^Novice" so naše veselje. *)
v
(Dopis iz Štajerskima.)
Z veseljem smo pretečeno leto ,,Xovice" brali, ktere je hvale vredna kmetijska družba nam delila. Hvaležni smo ji vsi bravci zavoljo veliko lepih in resničnih naukov, kteri so bili tolikanj let pred nami skriti. Zavoljo tega želimo mi Slovenci, de bi Bog ohranil slavno kmetijsko družbo ? in de bi zdravi ostali vsi nje podporniki.
Ne morem se zderžati, de bi častiti kmetijski družbi ne povedal lepih nasledkov, kijih poduk od občinskih pašinj v moji soseski že ima 5 posebno pri dveh kmetih.
Pervimu je že lastna skušnja tako rekoč njegov um razsvetila, de je začel občinske pašnje v njive spreminovati, de zdaj že žito seje: na po-prejšnih njivah ima domačo deteljo obsejano; **) pred dvema letama je začel živino v hlevi rediti, de jo je malokdaj na pašnje gonil, Njegova živina je tako lepo rej ena, de se od vse druge soseskine loči: zraven tega mu pa še toliko klaje ostaja, de jo spomladi za marsikteri gohiinarček proda.—Jest sim mu tudi 40. list od kravje vprege razložil, in njegovi sosedje zdaj menijo , de posebne skrivnosti zna. Ta kmet redi namreč bika za pleme krav, pa kaj se zgodi? Po poduku „Xovic" je vzel on jalovo kravo k sebi, ter jo je neke tedne k delu pervajal in z njo oral, potlej jo je pa k juncu spustil in precej je pleme vzela (se je vbrejala). Zdaj že clo od daljnih   krajev k temu juncu krave
*) Pritjtjoci dopis v novim pravopisu smo od nekima kmetovavra iz Štajerski«a prejeli, ki nam zopet očitno kaze, de »;rc že kmeta m, ki pisati znajo, prav dobro od rok. 2\i tega ne verjame, naj pride k nam, mu bomo lastni rokopis pokazal;. Se enkrat rečemo : IVI i nobenima k p i s a n j u v n o v i rti p r a v o p i s u n e sili m o i n d a j e m o vsak spisek v ,,Novice" 1 a k o . kako r g a p r c j m e m o. Tega se bomo deržali, dokler nam bo vrednistvo .,Novic'' izročeno. Cejih imamo tedaj v \ovirah vec s p i s ko v v novim pravopisu, ko v starim, 1o od tod pride, ker jih je veliko vec pisateljev, ki po novim pišejo, ko taeih, ki se starima deržijo; kar nas prav zlo veseli.                                 Vrednistvo.
*•) Škoda, de nemške ali lucernske detelje se nema semena.
vodijo, ker mislijo, de imenovani kmet posebne skrivnosti ve.
Ravno tako povem tudi od druziga, ki je tudi en kos odločene občinske pašnje v njive spremenil, in zdaj še enkrat toliko njiv ima, kolikor jih je poprej imel, ko je grunt prejel. Toliko žita per-dela , de ga 3 do 4 vozov v bližni terg proda, in mu ga čez to še toliko doma ostane, kar ga potrebuje za vsakdanji kruh celiga leta.
Taka pa ni od vsili povedati; seree me boli, kader se zmislim, de je grozno veliko nečimernih kmetov. Nekteri ne poslušajo koristnih naukov, drugi se zmiraj starih šeg deržijo, tretji so tako nemarni, de še tistih njiv nočejo prav obdelovati, ktere so že od stariga bile za njive vdelane. Jesen pride in nič nimajo domii voziti: pride pa zima, morajo živino prodajati; spomladi bi imeli na njive gnoj voziti, pa je prazno gnojniše: zdaj perpelajo zelene boste in jo neke dni namakajo v gnoj nič ni jami, potem jo pa zvozijo na njive srovo in zeleno.
Tode kaj bom več od taeih nečimernikov govoril ? Saj ti ,,Novic4i ne berejo. — Obernem se raji k vam, ljube Novice! ktere ste tako dober sad obrodile; pomagajte še to nastopno leto naše kmetije koristno obdelovati, de bomo vedno na boljši hiteli.                                                              J. s.
33