USPEL OBČNI rm 18, januarja je bil v Grajskem dvoru v Radovljici Občni zbor sindikalne organizacije Elan, Od 600 članov se ga je udeležilo 230. To je bila lepa udeležba. Vsi navzoči pa so enotnega ^enja, da je občni zbor lepo uspel. Člani so bili zadovoljni. Po dveurnem delovnem vzdušju, kjer smo izvolili tudi nov izvršni in nadzorni odbor, delegate za,občni zbor občinskega sindikalnega sveta ter de-legate za odbor industrije in rudarstva Radovljica, je sledila prosta zabava. Takih in podobnih srečanj Slanov sindikata - članov kolektiva, želimo še več, saj je to ena redkih priložnosti, da se medsebojno bolje spoznamo. Predvsem pa nam je ugajal tudi film o Elanu. V.izvršni odbor so bili izvoljeni sledeči kandidati*. 1» Mrak Janko 2* Babič Franc br. 3. Škofič Janez 4. Kos Marjan 5. Gašperšič Peter ■ ZBOR SINDIKATA 6. MohorČ Rok 7. Bešter Jože 8. Vrečko Maks st. 9. Mravlje Janez 10. Ferkolj Ivan 11. Jenstrle Marija 12. Kolman Lea 13. Pristavec Alojz V nadzorni odbor pai 1. Kolman Tatjana 2. Zupan Anipa 3. Justin Franc Izvoljeni so bili tudi sledeči predstavniki za občni zbor Občinskega sindikalnega sveta Radovljica! 1. Ome j c Vinico 2. Peterman Pavel 3. Ribnikar Franc 4. Svetina Alojz za občni zbor Industrije in rudarstva Radovljica pat 1» Antolič Alojz 2, Benedičič Jože 3. Bergant Terezija ml. / 4. Blažič Alojz 5. Erman Alojz 6. Golčmnn Anton 7. Hrovat Janez 8. Jakomini Alojz 9. Katrašnik Severin 10. Kozamernik Stanko 11. Tantič Milenko Dne 28. januarja pa je sledila kons-tituanta novega izvršnega in nadzornega odbora. Soglasno so bili izvoljeni: za predsednika Vrečko Maks st. namestnika Pristavec Alojz tajnika Škofič Janez blagajnika Jenstrle Marija za predsednika NO Kolman Tatjana Novima odboroma želimo plodnega dela in obilo uspeha, kar pa jim bomo omogočili mi vsi člani z našim sodelovanjem. O • i' . ' .. •' DISKUTIRALI SO’. Tov. BALOH Milan, Tajnik 0bSF> Radovljica je v imenu občinskega sindikalnega sveta pozdravil občni zbor. Dejal je, da je naše podjetje v tem o_b dobju reforme, ki zahteva stroge pogoje , pokazalo sposobnost poslovanja. Tudi v sindikatu ne gre le za sprerfie-mbo naziva, pač pa gre za bistveno . novo družbeno vlogo in delo sindikata. Sedaj so dobivali naloge od ObSS, dalje pa naj bi delali bolj samostojno. Tov, MIKJČ Alojz je r imenu gasila- j kega društva El ari v prisrčnih fce^e- I dah pozdravil navzoče in se zahvalil vsem članom, ki 30 na kakršenkoli način pomagali gasilskemu društvu, Posebna zahvala za to gre vodilnim uslužbencem podjetjaf kot tudi uredništvu "Naše smučine". Ob koncu je |qkrat pozdravil čla ne sindikata, ^cia^Bi prihodnje leto ob 20-letnici gasilskega društva in 25-letnici svcbode in ustanovitve podjetja, pomagali pri organizaciji proslave. Tov. FINŽGAR Miha je načel že s+are jšo misal, da bi športno društvo na šega podjetja in sindikalna organizacija skupno začela z rekre— j acijskim centrom na Voglu s cca SC ležišči. Pri tora predlagp, da bi so I tudi 10 Ndin, ki jih vsak član kolektiva lahko dvigne ob koncu leta iz sindikalne blagajne, namenilo oz. | odstopilo v ta namen» Seveda pa bi pri tem morali tudi člani kolektiva 1 s prostovoljnim delom pomagati, kar bi se pozneje upoštevalo pri koriščenju tega centra« Predse dni’ UO IE je pripomnil, da jc zemljiščo na 1 Voglu v ta namen že odkupljeno, ni pa še odločeno v kakšni izvedbi in obliki ter za kakšne svrhe naj se z gradnjo nadaljuje, Tov. ZAJC Bojan je mišljenja, da je 1 nujno potrebno, da dobimo zdravnika s polnim delovnim časom, ker bo le tako omogočeno preventivno de]o na področju zdravstvene zaščite v pod- I jetjuo Prav tako je načeJ j.dejo; kD je bi»- l la sprožena že pred leti, da bi gle de na razvoj in renome našega podjo_ I tja povabili na proslavo 25--letni-)e i podjetja, tudi predsednika Tita« Julij Arh a, ' ^ 11 \ 11 \ iza Wm/ Na LETOŠNJEM republiškem prvenstvu ^°ZD;j}JEV, lesarjev in lovcev v ČRMO-SNJICAH NA DOLENJSKEM, SO NAŠE PODAJE ZASTOPALE NASLEDNJE EKIPE; 2 ekipi v veleslalomu za člane, 1 eki Pa članice v veleslalomu in 1 ekipa teki moški. Ekipe za tek žensk še vedno ne moremo Sestaviti, da bi nastopila na takem Pomembnem tekmovanju« V T i • • ■—jL*. ekini veleslaloma za moške so Nastopali: Cvenkelj Prane Bohinc Janez Detiček Fric Peternel Janez Pesjak Marjan V II. ekipi veleslaloma za moške pas 1. Pintarič Franc 2. Poliai Franc 3. Kriv.ic Jože 4. Vogelnik Andrej 5. Potočnik Peter V ekipi veleslaloma za ženske: 1. Pristavec Nataša 2. Dobida Majda 3. Perkovič Vera 4. Finžgar Metka V ekipi teki za moške; 1. Peterman Franc 2. Peterman Janez 3. Komar Štefan 4. Pangerc Silvester 5. Krcvat Jane z Vsi člani ekip so že vso sezono pridno trenirali na snegu. Povdariii mo ram, da pa ne samo ti, ampak tudi ostali člani kluba3 Saj smo ekipe za tekmovanje izbrali na treh izbirnih tekmovanjih. Prvi dan tekmovanja je bil na vrsti najprej tek za ženske, kjer mi nismo nastopali. Isti dan pa je bil tudi .start tekačev na 10 km. Proga je bila dolga le 5 km, zato so jo morali preteči dvakrat. Čeprav je imel naš Jano z Peter man štartno številko 7, je pritekel prvi mimo starta v drugi krog. Mislili smo si, to že ne bo slabo. Tik za njim je bil brat Franc Peterman, ki je startal pol minute pred Jane- 3 zom. Najbolje pa je seveda tekel državni reprezentant Dornik Pavel, ki je zastopal LIP Bled. Tudi naš stari veteran Janez Hrovat, se je zelo požrtvovalno boril. Ob progi si je med treningom nataknil po drevju in grmovju krhlje od pomaranč, katere je med dirko mimogrede obiral. Imel pa je smolo s palico. Preveč se je uprl nanjo in krpljica mu je zdrknila do zapestja, sicer bi dosegel še boljši čas in plasman. Drugi dan tekmovanja so startale žen ske v veleslalomu. Proga je bila tejž . ka in v spodnjem delu zelo hitra. Smolo je imela le Finžgar Metka, ker se ji je pri padcu odpela smučka. Uro kasneje je bil start moških v ve_ le slalomu. Naš Cvenkelj je imel startno št. 3. Proga je bila zelo za. htevna in strma. Še ni prišel drugi tekmovalec skozi cilj, ko je odlično privozil naš Francelj in dosegel odličen čas. Startna št. 6, Detiček Fric, je ravno tako dobro vozil in d_o segel še boljši čas. Takoj za Detič-kom s startno št. 7, pa je vozil naš dober tekmovalec Bohinc Janez, vendar se mu je pri zavijanju odpela smučka in je precej zamudil. Za prvo ekipo je vozil še Peternel Janez in Pesjak Marjan. Malo višje kot Bohinca, je zasul talo tudi Peternel Janeza. Odpela se mu jo varnostna vez in moral je odstopiti. Za prvo ekipo nam je ostal na startu le še Pesjak Marjan s star««-tno št. 86. Ponekod je izpod snega že gledala trava. Vsi na cilju smo bili kot na trnju, bo ali ne bo uspel. Vsi ostali naši tekmovalci druge ekipe so se že zvrstili skozi cilj. Še posebno pa so se odrezali Krivic Jože, Pintarič Franc in Pohar Franci. Tekmovanje je teklo naprej, vendar so boljši tekmovalci z razredi, ki so si jih pridobili na zadnjem tekmovanju, že vsi peljali skozi cilj. Naš zadnji tekmovalec, član prve ekipe, je bil še na startu. Sodnik na štartu je takoj po radiu sporočil: "Pazite, vozi kot strela, gotovo bo koga prehitel". In res smo kmalu videli na pobočju Marjana, kako je pometal še tisto malo snega, Najnevarnejši del proge je bil za njim. Videli smo tudi, kako je enega tekmovalca na progi prehitel. Dosegel je tretji najboljši čas. Takoj smo vedeli, da je naša prva ekipa dosegla najboljši skupni čas. Na zaključku tekmovanja in slovesni razglasitvi rezultatov ter podelitvi kolajn, smo bili v središču pozornosti. Saj smo vsega skupaj dobili 15 medalj ter prehodni pokal, ksir so na še ekipe nabrale največ točk. Nepopisno je bilo veselje naših tekmoval^ cev in največji aplavz je bil za Elan. Izjava PETRA LAKOTA - zmagovalca črmošnjiškega veleslaloma: "Proga je dobro speljana. Na njej so lahko tudi zahtevnejša mednarodna tekmovanja, zlasti je primerna za slalom. Črmoš-njice so lepe, samo če je dovolj snega." I \|/ . 0 iio\lfe. >n osvojene me (d BRON EKIPE: Veleslalom moški Veleslalom ženske Tek moški 3 zlate 3 bronaste 3 srebrne POSAMEZNO: Detiček Fric veleslalom moški 1 srebrno Pesjak Marjan veleslalom moški 1 bronasto Peterman Janez tekači moški 1 srebrno Peterman Franc tekači moški■ 1 bronasto Cvenkelj Franc veleslalom moški, st.raz. 1 zlato Hrovat Janez tekači moški, st.raz. 1 zlato SKUPNO: 5 zlatih 5 srebrnih 5 bronastih 5 i GASILSKI OBRAČUN IS 19. OBČNEGA ZBORA IGD "ELAN" II* 1* 1969 je bil v podjetju 19. letni občni zbor IGD "Elan". Polog 35 članov gasilskega društva, so se občnega zbora udeležili tudi predstavniki podjetja, organi delavskega samoupravljanja in družbenopolitičnih organizacij ter predstavniki ObGZ Radovljica in s ose dn j ih gasil s'lih društev. Iz poročil je bilo razvidno, da je bilo delo društva v času ined obema občnima zboroma zelo uspešno. Program, katerega je društvo sprejelo, je bil docela izvršen in celo preše— 562., 0 tam smo že obširno pisali pred Iiratkim v "Naši Smučini". Led drugimi je občni zbor pozdrjtvil tudi predstavnik ObGZ tov. Klinar Liatija, ki je čestital društvu k dose členim uspehom. V govoru je predvsem poudaril naloge 6. kongresa gasilske zveze Slovenije, pomembnost novega terce Ijnega zakona o varstvu pred po-Scrom ter sklepi in priporočila GZ Slovenije. Tudi sektorski’ poveljnik tov. Valant, je čestital našemu društvu kot najbolj aktivnemu društvu v občinski zvezi ter zajfelcl Še nadalj_ nih uspehov. Pica dela za leto 1969 je bil v celo^ ti in soglasno sprejet. Že v letošnjem letu stoji pred našim društvom pomembna naloga^, to je priprava na jubilejno proslavo 20-letnice usta*-novitvo društva, ki bo spomladi pri-1 hodnjega leta. Andrej Resman I ] Na občnem zboru je bil soglasno izvoljen tudi nov upravni in nadzorni ! odbor! UPRAVNI ODBOR: 1. Mikič Alojz predsednik 2. Zajc Bojan sekretar 3. Mikič Vladp poveljnik 4. Ferkolj Ivan podpoveljnik 5. Hrovat Vida blagajnik 6. Resman Andrej član 7. Zupan Matevž član 8. Malovrh Slavko član 9. Blažič Valentin član 10. Bukovce Avgust član 11. Dragan Anton član 12. Lavrič Karel član 13. Biček Stane član NADZORNI ODBOR: 1. Ribnikar Franc predsednik 2. Likozar Milan član 3. Vrhovnik Robert član (S ■*li v 6 SLAB.SA OCENA Andrej Resman 231IČAN0 je POUČEVANJE ČLiiNOV KOLEKTIVA O ROKOVANJU Z ROČNBil GASILNIM ČARATI ZA LETO 1968. S samim poučevanje smo pričeli v požarnovarnostnem tednu meseca septembra. Vsled proizvodnih obveznosti fr-snc uspeli poučiti vsega članstva, acpak le pomožne obrate, razrez lesa, splošno lesni obrat, kovinsko, inštitut in upravo. Jspeh na teh predavanjih je bil na splošno mnogo boljši od prejšnjih. Predavanja so zajela o£ji krog ljudi to neposredno na njihovih delovnih mestih, kar je vplivalo na večji Stores in zanimanje članstva. V prvem delu predavanj v že omenjenih oddelkih ne bi nikogar oddvajal, delavci so stvar vzeli resno in p o v* od 0® bila ocena prav dobro. -^ugače je bilo v drugem delu poučevanja v hali A in B v smučariji. Mor-je bila pri tem delno tudi naša -rivda, ker smo naenkrat zajeli Preveliko število zaposlenih. Pri dopoldanski izmeni smo doživeli neprijetno presenečenje. Že med predavanjem je bilo opaziti, da nekateri prisotni niso preveč zainteresirani. Ko srno po končanem predavanju vprašali, ce so vsi razumeli in če kdo želi dodatnega pojasnila, se ni nihče ogla— sil. Ob prisotnosti tehničnega direkcij. ing. Hočevarja, je na vprašanja Gasilske tematike odgovarjalo več prisotnih. Odgovori so bili zelo skromni. Nekateri sploh niso vedeli 2a kaj gre. Žalostno je, da je bilo zanimanje in nivo znanja najmanjše prav v oddelku, ki je požarno najbolj ogrcnen. Potrebni nam bodo še veliki napori, da nam bo uspelo v popolnosti izvršiti sklep osemnajstega občnega zbora IGD "Elan" ki pravi, da ne sme biti člana kolektiva, ki ne bi znal ravnati 2 ročnimi gasilnimi aparati. Razmere, v katerih živimo, nam narekujejo, da moramo biti čedalje bolj budni. Zapleten mednarodni položaj, organizacija civilne zaščite po podjetjih in krajvenih skupnostih, sodelovanje žensk v teh enotah je zgovoren dokaz, da je stvar resna. V slučaju vojne bi glavno breme v vsesplošni ljudski obrambi v podjetjih morale nositi Sanske in prav je tako, da se na vse tc ze preje pripravimo . Glede na to, da je prav naše podjetje v občini požarno najbolj ogroženo, kerSv proizvodnji v jglavnem predeluje suh les, uporabljajo razne kemikalij^ laki, topila, najrazličnejše celulo— (nadaljevanje na sti*. 17 ) 7 januarja V podjetje smo sprejeli 2 nova de lav =, ca in toj V 2 3 Franc Valjavec STANJE DELOVNE SILE dne 31. 1. 1969 . \ V podjetju z obratom družbene preh- s rane je bilo skupno zaposlenih 593 delavcev, od tegas zenski mo šliih 271 322 V Inštitutu pa je bilo zaposlenih 24 delavcev, od tega: žensk moških 4 20 GIBANJE DELOVNE SILE O ŽEJEN Leon - strojni tehnik - na delovno mesto organizator ja v mehanografskem centru. PESJAK Marjan - zidar - na delovno mesto zidarja v pomo žnem obratu •• ' v:-V.' V.v' v:' ' ■ V Inštitut pa smo sprejeli 1 novega delavca in tos r------------------------ LIPAR, Marjan - novinar - pravnik -na delovno mesto ra*-ziskovalca. Iz podjetja pa sta odšla; O MIHALJČIČ Milan - ključavničar - za^-poslen na kovinskih delih v pomožnem obratu - po sporami zumu. VOGRINEC Janez - polkvalificirani delavec na lesno obdelovalnih strojih in napravah, zaposlen na delovnem mestu lepljenje v obratu smuči - umrl. ROJSTVA! O Rodili so se s ERMAN Heleni PINTAR Alojzu deček deček 3 V J1HUAEJT SO PRAZNOVALI svoj jubilej - skupno delovno dobo v našem podjetju, sledeči člani: 1. Mencinger Oton 21 let 2. Kralj Franc 20 let 3. Mali Viktorija 19 let 4. Rakovec Franc 16 let 5. Amb'i*ožič Ivica; 14 let 6. Krmelj Janez > 14 let 7.- ; Sinobad Ivanka 13 let 8. Bogataj Vinko 12 let 9. Fabijan Franc 12 12 let 10. Mevlja Branko let 11. Mrak Frančiška 12 let 12. Polajnar Ivanka 12 let 13. Primc Frančiška 12 let 14. Vogelnik Marija ml. 12 let 15. Zupan Ljudmila 12 let 16. Babič Franc TO 11 let 17. Mravlje Janez 11 let 18. Vrečko Metka 11 let 19. Bulovec Franc 11 let 20. Berce Jože 9 let 21. Erjavec Anemarija 9 let Opalk Pavla st, 9 let Pangerc Prano 9 let . Šipe c Ivanka 9 let 25. Zupan Iyanka 9 let 26. Ženiva Angela 9 let 27. Frlic Pavel 8 let 28. Trlej Terezija 8 let 29. Ozmec Ivan 7 let 30. Zor Janez 7 let 31. Bernard Anton 6 let 32. Bešter Marija 6 let 33. Čemažox Marija 6 let 34. Jeram Peter 6 let 35. Legat Anica 6 let 36. Hegnaro Marija 6 let 37. Potočnik Angela 6 let 38. Prestrl Marija 6 let 39. Resman Ema 6 let 40. Sodja Alojz 6 let 41. Sudič Anton 6 let 42. Šušteršič Marjanca 6 let Vsem jubilantom iskreno čestitamo in želimo' veliko uspehov pri njihovem nadaljnem delu! ZAHVALA podjetju za dodelitev stanovanja v Radovljici. Mali Vika 9 1J mesečni izpad Majda Dobida ZARADI BOLNIŠKEGA STALELA leta 1968 v "Elanu" ivIoSGC Povpr.štev zaposlenih . Štev.del, dni v mes. Skupno de 1• dni Štev.bol. dni v me s. ic bol. Januar 630 24 15.120 653 4,3 Februar 631 22 13.882 934 6,7 Marec m 23 14.375 709 4,9 April 622 23 14.306 660 ' 4,6 Maj 621 24 14.904 498 3,3 Junij 623 22 13.706 626 4,5 Julij 621 24 14.904 701 4,7 Avgust 620 24 14.880 695 4,6 September 617 22 13.574 587 4,3 Oktober 619 24 14.856 572 3,8 November 618 24 14.832 625 4,2 December 618 23 14.214 719 V Skupaj 622 23 173.553 63. 7979 ali 832 delo^mih ur 4,6 Ta izpad bomo lažje razumeli če vzamemo za celomesečno proizvodnjo vložil« za primerjavo mesec december , ko je obrat smuči 40.000 produktivnih ur telovadno orodje 5.100 produktivnih tr Icovinski obrat 5.700 produktivnih ur sedlarski obrat 1.600 produktivnih ur obrat plastike 3.900 produktivnih ur razrez 2.000 produktivnih ur Skupaj: 58,300 produktivnih ur 10 s v/ V "ilOSK N. SMUČINE o S.K. OBRAČUN ZA ISTO 1968 •V letu 1968 je bilo izdano 9.6CC izvodov tovarniškega glasila, ali povprečno mesečno 800 izvodov. Glasilo je izhajalo redno vsckega 15. v mesecu na najmanj 18 ali največ 28 straneh, povprečno pa na 24. straneh. Porabljeni material za glasilo: 9.600 ovitkov * C.22 Ildin. 240 zavitkov ciklostil papirja & 13,78 Ndin 22 kom barve (tube velika) & 15,85 Ndin 16 kom barve (tube tnale h, 5,87 Ndin 284 kom matric h, 1,77 Ndin 1 kom tuš za blazine & 1,95 Ndin 2 kom (ste lil.) korekturnega laka & 2,81 Ndin 2.130.00 Ndin 3.300.00 Ndin ’ 350,00 Ndin 94,00 Ndin 502,68 Ndin 1,95 Ndin r 5,62 Ndin Materialni stroški skupaj 6.384,25 Ndin Gl asilo smo urejali in tiskali sami in so vsi stroški (delo) zajeti v stalnih mesečnih honorarjih. Pri materialnih stroških ni upoštevana amortizacija stroja za razmnoževanje in piscaje, ker se stroja uporabljata za ostale potrebe podjetja in je amortizacija zaračunana pri letni bilanci podjetja. Finančno poslovanje 1. Dohodki O Glasilo ni imelo nobenih dohodkov, ker so ga člani kolektiva in upokojenci dobivali brezplačno. Ravno tako samo glasilo pošiljali raznim ustanovam in forumom izven podjetja brezplačno. 2. Izdatki Izdatki za material Honorarji netto Prispevki Izdatki skupaj O 6.384,25 Ndin 9.291,50 Ndin 3.561,16 Ndin 19.236,91 Ndin Ker je bilo izdanih 9.SOC izvodov glasila, skupni stroški pa so znašali 19.236,91 Ndin, je dejanska cena za en izvod 2 Ndin. Stroški za r-lasilo so se v celoti krili na račun materialnih stroškov. 11 poškodbe POŠKODBI PRI DELU V MESECU JANUARJU-VZROK JE BIL NEUPOŠTEVANJE VARNOSTNIH PREDPISOV! O ERZAR Janez, PK delavec, zaposlen v oddelku metalnih smuči, je dne 20. 1. 1969, nekako ob 21 uri iz neznanega vzroka aktiviral nožno stikalo za vklop stroja za oštevilčenje smuči. Stroj je aktiviral v času, ko je delavka, ki je delala na tem stroju, za časno zapustila delovno mesto. Stroj je imenovanemu "Oštevilčil" levo roko, predvsem mezinec roke. Vzroki Nepoznavanje varnostnih predpisov. Imenovani je še v bolniškem staležu. O I CERAR Anton, VK električar, zaposlen v oddelku remonta, je dne 22. 1. 1969 povrtaval na vrtalnem stroju objemke za pritrjevanje cevi. Imenovani je ob jemke, ki jih je povrtaval, držal v roki in jih ni pritrdil ali na drug primeren način zavaroval proti zavr-titvi. Iz tega vzroka mu je vrteči sveder stroja zagrabil in zavrtel objemko, katera ga je poškodovala po ka zalcu in sredincu .leve roke. Vzrok: Neupoštevanje varnostnih predpisov. Imenovani je še v bolniškem staležu. O Za obe poškodbi je komisija za varstvo pri delu predlagala uvedbo disciplinskega postopka. DR, POŽENELOM S. K. PREDSTAVLJAM V.AM NAŠO NOVO ZDRAVNICO Dr. Poženel Milica je bila takoj na voljo, da nam pove kaj o sebi in o prvih vtisih v "Elanu". Sprva sem mislil napiseti le nekaj skopih podatkov o njenih personali— jah in njenih splošnih vtisih. Vendar mi je v prijetnem in neprisiljenem pogovoru z njo takoj bilo jasno, da je temu srečanju treba posvetiti več prostora« Doma je iz Ljubljane in je po diplo-1 mi delala dve leti na kliniki, dokler ni nastopila prve samostojne slu žbe kot ambulantna zdravnica pri nuS' Takoj je treba povedati, da pol delovnega časa dela v Verigi, drugo po*' lovico pa v Elami., To deljeno dalo je precej naporno, toda ona so čeze»3 ne pritožuje. Vendar na ta način more opravljati le najnujnejša dela, tekoča obolenja in pa s tem dane mo^ nosti za načrtno preventivno delo, sistematske preglede, itd. Strinja se z nami, da bi za Elan moral biti zdravnik s polnim delovnim Sasom, da bi se lahko posvetil tem problemom, ki nujno čakajo na rešitev. Kot pred-' stavnica ženskega rpola bolj r>023ia. §8» (nadaljevanje na stra 19) 12 informiranje (nadaljevanje) Informiranje članov kolektiva in samo upravnih organov mora biti organizirano tako, da je zagotovljena pravočasnost, objektivnost, celovitost in razumljivost informacij. Po potrebi naj bodo opremi;':? ne s slikovnimi ali drugačnimi- ponazorili. Kdorkoli ugotovi na svojem področju probleme, katerih razrešitev lahko bistveno vpliva na uspešnost poslovanja podjetja, je dolžan o tem takoj informirati pristojne stirokovne službe ih odgovorne organizatorje oz. vodje V njih, samoupravne organe tor ves kolektiv. (Alternativa; kolektiv obvestijo samoupravni organi). Če nastopijo zaradi nepravočasnoti informiranja težave, katevih posledica je določen poslovni neuspeh podjetja, ndsi posledice tisti, ki je za problem vedel, ni pa pravočasno 'informiral ustrezne službe, osebe ali organa. Odgovorne strokovne službe. posamezniki in samoupravni organi pa morajo takoj o nastalih problemih razpravljati ter primerno ukrepati. Samoupravni organi so dolžni obvestiti kolektiv pred sprejetjem vsakega skle pa oz o akta, Če njegova vsebina zadeva večino članov kolektiva.. (Alternativa; Kolektiv mora biti predhodno obveščen predvsem o vseh tistih dogajanjih, na katerih potek lahko odložilno vpliva,) Seje samoupravnih organov so javne in ima vsak član kolektiva pravico,, da se jih udeleži, brez pravice glasovar-nja„ Zapisniki sej samoupravnih organov mo rajo bitij v statute Varianta Is objavljeni v glasilu delovne organizacije, Varianta 2: izobešeni na oglasni deski, J • 1 ‘ * ' Varianta 3: ciklostirani in razdelj_G ni po delovnih enotah (vsem članom kolektiva)^ Varianta 4s kombinacija 1-3 najkasneje 5 do 10 dni po seji. Delavci imajo pravico in dolžnost^ da preko svoje delovne enote dajejo pripombe ali predlogo na posameznie sklepe, ki jih morajo samoupravni organi obravnavati in o tem poročati prizadetim v čim krajšem času. Če bi upoštevanje pripomb lahko bistveno vplivalo na vsebino sklopa, so samoupravni organi dolžni .take pripombe objaviti (na ejiak način kot zapisnike in sklepe sej), (se nadaljuje) 13 IN UMRL JS NAŠ SODELAVEC VOGRINC JANEZ MEMORIAM Pokojni se je rodil 15* 4. 1938 v Oseku pri Mariboru. V delovno razmerje naše delovne skupnosti je stopil 16. 8. 1961. Zjiposlil se je na delovnem mestu strojno brušenje v smučarskem obratu, kjer je delal le-dobre tri mesece, na— kor je bil premeščen po službeni potrebi v skladišče gotovih izdelkov na delovno mesto pomožnega skladiščnika. Sl. januarjem 1963 pa se je zopet zaposlil v obratu smuči na delovnem mestu lepljenje smuči, kjer je delal do konca svojega življenja. Kot vesten, priden in marljiv delavecj je vse SToje življenje posvečal edino le delu in napredku, tako doma, kakor tudi v podjetju. Opravil je izpit za polkvalificiranega delavca na lesnoobdelovalnih strojila in napravah, istočasno pa si je zgradil svoj lastni dom. Usoda pa mu je bila neprizanesljiva. Nepričakovano, v najlepših letih življenja, ko bi moral še in še ustvarjati in končno uživati sad svojega truda, šam in njegova družina, pa mu je zavratna bolezen pretrgala nit življenja. Njegovo delo v podjetju kakor tudi doma, pa nam bo ostalo v trajnem spominu. UMRL J3 NAS UPOKOJENEC JESENKO ANTON Pokojni Jesenko Anton se je rodil kot sin kmečkih staršev 14. 1. 1908 na Brezjah. Izučil se je čevljarske obrti. Med drugo svetovno vojno je bil borec NOV. Po končani vojni je nekaj let opravljal razne funkcije v organih ljudske oblasti, nato je bil zaposlen pri Čevljarski zadrugi na Brezjah do njene likvidacije, nakar se je zaposlil v Tovarni Verig v Lescah in kasneje T Železarni na Jesenicah. V našo delovno skupnost je stopil 1. 2. 1957 in se zaposlil na delovnem mestu sedlarska dela v .sedlarskem obratu, kjer je ostal do 1. 6< 1962, ko je nič kaj trdnega zdravja odšel v zasluženi pokoj, katerega pa ni dolgo uživali Bolezen, ki ga je spremljala več let po vojni, mu je bila neprizanesljiva. Nepričakovano nas je zapustil 16. 1, 1969« Kot naš bivši sodelavec nam bo ostal v trajnem spominu. Dolgost življenja našega je kratka, kaj znancev že zasula je lopata, al’ dneva ne pove nobena pratka. /4 ■ZAHVALA Vsem, ki so ob težki izgubi dra^-gega moža JANEZA VOGRINCA sočustvovali, izrekli sožalje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala pa vsem sodelavcem smučarije in sindikatu za vence ter celotnemu kolektivu, upravi in sindikatu za denarno pomoč . Posebej pa še dr. Romihu in dr. Požene lovi za ves njun trud in požrtvovalnost. Žalujoča žona Marija in sin Dušan ZAHVALA vsem, ki so spremili JESENKO ANTONA na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala pa sindikatu za venec na grob. Žalujoči sorodniki ZAHVALA vsem, ki so ob težki izgubi drage mame GORIČNIK MARIJE sočustvovali in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno pa se zahvaljujem sindikatu -vili pa ima vsekakor določen vpliv ~ da je možnost obolenja mnogo manj_ od • U Ker dela v tovarni športnega orodja, mi je takoj ušlo vprašanje, Isizo kaj stoji s športom. Košarko pravi da je igrala v Ljubljani v klubu in da ji dobro gre od rok* Smučati pa je začela lansko loto. "Kaj pa letos", je sledilo mojj vprašanje. "Ja, trenutno nimam smuči!" Kakšen primer! članova zdravnica nima smuči, pa bi rada smučala. "In kaj mislite v bodoče, kaj bi bilo treba ukreniti v Elanu, da bi opravi- li tudi preventivno delo, ki trenutno stoji." "Elanov zdravnik bi imel več kot osem ur dela, da bi se posvetil vzgojnemu delu, da bi a.organiziral tečaje prve pomoči, da bi se posvetil Bpolni. vzgoji zaposlenih, kontracepciji in drugim". Še in še bi govorila, vendar se mi je zdelo, da jo preveč zadrSujom od njenega poklicnega dela. Obljubila pa mi je, daJBo v "Naši Smučini" še oglasila, in nam Inc.j napisala iz njenega področja. Tudi ovitek smučine bi bilo treba preurediti. Mlada je še in delovna. Pred sebe j ima še mnogo načrtov. Tudi t?_stih, ki se tičejo nas, Elana. Želimo ji mnogo uspeha pri delu in pa, da bi so začeto delo premaknilo naprej tudi iia področju preventive. Vendar v bore štir-rih urah, ki jih ima za Elan na razpolago, vsoga tega ne bo zmogla. 19 -rišica reče Janezku naj nadaljuje - ! ? ! (vse tiho) - No Janez ali ne boš bral? - Tovarišica, saj berem potiho! Vlasta Vidic pa so za .o tudi odgovorni samoupravnim organom, saj je organizacija šole vezana poleg zahtov delovnih most tudi na materialne stroške. Vsekakor bo ta problem moral upravni odbor na nek način vskladiti s potrebami v podjetju, in pa o nadaljnem obstoju te šole. Sicer pa so rezultati testiranja pokazali zelo dobre usjiehe in šole ne bo zanemariti. Kandidati, ki so vztrajali na lesnem in strojnem od delku so pokazali dovolj resnosti in zrelosti za nadaljni študij. Želimo jim še nadaljnih uspehov. (Op.Ur.) Zanimali smo se pri učencih — mojstrih, kaj je vzrok takemu stanju, Id. nikamor ne pelje. Dobili smo nekaj pripomb o vzrokih, zakaj so zapustili šolo. i/ied njimi so sledeči: 1. Poleg mojstrov, ki so obvezni obiskovati šolo, se je prijavilo tudi več mlajših delavcev. Nivo znanja med njimi je bistveno različen, lori. terij pa za vse enak, 2. Snov je bila preobširna, napori starejših učencev preveliki, da niso več fizično zmogli ne z učenjem, ne z delom na delovnih mestih, ki je zaradi tega trpelo. 3. Odnos nekaterih predavateljev do starejših učencev je bil večkrat ne mogoč, kot do osnovnošolske mladine. 4. Šola se je tako praktične nadaljevala brez tistih učencev, katerim je v osnovi bila namenjena. 5» Mlajši učenci niso vedno razumeli težav mojstrov pri učenju in so se jim celo posmehovali, tako da so zgubili voljo, itd. Če je vse to re s......... Kaj zdaj? Kje je rešitev probloma? j Upravni odbor bo moral obravnavati co-! lotno problematiko okrog te šole.