^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ Geslo \ffi^^GLASILO SLOV. KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI fa URADNO GLASILO DRUŽBE SV^Rn^T^ _ Vr _— S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI IN ZAfADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER COLO ^ ~ ! THE OLDEST j AND MOST POPULAR SLOVENIAN j i NEWSPAPER IN UNITED STATES OF j AMERICA. NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH | DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 118. CHICAGO, ILL., SREDA, 29. JULIJA — WEDNE 5DAY, JULYf 29, 1925. LETNIK XXXIV Smrt Bryana. BRYAN JE BIL NAJDEN MRTEV V POSTELJI, KAMOR JE LEGEL PO JEDI NA KRATEK POČITEK. — TOŽIL NI O NIKAKIH BOLEČINAH. -o- Dayton, III. — Malo mestece Dayton v. državi Illinois je bilo prizorišče viharnih prizorov v procesu proti Scopesu, v katerem je W. J, Bryan igral veliko vlogo. Po končanem procesu se je vrnil zopet n:ir nad ..pokrajino, ki pa je trajal le malo časa. V nedeljo popoldan je po o-bilnem obedu W. J. Bryan, legel na posteljo na kratek počitek, da zadobi novih moči za njegovo delo v boju proti evo-lucijonisti. Ni pa več usta], ko so ga prišli buditi so našli mrtvega v postelji. Tako je zopet završalo po mirnem mestecu in šlo od ust do ust: "Bryan je umrl." Mr. Bryan se je nahajal na stanovanju pri svojem prijatelju Mr. Richard Rogersu. V nedeljo popoldan po obedu je kakor navadno legel na posteljo, ne da bi tožil o kakšni bolezni. Njegov šofer, Jim McCartneyJ je prišel ob določeni uri, da zbudi svojega gospodarja, kako se pa prestraši ko vidiVMr. Br yana v postelji v poziciji, kakor da namerava ustati. Šofer stopi bližje in vidi, da je mrtev. Mrs. Bryan je bila ta čas na porču in se silno prestrašila ko so ji povedali o smrti soproga. Kakor pravijo, je vladalo med njima veliko prijateljstvo. Mrs. Bryan je sama bolana in ne more hoditi, v veliko tolažbo ji; je bif udani soprog, udarec za, ženo je hud. Pokojni je bil star 65 let. Mrs. Bryan želi, da bi se truplo pokopalo na Arling-ton pokopališču, ker to je bila tudi želja pokojnega, kajti Mr. Bryan je bil polkovnik v špan-sko-ameriški vojni. Mr. Bryan je imel napravljen načrt ,da bo v torek imel dva govora o Scopesovem procesu v KnoxvilIe in pondeljek bi imela Mrs. Bryan odpotovati proti Idaho — smrt je pa načrte prekrižala. Truplo pokojnega je bilo izstavljeno v pondeljek popoldan od 2. do 5. ure na domu kjer je stanoval ljudstvu, ki so ga trumoma hodili obiskovati. Danes zjutraj ob 8:40 je bilo naloženo na posebni železniški voz in odpeljano v Washington, od koder ga odpeljejo v Arling-ton na državno pokopališče. Aretacija Grace Mackenzie. Tampa, Fal. — Lady Grace Mackenzie, znamenita svetovna lovilka divjačine po pragoz-dih je danes v Hillsborough o-krajni ječi. Aretirana je bila, ker je hotela vnovčiti ponarejeni ček meseca aprila. Ček je bil podpisan od G. E. Bray-a, prodajalca zemljišč, kateri jo je pustil aretirati.. Smrt v plamenu. Winnipeg, — Izbruhnil je o-genj v farmarskem . poslbpju, ki jC stalo na samem, v plamenu je tudi našel žalostno smrt lastnik Ted Nairin. Pospolje je zgorelo do tal, v pogorišču so našli tudi ožgano truplo Nai-rina. _ 1 EKONOMIČNA KRIZA NA VIDIKU. Evropa pred veliko ekonomično krizo, katere »e zavedajo vladni krogi ;n prirejajo konference, kako bi se iste obvarovali. London. — Evropa je danes na robu ekonomične krize. V torek se je vršila v Parizu seja zastopnikov "International Miners", katera lahko privede j do prve stavke, ki bo podpirana od sodelavcev v drugih državah ne glede na narodnost. Na seji v Parizu so si zastopniki angleških rudarjev prizadevali napotiti voditelje rudarjev drugih držav, da bi pristali . nato, da bi v slučaju rudarske J stavke v Angliji rudarji po dru- 1 gih državah pomagali s tem, da bi ne dopustili izvoza premoga iz svoje države v Angli- ' jo. Stavka v Angliji je napovedana za v petek večer. Transportni delavci Vel. Britanije so sklenili, da ne bodo v ] i slučaju stavke prevažali nobe- i nega premoga, tudi železničar- 1 ji so se pridružili transportnim 1 delavcem, tako da je za pri- i čakovati enega najhujših bojev med lastniki premogovnikov in delavci. ] Anglij a si bo prizadevala do- jj biti dovoljenje za izvoz iz Ruh-ra 10,000.000 ton premoga, ki ga je tamkaj odveč. A tudi rudarji v Saar so baje zastavkali v protestu proti verzajlski pogodbi, katera po njih mnenju preprečuje ekonomično razvijanje v Evropi. Stavka je tudi kakor pravi poročilo neizogibna v Nord in Pas de Calais, Francija, a zadnje tozadevno poročilo pravi, da rudarska federacija rudarjev za Francijo je odložila dan generalne stavke, kf je bila določena za v pondeljek. Premier Baldwin je pozval k | sebi vse merodajne faktorje in se posvetoval kaj storiti v temu' kritičnemu trenotku. Med lastniki, oziroma zastopniki premogovnikov in rudarji se vrše neprestano konference, prevladuje pa upanje, da se bo rešilo povoljno. Neki član kabineta je dejal, da je Anglija na robu največje prekucije v domovini. -o- Amerikanka bo plavala preko angleškega kanala. Boulogne, Francija. Semkaj je prišla Amerikanka Ger-trude Ederle, ki se trenira, da ibo preplavala angleški kanal od Cape Gris-Ne Francija, pa do angleške obali. Ker je zadnji teden močno deževalo je o-viralo njeno trenažo v vodi, ni j jo pa zadrževalo, da bi veliko ne hodila, kar je tudi potrebno za utrjenje mišic, katere potrebuje pri plavanju. Valeski princ potuje v Južno Ameriko. Capetown. — Valeški princ je obiskal znamenito bursko bojno polje ,v okolici Kimberly. Sedaj je na potu proti Južni A-meriki. KRIŽEM SVETA — Vladivostok, Rusija. — General Milnikoff, ki je v zvezi s kozaškim voditeljem, Ata-man Semenofom in vnet proti-boljševiški delavec v vzhod-i nem delu Rusije je bil obsojen , na smrt. Višje sodišče je odklonilo njegov apel. — Wheeling, W. Va. — Clark Fulton, kateri bi imel po par letih podedovati več milijonov dolarjev po svoji stari materi je bil na mestu mrtev ko se je vozil z avtom v megli in se prekucnil. — Denver, Colo. — Od tukaj je odšla ekspedicija, ki bo preiskovala Vzhodno Afriko. Načelnik raziskovalcev je dr. C. E. Cadle. Ekspedicijo so z denarjem založili denverski podjetniki. — Chicago, III. — Ogenj je J izbruhnil v garaži na 2708-12,1 l\Ventorth ave. katere lastnik i je George Racky. Skoda na po- 1 slopju je cenjena na $20.000 in 30 avtov je popolnoma uničenih. Nevarnost je za poleg stoječa poslopja, da se ne zrušijo, ker so stene oslabljene vsled poslopja, ki je zgorelo. — Vichy, Francija. — Cha-teau de Randan, katera je bila zidana v šestnajstem stoletju in prenovirana leta 1822. je o-genj popolnoma uničil. Več gasilcev je zadobilo težke poškodbe. — Mexico City, Mehika. — Od tukaj poročajo, da Mehika ne bo zavlačevala svoj dolg, ki ga dolguje zunanjim državam, temveč takoj pod vzela tozadev-' | na pogajanja za poravnanje. — Atene, Grčija. — Nova j vlada Pangalosa v Grčiji bo postavila areno za bikoborbo, »J tem namerava obrniti pozornost ljudstva proč od eventuel-^ ne revolucijonarske misli. _ Bog ve, če bo to kaj pomagalo. i — Ne\v York. — Tukaj si je končal življenje v nekem hotelu Danec, dijak, Hans Jensen v starosti 29 let. Pri njemu so na-' šli le 10 centov, kar znači, da ga je gnala v smrt revščina. — Marinette, Wis. — Cla-rence Milton, star 29 let je popravljal zasta/o; ki se je ovila krog žice električne napeljave, a ko se je dotaknil žice, se je mrtev zgrudil na tla. Koloniziran je Židov v Rusiji. ] New York. — Dr. Joseph i Rosen, načelnik židovskega od- i bora za dobrodelje v Rusiji je objavil besedilo pogodbe z sov- j jetsko vlado^po kateri namera- t vajo napraviti židovsko koloni- < jo • v poljedelskem okraju < Ukrajine, kamor se bo naselilo do decembra leta 1926. nad 100.000 Židov. Pripravljen je 1 tozadevni odbor, ki ima polno : moč za nakupovanje poliedel-'1 skega orodja in zemlje. ---o- Avto dirkača zadela, smrtna nesreča. Pariz. — Antonio Ascari, i-talijanski avto dirkač je pri dirki v Parizu že proti koncu dirke zavozil v drog ob cesti s tako silo, da je bil na mestu mr- 1 tev in avto ves razbit. Vzrok j je bil največ fcer je prejšni te-!I den močno deževalo in je bila cesta silno slaba za dirkanje. Zdravniki so izjavili, da ni o-stalo ene kosti v njemu cele \ Slika pokazuje slovenskega ribiča iz Minnesote. Pred seboj je razobesil svoj plen, ki ni majhen, kakor zgleda. Sliko je nam poslal Mr. Jos. Mantel ugleden trgovec z Ely, Minn. "RAZUM, ALI VOJNA." - L!oyd George govori o boju med močjo Li pravico. — Skrbijo ga drugopoltna pte-i mena, katerih število nad-kriljuje bele. —o- London. — David Lloyd George, bivši ministrski predsed-' nik Vel. Britanije vidi pred se-i boj veliko plemensko vojno, a-ko se ne bo postopalo in vladalo z razumom. George pravi, da je dovolj vzroka za njegovo trditev. Rjava in rmena plemena v Aziji so se naveličala biti pokorna vladajočim belokožnim inozemcem in čakajo trenotka, j ko bodo pahnili od sebe vsiljiv-' ce. | Kitajska je v smrtnem boju najbolj intenzivne in dobro organizirane propagande proti inozemcem. Japonska je nevarna na morju kakor tudi na suhem in danes je tekmec na polju trgovine, na katerega je tre-! ba računati. Tudi v Indiji so nemiri. ! V Afriki se pa danes bije boj — boj med grabežljivimi Evropejci in domačini. Prvi i-majo v teh domačinih silnega sovražnika, kateri ima dobro trenirane voditelje, ki so bili izurjeni v evropejskih vojaških šolah. Tudi v Egiptu so nemiri. t V Zdrž. državah je bilo vprašanje* drugopolt. plemena vedno pereče. Problem črncev še dolgo ni rešen in na Fi-lipinah je tudi pleme, ki bi se rado otreslo bremena ameriškega gospodstva. Glede na število so drugo-aoltna plemena v premoči, kaj-število njih je 1,150,000.000, iočim je belokožcev 550,000,-)00. 1 Boljševiška Rusija je po mnenju Georga največ kriva, da se | je na Kitajskem in sploh med drugopoltnimi plemeni pričelo s tako silno gonjo proti inozemcem. George imenuje Ruse nekak izmeček, kateri peha druge v nesrečo izmeček, da oni narodi, ki so jim nekdaj bili prijatelji, se danes s studom obračajo proč od njih. George zaključuje svoj članek s svarilom na velesile, naj trezno premislijo pretečo ne-> varnost drugopoltnih, drugače bo izbruhnila nova m še hujša vojna kot je bila zadnja svetovna. Sirite list "edinost" VOJNA V MAROKO. Španski diktator v Maroko za . pomoč Franciji. — Rifijanci še niso ugn^ni, ponoviti nameravajo zopet napade. Pariz. — Španski diktator Primo de Rivera je prišel iz Madrida v Algeciras v Maroko, z namenom, da se bo posvetoval z voditelji francoske armade v Afriki v zadevi Rifijan-cev, kateri so, kakor se vidi ne-ugnani in silno trd oreh za Francijo, kakor je že bil tudi za Španijo. Uradno poročilo iz Feza ni za Francoze nič kaj povoljno,; dasi je v bližini glavnega mesta nastala tišina, se okrog Taf-, franta čuti premikanje čet Ri-fijancev, ki znači, da se pripravljajo na napad. STALIŠČE PREMOGARJEY. Svvampscott, Mass. — John j Hays Harnmond, načelnik pre-j iskovalne komisije se je izrazil, da v slučaju premogarske stavke bodo vse politične stranke in celokupni ameriški narod podpirali predsednika Coolid-gea v njegovih ukrepih, da ne bo prišlo do pomanjkanja premoga. Mr. Hammond je postal načelnik komisije leta 1923. med premogarsko stavko. Zadnje čase je- večkrat obiskal predsednika in se posvetoval z njim glede preteče stavke, ki zna privesti do pomanjkanja premoga. Ako bo celokupni ameriški narod podpiral predsednika je seveda še le vprašanje kakšno stališče bo predsednik zavzemal kot posredovalec. Premagal štiri bandite, vsi v rokah pravice. Chicago, 111. — Štirje bandi-( ti so napadli veletrgovino sL zlatnino, na 205 Madison cesti j z namenom, da bi si prilastili zalogo dragocenosti cenjeno na $100.000. Čuvaj Yates Fetter-man, ki je bil v svetovni vojni kapitan se je pa postavil v bran in ranil tri od napadalcev, vsij štirje so bili aretirani. Feter-; man je zapazil, da so izkopali j luknjo skozi ^id\nakar jim je sledil in presenečal ko so se ravno pripravljali, da navrtajo blagajno, v kateri s€> bile shranjene dragocenosti. Velika nezaposljenost v Angliji- London. — Celokupno število nezaposljenih v Angliji je glasom zadnjega tozadevnega poročila 1,291.200. LEP PLEN NA RIBOLOVU. Iz Jugoslavije. -o O PRAZNIKU SV. CIRILA IN METODA, KATERI JE PRAVI LJUDSKI PRAZNIK, DA LJUDSTVO RES SPOZNAVA IN ČASTI SVOJA APOSTOLA. —I DRUGE VESTI. Sv. Ciril in Metod. Ob začetku Jugoslavije sta država in cerkev tekmovali, kako bi spomin sv. Cirila in Metoda povzdignili in poživili. Jugoslovanski škofje so leta 1919. izdali skupno okrožnico o sv. Cirilu in Metodu kot apostolih cerkvene edinosti in vesoljno-sti, ukazali so naj se praznik slovanskih apostolov vsako leto najslovesneje praznuje in naj se v cerkvenih govorih ljudstvu pojasnjuje važnost tega praznika. Država je god sv. Cirila in Metoda proglasila z d državni praznik. A pl-eden se je sloves-1 ino praznovanje udomačilo ini uredilo, so že nastopila velika, razočaranja in nesoglasja. V j naših katoliških pokrajinah se niti dobro ne ve, kdaj je državni praznik. God slovanskih a-t postolov namree praznujejo \ j Srbi dne 24. maja, katoličani | pa 5. junija. Glavno je, da je god sv. Cirila in Metoda res pravi ljudski praznik, da ljudstvo res spoznava in časti svoja apostola. Sv. Ciril in Metod sta tako velika svetnika in glasnika krščanske vesoljnosti, da se njun spomin in njuno delo ne sme nikoli pozabiti in prezirati, naj bodo razmere^e tako neugodne. V življenju sv. Cirila in Metoda je posebno zanimivo, da sta bila tako prijazno sprejeta v Rimu v oni dobi, ko se je že !pričenjal žalostni cerkveni razkol. V zadnjih desetletjih, posebno pod Leonom 13., Benediktom 15. in Pijem 11. se je svet zadosti prepričal kako velik je S duhovni vpliv vrhovnega cerkvenega poglavarja. -o- Požar na Breznici. V Zabreznici je \ petek dne 3. julija začelo goreti Raker-jevo gospodarsko poslopje. Za-žgal je menda domači sinček, ki se je igral s žveplenkami. K sreči ni bilo močnega vetra, ker sicer bi bila šla vsa vas in morda še druge. Gasilcem se je posrečilo ogenj omejiti in u-braniti bližnja poslopja. Ker še ni vodovoda v vasi je bilo gašenje silno težavno. Vaški vodnjak je bil naekrat prazen in žene in dekleta so z velikim trudom donašale vodo iz drugih vodnjakov. Poslopje je pogorelo do tal. -o- Stroški za usmrtitev Čaruge in Prpiča. Predsedstvo osješkega sodišča je te dni likvidiralo račun rablja Mauznerja iz Sarajeva za usmrtitev Jovana Caruge in Pavla Prpiča. Mauznerju in njegovemu pomočniku je bilo priznanih skupno 7114 Din. -o- Nesreča vsled ročne granate. V Paliču pri Subotici je v nedeljo popoldne ročna granata ubila posestnika Jurija Salaja in njegovega 13-letnega sina. Salaj je hotel s kladivom razbiti granato, ki je eksplodirala in povzročila nesrečo. SIRITE "A. S. in EDINOST" Nova koalicijska vlada v Jugoslaviji je sestavljena iz 18 članov radikalne stranke in -1 člani Hrvatske Seljačke Stranke. Predsednik vlade g. Nikola Pašič Minister za zunanje zadeve dr. M. Ninčič. Minister za notranje zadeve G. B. Mak-simovič. Minister za financo dr. M. Stojadinovič. Minister pravde Marko Djuričič. Minister za izjednjačenje zakona G. M. Srškič. ; Minister saobra-čaja G.-A; Radojevič. Minister gradjevina G. N. Uzunovič. Minister prosvete G. V. Vukičevič. Minister vere G. M. Trifunovič. Minister polju privrede G. K. Milotič, Minister zdravja G. S. Miletič. Minister vojni general Trifunovič. Minister a-grarne reforme G. B. Radič. Minister pošte in brzojava G. B. Superina. Minister trgovine G. 1. Krajič. Minister šume in rude G. N. Nikič. Iz tega je razvidno, da so razen enega vsi — ič! Slovenca ni nobenega, kajti Beograd je daleko. Vsa "komanda" je v rokah ičov — Pa-sičov. -o- Smrtno ponesrečil se je pred kratkem v Stožicah pri Ljubljani posestnik in gostilničar Novak. Z visoko naloženega senenega voza je padel med konje in sprednja kolesa, ki so ga grozno razmesarila. Nesrečni mož, ki zapušča ženo in troje nepreskrbljenih otrok, je ostal na mestu mrtev. -o- Oblak se je utrgal. V Kostajnici je divjala v pondeljek dne 6. juL'ja strašna nevihta med katero se je odtrgal oblak. Strela je udarila v hišo Karla Schnelderja, ki je popolnoma zgorela. Hudourniki so odnesli s seboj vse, kar jim je bilo na poti. Zdravniku dr." Bariču je vdrla voda v stanovanje in mu razmetala vse pohištvo. DENARNE POŠILJATVE V JUGOSLAVIJO. ITALIJO AVSTRIJO, ITD. Naša banka ima svoje lastne zve* s pošto in zanesljivimi bankami starem kraju in naše pošiljatve so dostavljene prejemniki! na dom «11 ml zadnjo poito točno in brez vsakeil odbitka. N&Ie cene za pošiljke ▼ dinarjih ia 9> rah BO bile včeraj sledeče: Skupno s poštnino: 500 — Din..................$ 9.55 1,000 — Din..................$ 18.75 2.500 — Din..................$ 46.75 5.000 — Din. ....________$ 93.00 10,000 — Din..................$185.00 100 — Lir ................$ 4.45 200 — Lir .........$ .8.55 ' 500 — Lir ................$ 20.50 1,000 — Lir ................$ 39.75 Pri pošiljatvah nad 10,000 Din. «B nad 2,000 Lir poseben popust -Ker se ceua denarja čestokrat m» nja, dostikrat docela nepričakovano, je absolutno nemogoče določiti cen« vnaprej. Zato se pošiljatve nakaftj« po cenili onega dne, ko mi sprejm«* mo denar. DOLARJE POŠILJAMO MI TUBI V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POSTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO. Vse poi'ljatre naslovne na—SLO« VENSKO BANKO ZAKRAJ&EK & CE5AREK 70—9th AVK, NEW YORK, CIT* v !-J, '4. i •• C :• "AMERIKANSKI SLOVENEC* IN ''EDINOST* ^^^^^^Prvi in najstarejši slovenski katoliški list ▼ ^ . Ameriki. Amerikanski Slovenec ustanovljen feta 1WI. Edinost leta 1914. Tha first and tbe oldest Slovenian Catholic Ncwspaper in America. Amerikanski Slovenec establisfaed 1891. Edinost 1914. (shaja vsaki torek, aredo, četrtek in petek. Issued every Tnesday, Wedne8day, Thursday and Friday. — PUBLISHED BY: — Edinost Publishing Company 1649 — West 22nd Street, = Chicago, EL Telephone; Canal 0098._ Cene oglasom as zahtevo. Advertising rates on aplication. BAROČNI NA: Za Zedinjene države za celo leto................. " Za Zednijene države za pol leta ..................$2.00 " Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto.......$4.75 n Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta........$2.50 •UBSCRIPTION: For United States per ...........................JJ-jJJ For United States per half year ..................52-w " For Chicago, Canada and Europe per year........^"e« » For Chicago. Canada and Europe per half year ... .$2.50 Dopisi važnega pomena, ki se jih hoče imeti priobčene v gotovi številki, morajo biti doposlani na uredništvo pravočasno in morejo biti prejeti vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. Na dopise brez podpisa sc ne ozira. _ Entered as second clas matter October llth 1919. at Post Office st Chi-esgo, 111., under the act of March 3rd 1870._____ O vojni bodočnosti. Poleg vseh varnostnih pogodb ter mirovnih in razorožit-venih konferenc je po takozvanih zmagovitih državah v največjem razmahi* delavnost kemičnih in tehničnih laboratorijev, ki izdelujejo v veliki množini najrazličnejše bombe, predvsem pa strupene pline. Strupeni plini so glavno orožje bodoče vojne. Iz kemičnih delavnic pride prav malo v javnost, ker čuva vsaka država strogo tajnost glede svojih priprav za bodočo vojno, toliko se pa le dozna, da se z gotovimi kemičnimi sredstvi pripravlja najstrašnejši zločin nad človeštvom. Doznavajo se tudi imena posameznih strupenih plinov, njih učinki, v tajnosti je pa to, kako se sestavljajo in kako jih bodo posamezne zračne flote uporabljale. Med novimi strupenimi plini se imenujejo v prvi vrsti: kloracetofenol, difenilaminklorizin, diklo-retilsulfid in levizit. Zadnji je arzen-strup ter se bo rabil v dveh vrstah in sicer prva vrsta kot takozvani žgoči plin, ki vse požge, ljudi in rastline, druga vrsta bo pa skozi vse maske in zapreke prodirala v kri ter bo vse zastrupila. Žgočega plina se napoveduje več vrst in tako se imenuje ena vrsta solzni plin, ker bo tako učinkovala, da bodo ljudje za-nekaj časa izgubili vid. Druga vrsta bo zopet vse radikalno požgala in sicer bo zadostovala ena sama večja bomba takega plina, da spremeni na večjo razdaljo vse v pravo puščavo. Slika bodoče vojne s plini bo n. pr. sledeča: živahne ulice velikega mesta obda naenkrat čudno omami j iv vonj, ki začetkom ni neprijeten in bi se dal celo zamenjati z močnim vonjem cvetlic, naenkrat pa postane težak, dušljiv in neznosen. Omamljeni ljudje ne vedo, odkod to prihaja, na jasne'm nebu ni niti oblačka, v celi pokrajini ni sovražnika, njegovo orožje pa vendar učinkuje ^n če letalci okrog 5000 m nad zemljo o-stanejo pri prvi dozi svojega strupenega plina« bo večina mestnega prebivalstva za dalj časa samo omamljena, če pa svoj plin stopnjujejo, pa v par urah v cel^m mestu ni več žive duše. Neki amerikanski publicist je ž natančnejšimi podatki o novem orožju združil tudi strašno statistiko in nekaj primerov. Zrakoplovstvo je danes že tako daleč, da ni mogoče niti opaziti, kaj še le preprečiti tujih zrakoplovov, ki plujejo 3--i milje nad površino zemlje. Ti zrakoplovi bodo opremljeni z najrazličnejšimi strupenimi plini v bombah in bodo to orožje tudi čisto po svoje uporabljali. Ce vzamemo, da ima Francija 2500 zrakoplovov takozvanega "mirovnega" staleža in da nosijo ti zrakoplovi od 600 do 3000 ton, si lahko predstavljamo, kaj se da s to zračno floto storiti, ko je 120 ton strupenih plinov potrebno, da se uniči celo ogromno mesto London. Za uničenje tega ogromnega mesta bi bilo potrebno kakih 250 letalcev, ki bi pa lahko vzeli ^ seboj ne samo 120, ampak celih 500 ton. In vse te priprave za bodočnost spremljajo lepe besede o miru in miroljubnosti . . . -o- Katoliška cerkev v Rusiji. Po uradnih boljševiških podatkih ni mogoče določiti števila katoličanov v Rusiji, ker se v uradnih boljševiških spisih vera sploh ne omenja. Na podlagi katoliške cerkvene statistike zadnjih let je število katoličanov nekoliko nad poldrugi milijon. O-gromna Rusija in Sibirija je sedaj razdeljena v sedem katoliških škofij in dva apostolska vikarijata. Po prostranosti največja škofija na svetu je mogilevska (s sedežem v Petrogradu), vso Sibirijo. Ob koncu lanskega leta je bil ustanovljen apostolski vikarijat za zapadno in srednjo Sibirijo; apostolski vikar je poljski frančiškan Gerard Pietrovski. Leta 1923. pa je bila v Vladivostoku ustanovljena posebna škofija za vzhodno Sibirijo. Poleg tega je bil po svetovni vojski ustanovljen apostolski vikarijat v Tiflisu za Kavkaz in za Krim. Katoliški Armenci imajo posebno škofijo v Tiflisu. Škofija Kamenec je bila ustanovljena po svetovni vojski; tiraspolska škofija (Sazatov) pa je nekoliko starejša. Dve škofiji, "namreč Minsk in Zitomer segata deloma v Poljsko. Po poljskem konkordatu bosta ti dve škofiji omejeni samo na Rusijo. Položaj katoliške cerkve v Rusiji je zaradi boljševiškega preganjanja jako žalosten. Vsa semenišča so zaprta. Mnogo duhovnikov je bilo pomorjenih, še več izgnanih; nekoliko jih je v ječah, drugi so izgnani. Število duhovščine se je tako skrčilo, da je ostala komajv še tretjina duhovnikov. En duhovnik mora po tri župnije oskrbovati, včasih celo po pet župnij. Redno pastirstvo je nemogoče. Porterville, Calif. " Od tukaj so le redki dopisi. Vzrok je menda to, ker tukaj je malo naših ljudji. Tudi nam preveč časa ne preostaja za pisanje, ker smo preveč zaposlje-ni z našimi vrtovi in polji. Letos so bili tukajšni pridelki jako povoljni. Pšenica je obrodila, jako lepo, katero so že pospravili. Tudi sadje je obrodilo kar najbolje. Posebno so sadjerejci zaposljeni s pokanjem breskev, katere konzervirajo in jih potem odpošiljajo po celem svetu. Za breskvami bodo prišle na vrsto slive, katere bodo sušili in tudi konzervirali. Potem pa pride na vrsto grozdje, tako da smo ved-no zaposljeni» Kalifornija je , pač najboljša država, vsaj zalaga s zelenjavo in sadjem vse druge. Porterville je malo mestece a na zelo prijaznem kraju. Šteje kakih 1100 prebivalcev, kateri se povečini ukvarjajo z vrtnarstvom pa tudi drugo o-brtjo. Te dni se je tukaj ustrelil rojak Anton Šuštarich precej premožen mož. Doma je bil od Novega mesta. Kaj ga je gnalo v smrt ne vem. Tukaj nas je, kakor sem že omenil malo Slovencev. Večji del smo vsi katoličani je pa nekaj tudi tukaj Glas Narobe, vmes. Pozdravljam vse naročnike Marko Dragovan. -o- Eveleth, Minn. Težka je sicer moja roka in žuljava, sposobna bolj za trdo delo, kakor za pero. Vendar pa jo hočem porabiti, da napisom par vrstic iz naše velike i slovenske naselbine v kateri se Ivedno kaj novega zgodi, kar se v listih ne poroča. Najnovejša novica je, da se je slovenska cerkev popolnoma predrugačila. Naša cerkev je največja cerkev na Rangu, a sedaj je tudi najlepši v celi naši škofiji. Dobila je namreč novo znotranjo obleko jako u-metno in krasno, katero je izvršil znani akademični slikar Mr. John Gosar in to tako u- metno in krasno, da jo vsakdo t" občuduje, ki jo vidi. Podobe, ki kinčajo strop in stene so nekaj posebnega in Človek bi jih gledal cele dneve. Sedaj je lahko vsak faran ponosen na našo cerkev. Vsi moramo biti hvaležni našemu g. župniku, ki se toliko trudijo za napredek naše fare in so nam sedaj oskrbeli tako lepo slikanje, katero poveličuje našo cerkev nadvse druge v škofiji. Vsa čast pa tudi Mr. Go-sarju, ki je po navodilu g. župnika tako lepo izvršil svojo delo, ki slovi po celem Rangu. Hvala tudi vsem faranom, ki so pomagali pri težavnem delu, da se je vse tako lepo izvr-?iio. Vaš trud je poplačan sedaj, ko gledate tako lepo cerkev, kar mora zadovoljiti vsakega. Prepričan sem, da se bomo farani zdaj še z večjem veseljem zbirali v naši cerkvi in jo še raje podpirali po' svojih močeh. Naj zadostuje za danes, še pridem drugikrat. Jakob Petrič. -o— Springfield, 111. Otvoritev dvorane "Slovenija." Naša nova dvorana je impozantna stavba od zunaj in krasna od znotraj. Nobenih stroškov se nismo ustrašili, da smo opremili dvorano kar najlepše in najprimernejše. Nismo se zadovoljili s starim kima-njem, češ, za nas je že vse dobro, temveč oskrbeli smo naši mladini dostojen prostor in najmodernejše opremlj en za za bave in pouk. Vsa oprava, dekoracije in vporaba prostorov je tako harmonična, vabljiva in prikupljiva, da je vsakdor nad vse zadovoljen. Priprosti človek ve in vidi, da se vse vjema, izobraženec pa in strokovnjak pa zna ceniti vrline iz stališča umetnosti. Naša mladina se pridno vadi in pripravlja na otvoritev dvorane, ki se bo vršila v nedeljo dne 2. avgusta s slovesno sv. mašo ob desetih tei* z zanimivim vsporedom' zvečer ob osmih. Nastopili bodo razni prominentni govorniki, kakor Very Rev. M. A. Tarregt, škofijski kancelar, ki bo zastopal škofa. Škof so sedaj v Rimu. Hon. BOulard, mestni župan, Mr. Norren, superintendent mestnega rekreavijonskega odbora ter Mr. Jenks, glavni tajnik naše Chamber of Commers, bodo drugi govorniki Govorom bode sledil zelo zanimiv in eleganten Vaudeville De Luxe, katerega bodo priredile razne trupe tukajšnih najslavnejših igralcev. Naša dekleta bodo predstavljala intere-santno~*>Cabaret Party" s petjem, godbo in umetnimi plesi. V pondeljek zvečer, dne 3. avgusta, bo impozantna veselica s sladoledom na trati pred dvorano ter ples v dvorani. Med sladoledno veselico bodo naša dekleta nastopila v raznih prizorih na veliki verandi in divni Pergola Porch. Razsvetljava dvorane in trate bode naravnost čarobna. Vsa slovenska društva v Springfieldu so sklenila sodelovati. Slovenci, pridite vsi oba večera. Porocevalec. -o- RODBINSKA TRAGEDIJA OB MURI. Mati in sin zgorela v mlinu. Začetkom meseca majnika so bile na Dravskem in Murskem polju, kakor smo svoječa-sno že obširno poročali, velike povod nji, ki so napravile znatno škodo. Tudi reka Mura je na več krajih takrat prestopila svoje bregove in deloma opustošila celo novo zgrajeno prekmursko železnico. Alojziju Keglu v Turjancih pri Radincih je Mura takrat odnesla njegov mlin, ki so ga valovi nesli tik do veržejskega lesenega mostu, kjer se je u-stavil. Kegel je imel radi transporta vsega materijala takrat zelo občutno škodo. Vendar pa ni obupal. Najel si je posojilo ter si v kratkem času postavil na bregu ob Muri nov mlin na transmisijo. V novem mlinu so stanovali mlinar, njegova žena in trije otroci, stari 6 do 13 let. Spali so vsi na srednjem p04. K štv. 7. pristopila Clara McCenatv, slara 41 let za $500.00 brez bolne podpore, ccrt. 2908.. ,M*ry Marina Jr., stara 16 let za $1000.00 in $1.00| bolne podpore, cert. 2907. * Jennie Tomsich, stara 41 let za $500.00 in $1.00 bolne podpore, cert. 2906. ' • Od štv. 6. umrl John Poderiaj, zavarovan za $500.00; vzrok smrti jeti-ka. cert. 1113. K štv. 9. prestopila iz mladinskega oddelka Jennie Konte, stara 16 let. $500.00 in $1.00 bolne podpore, cert. 2903. Suspendirani od štv. 17. Marko Kneževich. cert. 1066 in Frančiška Kne- ževich cert. 1067. - * K štv. 23. pristopil Joseph Pojestar. 33 let za $500.00 in $2.00 bolne podpore, cert. 290<>. Anton Dolaner prestopil od štv. 27. cert. 2725. Suspendiran Erazen Gershe. cert. 1583. V idmar Anton, črtan cert. ^947. Od štv. 26. odstopil John Znidarsich., cert. 2401. Zopet sprejeti Geo Vt-kora. cert. 2779 in Florijan. Srak. cert. 2757. K štv 21. pristopili: Marv Stupnik. stara 16 let za $1000.00 in $2.00 bolne podpore cert. 2910. Frank Frzar, star 16 let za $1000.00 in $2.00 bolne podpore, cert. 2911. Florian Žitnik, star 44. let za $250.00 in $2.00 bolne podpore, cert. 2912. \ Z braltskim pozdravom ^ \ FRANKŠKRABEC, gL tajnik. Splošno priznanje in vsestransko zadovoljstvo zavlada med odjemalci "Schruram & Schrumm izdelkov. V zalogi imam sledeče izdelke: — EXTRA SPECIAL: — Schrumm & Schrumm preparacija, — vsaki paket vsebuje 4 predmete: importirano nemško hmelje, najboljši sladki malt, steklenica Flavorama cvet, kateri da pivi pravi pristni okus in Gelatinum. Iz vsakega paketa se lahko naredi 8 galonov najfinejšega domačega piva. Cena $2.00 paket. (OPOMBA) Vsaki paket vsebuje coupon, katerega vrednost je 20c. Dalje imam v zalogi special Heidelberg Brand Malt & Hops, ki je med ljudstvom jako prijubljeno. Cena: Set $1.00. Na razpolago imam dalje "Krarabambuli" — to je preparacija za fino pivo, katerega ni potreba nič kuhati. Cena: $1.00 za preparacijo. Pri naročbi 6 ali več gori — omenjenih predmetov dajem znaten popust. v Dalje prodajam in razpošiljam v vse naselbine najboljše extracte (svete) kot Bourboun, Rye, Scotch, Gognac, Kunel Rum, Dry Gin, e. t. d-. Cena: $1.00 steklenica. Pri večjih naročilih pa dam znaten popust. Naročilom iz naselbin izven Chigage je pridjati potrebno svoto Money Order ali draft čeku. Moj naslov je: LEO JURJOVEC Edini Slov. Zastopnik za "SCHRUMM & SCHRUMM" izdelki ▼ Zdruz. Državah. 1840 West 22nd Place, Chicago, Illinois Phone Canal 3839 Naznanilo Slovencem in Hrvatom naznanjam, da sem kttpil mesnico in grocerijo od znanega rojaka Mr. Tičarja, katera trgovina je bila vedno na dobrem glasu. Tudi jaz se bom potrudil, da bom •vojim odjemalcem postregel kar najbolje mogočer z vsakovrstnim okusnim blagom in vedno svežim mesom. Rojaki prepričajte »e — obtičite me. Se toplo priporoča GE0RGE LISJAK, lastnik 110 _ 57th STREET, PITT^BURGH, PA. IZ URADA GL, BLAGAJNIKA. . Tet" .p°tom, v5m P°dai*™ svote, katere so naložene v blagajni mladinskega oddelka, kakor tudi imena dedičev in umrlega Člana Jenie Intihar, umrla 1919, zavarovana z* $500.00. Z obrrestmi je skupaj denarja za dediče Jery. Štefan, Cyril......................$ 492 52 John Jaksha od štv. 1. Umrl 1919, zavarovan za svote $500.00 zapušča hčer Anna in Adolph, skupna svota ..............................492 89 Anton Plut, umrl 19'20, od štv. 5., zavarovan za $500.00,' zapušČa" dcdicem Anton, Joe, Anna, Paul,' Katy and Mary Plut............479 57 John Plementash, od štv. 11. 1920, zavarovan za $500.00, zapušča dediče Mike m Mary Plementash, skupna svota z obrestmi......... 325.02 Frances Zeleznikar od štv. 24., umrla 1920, zavarovana) za $500.00 zapušča dedičem Georgu in Rudolph Zeleznikar, skupaj z obrestmi vred .............................................................. 211.00 SkuPai ........................................................$2001.02 Ta denar je naložen na varnih bankah in se hrani za mladoletne dediče, kateri so izgubiti stari še ali očeta ali mater denar je naložen po 3 in pol obresti. ta denar je v oskrbi v smislu pravil pri blagajniku neizplačanih pošmrt-nin in sicer do časa, ko mladoletni dedič spolni 21 let ali do časa, ko se postavi sodnijsko priznani varuh za dediča. V slučaju izplačitve dedičem Zveza odttigne \% txf tega denarja za hraniti denarja in za korespondenco. To sem napisal, da bodejo vedeli prizadeti kje da je ta denar. Dalje smo pred durmi 7 gl. zborovanja čas hiti z največjo naglico in ne bode dolgo, kcj se bodejo sestali delegati, da bodejo takorekoč zopet vkrenili, kar je najbolje za bodočnost organizacije. Z veseljem trdim, da ako se ozremo nazaj štiri leta, da je Z. S. Z. lepo napredovela tudi v financi v kjlub temu, da smo imeli dosti smrtnih kakor tudi bolniških podpor za izplačati. In sedaj, kakor je razvidno je organizacija na močni podlagi, veča se z vsakim dnem. Zakaj pa ne. saj je vendar edina organizacija na Zapadu, In priporočam, da vsi rojaki po zapadu naj vsi v stanove društva v svojih naselbinah ter f?a priklope k Z. S. Z. ker Z. S. Z. ima lepo bodočnost. Kakor tudi posamezni člani naj se potrudijo in zavarujejo pri domači organizaciji. Ker tukaj ni nobenih nepotrebnih naklad v noben sklad er so vsi še precejk močni. Toraj na delo za močno Zapadno Slovansko Zvezo! ! Z sobratskim pozdravom ' JOSEPH VEDETICH, gl. blagajnik. V SILNIH GLOBINAH MOR- Večja britanska znanstvena j ekspedicija se je podala lansko leto v britanski Honduras v namenu, da preišče tamošnje glo-; bine morja. Ekspediciji nače-j ljujeta dr. Thomas Grann in F. A. Mitchel-Hedges, ki je poslal iz mesta Water Cay zanimivo* pismo, ki. ga je priobčil "Daily Mail." Pisec naglasa, da si ljudje še danes ne morejo predstavljati skrivnostnega življenja, ki se odigrava v globinah oceana. Ekspedicija je naletela na oceansko džunglo"* (goščo), kjer rastejo podmorska drevesa, celih 30 čevljev visoka, z velikan-skomi praprotmi in neštevilnimi | drugimi rastlinami. Po tej gošči in okoli nje plavajo čudovite ribe, vsak drug centimeter njih telesa je drugačne barve, svetijo pa se tako kot bi bile iz emajla. Raziskovalci so nadale ujeli velikega morskega pajka, katerega noge so pokrite z več centimetrov dolgimi lasmi, medtem ko je telo neporaščeno. Žival ima kljun. L jeli so tudi! več različnih morskih stonog, med katerimi je bila ena abnormalno velika in je merila cm. Opazili so tudi 19 sipj ki so plavale na vodni gladini. Ko so zamahnili proti njim z roko, so naenkrat izbrizgnile oljnato, rjavo tekočino, ki je skalila morje, nakar so izginile. Videli so tudi mehke nestvo-re, podobne ogromnim polžem brez lupine, z rogovi in pikčasto barvanim telesom. Bili so dolgi kakih 25 cm in so neprestano izpreminjali svojo obliko. Če zapazijo nevarnost, izpušča-jo tekočino, ki pobarva vodo o-koli njih in tako postanejo nevidni. Eno žival te vrste je ekspedicija hotela ohraniti, ko pa so jo dali v špirit, se je v njem raztopila. Njena glava je ogabna. Ima 8 lovk dolgih po 8 cm. Opazili so, kako je zajela z njimi ribo 6 cm dolgo, jo ovil a in potegnila v svoja sesalna usta. Pisec omenja končno, da so naleteli tudi na tako zvane "ju-njiske ribe" v morskem kamno-j lomu. Na milje okoli raste morska trava v koralni ilovici. Na, nekem mestu pa morska tla tvorijo okroglo jamo v premeru 230 metrov. Njene stene so navpične in na eni strani je v njih ogromna luknja in tu prebivajo te ribe. -o- Chicago. — Kakor je bilo včeraj poročano, so-suhaški a-gentje odprli neke omarice s "kickom" v Lincoln parku, katere so bile last "boljših" ljudi iz Chicage, se danes naknadno poroča, da bodo obsodili klub na eno leto dni zapora. Namreč ne člane kluba, temveč le zbirališče, kjer so se člani zbirali in gasili žejo. Da pa ne bodo zato žejo trpeli je pa samoobsebi u-mevno. Denver, Colo. — Po dveletnem iskanju so našli okostje W. B. Head-a, draguljarja iz Mi-neolam, kateri je izginil od družbe s katero se je nahajal v bližini St, Mary'.s Glacier. Ne ve se pa, je li postal žrtev brezvestnega roparja, ali pa je zašel v gorovju in se izgubil. Ker zapuščam mesto prodam po ceni svoj "bung&!ow'9 s šestimi sobami. — Poizve se na 1908 So. — 58th Ave. CICERO, ILL. PRIPOROČILO IN NAZNANI. LO. Cenjenim naročnikom in vsem cenjenim rojakom po državi Wisconsin naznanjamo, da ; jih bo te dni obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Leo Mla-dick, ki je pooblaščen pobirati naročnino za lista Amer. SL & Edinost in Ave Maria in vse druga naročila v zvezi s temi ; podjetji. Vsem rojakom, ga prav toplo priporočamo, da mu gre jo na roko in mu pomagajo širiti katoliško časopisje, ki je dandanes za katoličane najvažnejši faktor. Uprava A. S. & Ed., Ave Maria. LED! LED! LED! V vročih dneh mora imeti vsaka gospodinja led, da hladi z njim pijače, da meso ne zadiši, mleko ne slrisa, i. t. d. Chicaške slovenske gospodinje kupujejo led od slovenskega ledarja. Katera ga od slovenskega ledarja še ne kupupe naj to storf: Pokličite na telefon: Canal 2686 in v prasajte za: . i JOE PAPESH 1825 — We«t 22nd S t. CHICAGO, TTT., On pripelje led na dom, prodaja in razvaža premog, les in prevaža tudi pohištvo ob času selitev. Rojakom se toplo priporoča. I---- Phone: Canal 4340. VIN KO ARBANAS Edini slovenski cvetličar v CHicagi. 1320 W. 18th Street, CHICAGO, ILL. Vence za pogreba, šopke za neveste in vsa v to -troko spadajoča dela izvršujem točno. Po naročilu dostav Ijam na dom. Cene zmerne. 1436 E. 95th St. CLEVELAND, OHIO. Phone: Canal 0537- Chapel 2046 West 23. St. HDQ NICHOLAS GOETTERT Pogrebni zavod Se priporoča Slovencem in Hrvatom 2046 W. 23rd Street, Naznanilo o preselitvi, BANČNA IN POTNIŠKA TVRD K A ZAKRAJŠEK & ČEŠARK V NEW YORKU naznanja svojim klijentom in ostalim rojakom, da se je preselila iz svojih dosedanjih prostorov na 70 — 9fcti Ave., kjer je poslovala zadnjih 6 let, v nove in večje prostore na 455 West 42nd Street Vsi cenjeni interesenti so zato naprošeni, da v bodoče adresirajo vse dopise in denarne pošiljatve na Zakrajšek & Češark 455 WEST 42nd STREET, NEW YORK, N. Y. Ista tvrdka se ob tej priliki najiskrenejše zahvaljuje rojakom za dosedanjo naklonjenost in zaupanje ter se jim tudi za naprej toplo priporoča. "AMERIKANSKI SLOVENEC" IN "EDINOST" Gladiatorji Zgodovinski roman iz leta 70. po Kristusu. — Angleški spisal G. J. Whyte Melville. Prevedel Paulus. Tvoji temnoobrazni rojaki, spoštovani Oarsese, nas bodo rajši izgla-dovali, proden bi poslali le še eno zrnce Vi-teliju, in — ali mislite, da bodo naši plebej-ci res dolgo prenašali lakoto in si tesneje privezovali pasove krog svojih mastnih, rejenih trebuhov —? Brodovje v Mizemmu je že dolgo naše. Da pa v jadranskem morju cezar nima uiti ene galere* več, ta novica je pravkar danes dospela v Rim. Stari pretorianci** so zreli za vsak prevrat. Nikdar, na to se zanesite, ne bodo pozabili, da je bila njihova izbrana četa razpušeena in jej odvzeta plača in hrana. Povem ti, Ilipija, ti užaljeni veterani so koj pripravljeni, da napadejo mesto in * Telesna straža Cezarjev. Stali so v višjem činu ko navadni vojaki, imeli so boljšo plačo in n.anj službenih let jim :je bilo treba ostati pri vojakih. Razvajeni po razkošnih cezarskih darilih in vsled svoje samovoljne nebrzdanosti so bili nevarni državi in Cezarjem samim. Pri izvolitvi novega cezarja so vsakikrat igrali važno vlogo, tlenejo staro in mlado pod nož. — Da bi se ponesrečilo —? Ni mogoče! — Vespazijano-va stranka je desetkrat močnejša ko Vite-lijeva!" ^ "Mogočne številke si naštel," mu je rekel Ilipija mirno, "in nikakor ne uvidim, čemu bi še nas in mene potreboval —!" Z bistrim pogledom je Plscid ošinil borbenega učitelja. "Polovica vseh teh, ki so se zapisali Ves-pazianovi stranki, bi zadostovala, da dvigne \ mojega vozača na prestol —. Automedontove \ dolge kodre bi jutri krasil- cesarski diadem, i— če bi bil ljubljenec Rima —. Ti veš, Hi-Jpija, kaj pomenijo ljudske množice, saj te tvoj poklic, da izbiraš po njihovem okusu in vzbujaš njihovo navdušenje. — Res je, da v tem trenutku Vespazijan vlada vse cesarstvo, toda lahen vetrič utegne prevrniti javno mnenje v Rimu. Niti samemu Vespazianovemu sil nu bi ne zaupal, da ne bi zagrabil za vajeti, če bi le imel količkaj upanja, da si jih obdrži v rokah. — Tit Flavij Domicijan utegne biti jutri cezar, če se zadovolji, da sme nositi — škrlat teden dni in da potem naredi prostor drugemu —. Ljudstvo je nezanesljivo, vsak trenut<\k se utegne izprevreči in pustiti našega sedanjega veličastvenega vladarja na prestolu. Rim mora biti prisiljen, moj dragi Hi-pija! Različni brivci in čevljarji, nosači in bra-njarji morajo biti zastraženi in zvezani, da, če treba, moramo porezati nekaterim vratove. — Treba bo morebiti tudi odstraniti cezarja samega, če bi ga nazadnjaška struja hotela obdržati na prestolu in če bi mi prišli v nevarnost. Izbrati je le treba med čašo strupa, vrvjo ali pa koščekom jekla. — Topol moramo zmagati, Hipija, polovičarskega dela topot ne sme biti —!" "Dobro povedano,'* sta se oglasila Da-masip in Oarses v eni sapi, pa sicer bledih lic in z zelo prisiljenim navdušenjem. Hipija je mirno dvignil oči od prsnega o-klepa, ki ga je držal na kolenih. "Igre bodo," je dejal, "in kri bo tekla kakor voda v amfiteatru, naj si ogrne škrlht kdorkoli. Dokler stoji Rim, gladiatorji stradali ne bodo —!" "No —, sedaj govoriš, kakor mora govoriti mož!" mu je prav tako mirno odgovoril tribun. "Kajti končno je vsa zadeva denarno vprašanje. Igre so precej dobičkonosne, vsaj za prireditelja, toda nekaj takih prireditev je treba, preden gredo sestercije v desettisoče, in Hipija ljubi razkošnost in vino in ženske * Bojna ladja na vesla. Galera je štela 50—80 vesel, vsako veslo je gonilo 1—5 k veslu priklenjenih sužnjev. — le nikar mi ne ugovarjaj in se ne razburjaj, moj dobri junak! — in če bi družina in njen predstojnik zaslužil lepo svoto, recimo za eno uro dela ali kaj, — ej, nikdar več bi jim ne bilo treba stopiti v areno, razen za zabavo. Saj so še revnejši ljudje ko gladiatorji dosegli prostore med rimskimi vitezi — "Ti hočeš torej najeti moje kozliče in mene za izgubljeno stvar," je odgovoril Hipija nekoliko nepotrpežljivo. "Povej rajši koj in bodi odkritosrčen z menoj!" "Tako jt?!'' je rekel Placid s ponarejeno nedolžnostjo. "Za resno delo jih imam le malo zanesljivih razen pretorjancev. In dasirav-no se ti ne bojijo nikogar, jih je vendar premalo za moje ramene. Z izbrano četo dve sto gladiatorjev, tvojih najzvestejših, moj dragi trgovec s heroji, bi držal Rim za 24 ur in če se Placid dvigne do neba, bo ponesel Hipi jo seboj. Govori! — Tretji pogoji bodo visoki, pa take igre nihče ne igra za pest drobiža! —• Kake so tvoje cene, mož —?" "Dvesto jih potrebuješ —?" je računal Hipija. — "Torej pet tisoč sestercijev za moža in njegovo svobodo, kar je približno prav toliko vredno!" "Mrtvi ne štejejo, seveda ne —!" se je pogajal tribun. "Seveda ne!" je odgovoril Hipija. "Poslušaj, plemeniti tribun! — Sprejmem tvojo ponudbo pod vsakim pogojeni in ti poskrbim najboljše ljudi, kar jih imam, za osem tisoč sestercijev na n oža. Dvesto junakov, ki bi samega "Plutona prijeli za brado^hrez obotavljanja in brez vseh poklonov, ako le roko dvignem, ljudje, ki veljajo za trikrat tako veliko število legionarjev iz katerekoli legije. — V dveh urah bodo pripravljeni !** Hipija je govoril resnico, kajti pošten človek je bil. Izmed tisočev, ki so imeli svoj poklic, da ves svoj vsakdanji kruh od Hipije, izmed vseh teh ni bilo težko, izbrati drzno četo za vse pripravljenih mož, ki bi bilo njihovo največje veselje, če bi videli svoje domače mesto v plamenih, ulice do kolena v krvi in vinu, in bi mogli brez ovire moriti in klati —. ^Tribunu sc^se zabliščale oči, ko je pomislil, kaj vse bi mogel doseči s takimi ljudmi. "Imej jih pripravljene za mene od danes naprej P je odgovoril in pdgledal po sobi, kakor bi se hotel zagotoviti, da ga slišijo le njegovi zaupniki. "Moj načrt se nam gotovo posreči, če smo vsaj nekoliko previdni in če ohranimo stvar tajno. Deset izbranih mož in tebe, moj Hipija, prosim, da večerjate z menoj, drugi pa naj se porazdelijo po dvajset v eni četi na ulice, ki peljejo k Cezarjevi palači in jo odrežejo od vsake zveze z mestom. Po enega moža pa naj vsaka četa redno in ne-presledno pošilja k sosednji, dokler ni vseh dvajset izmenjanih. To nas bo varovalo izdajstva in bo ohranilo ljudi čuječe. Na dano znamenje naj se vsi zberejo pri srednjih vrtnih vratih, ki jih bodo našli odprta. Potem naj popeljejo pretoriance k napadu in naj z naskokom vzamejo palačo, pa naj se posadka še tako trdovratno brani. — Germani imajo stražo v palači, trmasti ljudje so, pod meč morajo, kakor hitro je zunanja dvorana v naših rokah. — Ne bilo bi mi po volji, če bi palačo zažgali. Toda, ko je opravljeno moje delo, smejo pleniti ir\ njihovo je, kar morejo na hrbtu odnesti. Povej jim to!" Hipija si je z zadovoljstvom zapomnil to dodatno bodrilo. Nekoliko je pomislil, bistro pogledal tribuna in mu rekel: "In za tisto večerjo — kako želiš, da naj bodo tvoji gostje oboroženi ? —• Ali naj prinesemo svoje nože seboj, gostoljubni tribun?" ZA DRUŠTVA -- cerkvena, podporna ter razne slavno« ti. Svetinje, gumbi, trakovi z napisi, regali je znake itd* Pečati, itampilje in druge potrebščine naročite pri A. S. & EDINOST 1849 WEST 22ud STREET CHICAGO, ILL. CLEVELANDĆAN JE! kadar potrebujete pogrebnika se spomnite redno na prvi slovenski pogrebni zavod GRDINA IN SINOVI i 1053 — E. 62nd St CLEVELAND, OHIO Primite za bližnji telefon in pokličite: Randolph 1881 ali 4550. " LOP STRITAR se priporoča rojakom za naročila premoga, katerega pripeljana na dom. Prevažam pohi< »tvi ob Sašu velite v in rse kar spada ▼ to stroko. Pokličite me po telefonu I 2018 W. 21st Place CHICAGO, ILL. Phone: Rosevelt 8221. NAJSTAREJŠI SLOVANSKI TRGOVEC Z ZELEZNINO V MESTU CHICAGO JE: A. M. Kapsa 2000 BLUE ISLAND, AVE.,CHICAGO, ILL Phone; CANAL 1614. Trgovina vsakovrstne železnine, strojniške naprave, električne potrebščine. cevi ra plin. avtomobilske potreb-ićine. vse železne potrebe za postavljene garage ali hiš. 1500 drugih različnih predmetov v zalogi. Naše cene so naj-nižjel Blago dovažamo na dom. v vsaki del mesta ali predmesta. Začnite trgovati z nami in ostali boste naši stalni prijatelji. (S. k P.) Clevelandčanje! Ali veste kaj je Vaša dolžnost ? — Well, Vaša dolžnost je ta, da naročite ali kupite vašo obleko, kakor tudi druge oblačilne potrebščine pri svojem rojaku: Johnu Gornik SLOVENSKA TRGOVINA Z OBLEKAMI IN KROJAČ NIC A. <,217 ST. CLAIR AVE. C!£VELANDf OHIO. Phone: ROOSEVELT 2586 SLOVENCI! i K*d*t ste se namenili dati slikati. Bodisi o priliki zenitve, ali v kakem drugem slučaju, nepozabite, da je v Chicagi slovenski fotografist, ki izdeluj- prav tako fine slike, če še ne boljši, kakor kdo drugi- Ta fotografist je: M. Arbanas SLOVENSKI FOTOGRAFIST 1147 —18th S t., Cor. May St. CHICAGO. ROJAKI V SO. CHICAGO A__JK ALI ŠE NE VESTE DA IMA P • A JO S. GORNIK X na . L k .-it —i r r _ . y »476 — Ewing avenue v zalogi vedno najboljše grocerijsko blago, vsakovrstna meto, svcie in prekajeno. Parutnino in vse kar slovenska gospodinja potrebuje? Vsem se priporoča v po set! Srce automobila je baterija! f Slabe baterije pov-ročajo vedne težave pri avtomobilih,. Baterija in njena moč je pri avtoju to, kar je pri človeku dobra zdrava kri. Pri nas imamo v zalo-I gi najboljše baterije za i avtomobile. Obenem jih popravljamo in elektro-ziramo, da dobijo nazaj novo moč. Kadarkoli i-mate težave z baterijami pridiite k nam spravili jih bomo Vam v red. Baterije pošljamo tudi po pošti izven "€&icage. FIDELITY ELECTRIC C0. FRANK SCHONTA, lastnik, 2049 West 22nd Street, Chicago, 111. Pofi^BM blago tudi ixvan Chicage. Pilit* po "f swiili ^Suise^ ler&sra new offQ /hlLofPepf^ KADAR HOČETE prodati Vašo hišo, naznanite to meni. Če ste se namenili kupiti hišo oglasite se pri meni in jaz Vam bom postregel v Vašo zadavoljnost. ZAVARUJEM hiše proti ognju, tornado. Ravnotako zavarujem pohištvo, automobile proti vsaki nesreči. To se pravi, kar kdo drugi zavaruje, tudi jaz zavarujem. Kadar potrebujete kako notarsko delo, vedite da iste tudi jaz izvršujem. Za vse se občinstvu toplo priporočam. Joseph Zupančič PRODAJALEC HIŠ IN ZEMLJIŠČ, ZAVAROVALNI URAD IN NOTARSKA PISARNA 1824 W. 22nd Place Chicago, 111. Ptone CANAL 7130 PISANO POLJEfi --J. M. Trunk. --- Dr. Kern, vrhovni zdravnik S^.P.J., je izrekel nekaj prav pametnih misli glede narodne zavednosti. JTo ni bilo nobeno narodnjaško frakarstvo, temveč zdrava narodna misel, ka- j kršno mora gojiti vsak narod, ako hoče obstati, pred vsem palček, kakršen je slovenski. Človek bi sodil, da vrhovni zdravnik pri jednoti kaj pomeni. Sicer je to njegova stvar, a čudne razmere morajo vladati pri jednoti, če glasilo jednote naprej in naprej s svojimi poročili iz Jugoslavije Dr. Kerna zafrkavlja. Ali med 50 tisočimi člani res ni 10 pravih iskre« .iih narodnjakov, ki bi se za- j smehujoćim mednarodnim u-rednikom glasila postavili po I koncu? * * * ;1 Še nemško-čifutski viri. Kakor zašafajo vaše gnade, gospodje uredniki! Imam trdo kožo in se Zjpi psovke zmenim toliko, kakor za lanski sneg. "Kavka, gavran, fanatik, je-zuitična kavka . . .," tako Gl. Svobode. "Začel je svinjariti kot packa . . tako Glas Naroda. "Adam je bil najbrž koroški Slovenec," tako Prosveta. Kakor zašafajo vaša gnada! taki vaši ljubeznjivosti se morem in tudi nočem ustaviti. Do-čim pa prva dva lista zažene-ta p ušice svojih psovk samo proti meni, se mora Prosveta, glasilo SLOVENSKE NARODNE jednote, zagnati tudi v koroške Slovence in Slovence sploh. "Mojzes, Abraham, sv. Štefan so bili Slovenci — you bet ... Adam . . . yes, vsi so bili Slovenci . . smeši g-Molek. Da more glasilo jednote do 50 tisoč svojih članov ta-| ko blatiti, zasmehovati in pljuvati v lastno skledo, brcati ma-! ter, ki jih je rodila. Ali ni to 'mednarodna frakarija? V svo-j ji mednarodni jezi hoče g. Molek Nemcem in jezuitom usili-jti knjigo "Pamet in vera," kamero je spisal slovenski župnik j Se it erschmid, toraj niti Nemec niti jezuit. Strast oslepi. Le br-! cajte, Vam se ne umaknem. * * * "Jure Trunk je zaprl pamet; v trunk" pravi Šiba iz Elv, Minn., ki pa sedi v uredništvu j jProsvete v Ch^cagu. Komu? Vam? Kako jo bom zaprl?, Saj so samo možgani, duše pa' nič, toraj tudi ne pameti, mož-' ganov pa vendar ni spravil v trunk, ko jih imajo vse živali| in jih je toliko. # * * "Ubogi sprejemajo otroke kot angelje in jih cenijo kot bisere," pravi kardinal Haves. Glas Svobode vprašuje pri tem : "Ali je to res, župnik Trunk? Tudi v slučaju, kadar pobožna mati rodi osmega, desetega o-troka, pa mu nima dati kaj jesti, v kaj zaviti?" Res, res, g. urednik, če je mati v resnici pobožna, in če je dvanajst, trinajst otrok v takih družinah in pomanjkanje na vseh koncih, pa jim smrt pobere kakega, potem take matere žalujejo za ljubljenčkom, kakor za edin-cem. Včasih bo hudo, pripoz- nam, ne bo jesti, ne plenic. * * * Ako je pa mati svobodomiselna, potem se bo pa bala že pred prvim, da bi ne zmanjkalo jesti ali plenic. Tako je, gospodine uredniče, prav nič drugače. "Ako delavec zaštrajka za večji kos kruha ... ga vržejo v ječo ali ustrelijo ... on ne dobi nobene zaščite od vlade .. . on, ki je vse ustvaril, kar vidi človeško oko ... kapitalistični demagogi še niso e-nega oreha zdrobili . . . zakaj toliko sovraštva, narod prgti narodu . . . zakaj tolika človeška morija . . . učili so nas: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. In ravno tisti, ki so nas tako učili in nas učijo, so največji nasprotniki sloge in prijateljstva . . . hrvaški far vrže farja proč, pa ga hudič ni vzel . . . tudi mene ne bo... zasledujem dogodke po svetu, torej ? ? sem se prepričal, da je največja mizerija pri farški suknji . . . tukaj v Detroitu sem se prepričal, da niso naši rojaki preveč navdušeni za vero in duhovščino . . . pridite na piknik . . . vsak naj pokaže, da mu slovenska kri teče po žilah . . ." to je samo malo manj ko farška mizerija, katero prodaja A. Jurca iz Detro-ita,' Mich., v Prosveti. Za obupati! Tak svet! Kamor se obrneš, povsod mizerija, največja pri farški suknji ... bo pišto-: la najboljši pripomoček v ti mizeriji. Meni se zdi, da je namen dolge zmede ta, da bi se Slovenci v Detroitu preveč ne začeli zanimati za vero in duhovščino . . . tega se pisa^ I boji, in zato tarna o mizeriji, predvsem farški . . . Pisateljeva mizerija prekaša-vse far-ške ... in če hu ... ni vzel hrvaškega farja, še ne sledi, da bi na pisatelja pozabil . . . ako ostane v svoji duševni, pro- tifarški mizeriji . . . * * # Mr. Molek meni, da "Trunk ni povedal, kako je Bog ustvaril nebo in zemljo v šestih dneh ... in o tem se bo dalo še mnogo pisati, vsaj za kratek čas . . ." Sv. pismo pove, pa naj pove še Trunk ... in če bo Trunk povedal, naj pove še Kovertica ... in če Kover-tica pove, naj pove še kutarski list ... in tako bo šlo naprej, dokler ne bodo g. Moleka — možgani srečali, saj pamet ga ne more, ko pravi, da je ni, o-ziroma ni duše. Pa kaj, ko bi on nam povedal, za smeh, za kratek čas, če ne za drugo, odkod je prifr-| kal tisti žlajm, iz katerega so se razvili njegovi možgani ? ? To bi bil kratek čas . . .! On dobro pojmi Boga, saj so vsi modrijani, ki niso in ne morejo pojmiti absolutnega bitja, gotovo čakali, da se je zasvetila zvezda največjega mednarodnega modrijana, ki vse, prav vse pojmi, samo ne tega, odkod j,e žlajm, iz katerega se je sam razvil. Obljubu je, da bo pisal o — žiajmu, ne . . . o "vesoljnem razumu" iz Metterlinckove filozofije, kateremu se približuje Bog. Ta "vesoljni razum'' smo mi že davno prebrali, ni bilo. treba čakati na g. Moleka, in prav temeljito ga je prebavil Jud H. Heine; najdete smrt tega "vesoljnega razuma'' na drugem mestu. Na žlajm ne pozabiti, morda se tudi malo "civilizira.'* * * * • "Trunk Boga pojmiti ne more, kljub temu pa ve, da je vedno enak," meni modrijan Molek. Gotovo. Kaj je n. pr. elektrika, do danes ne more povedati noben učenjak, je dozdaj nekako nepojmljiva, a lastnosti elektrike bo tudi Mr. Molek dobro poznal. Enako ne vemo, kako trava raste, a da raste, to ve vsak otrok. Tisoče nepojmljivih stvari, dogodkov, procesov imamo, pa bo samo kak bebec trdil, da od njih ničesar ne vemo. KALIFORNIŠKO GROZDJE! Kakor že zadnji šest let, bom tudi letos od tam razpošiljal izvrstno kaliforniško grozdje, ako želite dobiti karo ali več dobrega kaliforniškega grozdja, tedaj se obrnite na: JOSEPH P. KRISTAN General Delivery, Fresno, California. (s£