjenih, da so s parci-jelnimi dooeski delj časa še na dolgu. Več odličnejših letnih članov je poprosil odbor, naj pristopijo društvu kot ustanovniki; isto tako več odličnjakov, ki doslej niso bili udje, da se tako nadomeste po smrti prouzročene izgube med ustanovniki. Pozivi so bili vsaj deloma uspešni in doseglo se je toliko, da število ustanovnikov ne gre po rakovi poti. Tudi več druzih gospodov, po-prošenih, naj bi podpirali naše društvo, je Matici pristopilo z letnimi doneski. Da se društvo jači in do dobrega ojači, treba vsestranske vspodbude, treba pred vsem marljivih in delavnih poverjenikov. Odbor uže stori svoje, da draštvenike zadovoli, naj bi ga le občinstvo dobro podpiralo in še pridnejše po svojih poverjenikih pristopalo. V ljubljanski škofiji so ostale lanskega leta glede društvenikov razmere precej nespremenjene: nič posebnega narastaja, nič primanjkljaja, isti precej ugodni stan. Tudi v lavantinski škofiji nič bistvenih sprememb ; večina pri starem: le Žalec in Št. Lenart sta napredovala, Brežice pa in Št. Jurij nazadovala. Slabše je z goriško škofijo: napredka pač nikjer, pa nazadek v cirkniški; deloma celo v goriški, dalje v kanalski in šentpeterski dekaniji. V tržaško-koperski škofiji sta se skrčili črni-ška in tomajska dekanija, drugod je ostalo vse nespremenjeno. V krški škofiji vse pri starem, razven Beljaka in Pliberka, ki napredujeta. V sekovski škofiji vse pri starem. Drugod tudi tako, razven Zagreba, ki je napredoval. Vsled smrti, preselitve ali pa odpovedi dosedanjih poverjenikov, dobile so nekatere dekanije (Cerknica, Leskovec in Lašče na Kranjskem ; Jarenina, Mozirje in Šaleška dolina na Štajerskem; St. Peter na Goriškem in Beljak na Koroškem) nove poverjenike. Drugod so lokalne razmere zahtevale, da je bilo treba dekanije v več poverjeništev deliti (Radeče, Mokronog, Zužemperk in Žalec); nekaj mest je še vedno izpraznjenih, ker se doslej odbora še ni posrečilo dobiti primernih osob za poverjeništvo (Zavre, Reka itd.). Ker g. Murnik v zadnjem velikem zboru podeljenega mu odborništva ni vsprejel in tudi gg. Povše in dr. Pajek mestu njega v odbor pozvana, ker sta dobila od neiz-voljenih največ glasov, nista hotela stopiti v odbor, je prevzel odborništvo vsled povabila odborovega gospod Tomšič, uže bivši odbornik. Med letom se je odpovedal odborništvu še gosp. Hribar. Dva odlična odbornika je izgubila Matica vsled smrti, to je velezasluženega prvo-ritelja štajerskih Slovencev, državnega in deželnega po- slanca Božidara Raiča, ki je umrl tu v Ljubljani 6. avgusta lanskega leta, in pa neumornega izvrstnega sodelavca prof. Fran Erjavca, v svoji stroki nenadomestljivega, umršega 13. januvarja t. 1. v Gorici nagle in nepričakovane smrti. Odbor je sklenil, da se imajo po njih izpraznjena mesta popolniti v prihodnjem rednem velikem zboru. Dalje je bila večina odborova za to, da ima vsako leto izstopiti ravno četrtina odbornikov, kakor je bilo običajno in se to naglasa v pravilih §. 12. V vseh dvomljivih slučajih odloči naj žreb. Neizprosna smrt tudi v zadnji dobi našemu društvu ni prizanašala. Razven uže prej omenjenih dveh odličnjakov, B. Raiča in Fr. Erjavca, kojih pogrebov se je Matica dostojno udeležila deloma po deputaciji, deloma tudi mnogobrojnejše, poklonivša jima vence, zgubila je Matica vsled smrti tudi še več ustanovnikov, letnikov, poverjenikov in sotrudnikov. Poleg Božidara Raiča so umrli ustanovniki: državni in deželni poslanec, trgovec, posestnik in poverjenik Adolf Obreza v Cerknici 26. septembra 1886. 1.; dekan in poverjenik Martin Slibar na Vrhniki 22. februarija t. L; posestnik Anton Froelich v Ljubljani 6. novembra 1886. L; veleposestnik Fran Šentak na Vranskem 2. februarija t. 1. in um. profesor Martin Valenčak v Celji 4. februarija t. 1. Matica žaluje pa tudi ob gomili večjega števila letnih udov, zastopnikov vseh raznovrstnih stanov: duhovnikov, zdravnikov, uradnikov, učiteljev, posestnikov itd. Kolikor daleč segajo poročila poverjenikov in pa druga zasebna poročila, znaša njih število blizu 30. Vsem, posebno pa ustanovnikom, poverjenikom in duševnim podpornikom, bodi iz društva samega najblažji spomin!