Tečaj XV List 20. 1 obertnijske narodske Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. V Ljubljani \ sredo 11. marca 1857 Sadjoreja 5 kakor jo v pređvorski šoli že sedem let učinio *) 16. Kakošne Večidel diviak drevesa zrastejo iz pešek in kosic? 1 Kako pravimo d ti com, v kterih si Ijudje mlade d zarejajo? ali dre v es r Drevesnice 2. Iz česa si člověk lahko in hitro veliko sad šole jim pravimo 17. Kter O r ehi, č 18. Kako Malo vr 19. Ali m drevesa zrastejo s p 1 j e in b r es k koj h d sadj imajo d i v j a k i; nih drevesc zaredi? Iz pešek, košić in koreninic rodé > au popolnoma za nic. člověk storiti, da mu divjaki dober sad i'4 Da more storiti. Kako Če jih 3. Kam se peske in kosice vsejajo? V d r e v e s u i c o. 4. Kakošna mora biti perst v drevi 20. S cim se Z m 1 a d i k a m P o? h n i h d P dob ker jer drev ra ne prepust iz drevesnice v P r e d o b zato ne b zemljo p > ne hotle rasti; v preslabi persti bi pa ze prec v drevesnici ne rastle. 5. Ktere peške in košice naj rajše zelené? Tište, ktere so bile do spomladi sirove (frišne) ohranjene. 6. Kako se peške in košice čez zimo sirove ohranijo? Ce se v vlažno perst ali droben pesek denejo. 21. Ktere mladike so dobre za čepove? Ënoletne mladike iz verhnih véj rodovitnega drevesa. 22. Koliko popkov se smé cepu pustiti? Navadno se mu pusti dvoje ali troje popkov. 23. Ako bi pa divjak močán bil? Ako je pa divjak prav močan, se mu jih smé tudi več pustiti. 7. Kdko pa nekteri z njimi,ravnajo ? Nekteri jih tudi nabirajo in na solncu sušé, pozimi pa od terga. 24. Ali je dobro cepicem verhe prirezovati? Dobro jih je tako prirezovati, da nimajo več kakor dva ali tripopke; samo češnjam se mora verh pustiti. Pa pa preveč vejic ne poženejo, se jim nekaj popkov zmerzniti dajo. 1 - 8. Kako si tisti prav lahko mladih drevesc zaredé kteri mošt prešajo? Naj vzamejo preš, jih potrosijo na pripravljeno gre- dico in plitvo zakopljejo. ' 9. Kadaj se peške sejejo? ? 25. Kako se cepi? Cepise:Z nakladom,v lis o,v sklad, za kožo itd. 5 1. Cep ljenje z nakladom. 26. Kako se z nakladom cepi? Se vzame cep v levo roko, se prime s pervimi tremi Ako se dajo ohraniti, da ne ženejo, jih je najbolje se- Persti in se sprekoma poldrug pavec dolgo od ene strani do druge gladko odreže, potem se divjak tam , kjer je s jati okoli sv. Jurja, da jim mraz ne škoduje. 10. Kako se peske in kosice sejejo? V drevesnici se pripravi gredica, ki mora lepo off ra b l j en a biti f po verhu te gredice se vsejejo peske ali košice, potem pa se zasuj ej o dva persta debelo z vlažno perstjo. čepom enako debel, ravno tako poreže. 27. Kaj se potlej storí, ko sta cep in divjak porezana? Ko sta cep in divjak porezana, se položita eden na dru- gega tako, da koza na kozi, les na lesu lezi. In potem se cepič in divjak s povošenim trakom prav dobro povijeta, da 11. Ali bi ne bilo dobro peške in košice v gredico je viditi, kakor cepljen gajželnjek. zakop ati? Ne! Zakaj ne? Ker bi jih veliko pregloboko padlo in bi ne ozelenele. 12. Kako pa kostanj in orehe v zemljo devamo? Sadimo jih. 13. Kako se morajo orehi saditi? Na špico in ne čez dva persta globoko, in pa saj poldrugi čevelj eden od drugega. 14. Kako se morajo mlade drevesca poleti oskerbovati? Se morajo op leti saj dvakrat v letu. 15. Kaj pa, ako bi bila suša? Se jim mora pri li va ti. 28. Kadaj se pa more trak odviti? Kadar drevesce eno ped dolgo mladiko storí, se mora trak odviti, da se v les ne zajé. 29. Ktere drevesca se z nakladom cepijo? Tište, ki so kakor pisavno pero debele. 2. C e p 1 j e u j e v 1 i so. 30. Kako se v li s o cepi? Cep se vzame v perve tri perste leve roke, na debeli sem koncu se prekoma poldrug pavec dolgo od ene straní do druge poreže, kakor pri cepljenji z nakladom, potlej se cep oberne in se mu na porezi pičlo do steržena rama naredi. 31. Kaj se zdaj storí? * Veseli smo přejeli pričujoči nauk, ki tako lepo kratko in jasno razlaga sadjorejo, dajo res vsak otrok lahko razume. Ali bi, prečastiti Gospod, ne hotli sami vec poduka napraviti dati. po kterem bojo za sadjorejo vneti učitelji ljudskih šol po Slovenskem gotovo radi segali, ali pa kme tijski družbi dovoliti, da ona napravi več iztisov? Prosimo, da bi nam blagovolili berž ko berž odgovoriti. Vred. **) lz koreninic se dajo prav hitro in lahko drevesca zarediti ? toda to reč morajo se večletne skušnje poterditi. Pis. Zdaj se odžaga ali odreže divjak, se pomeri cepicova rana na divjak tako, da rama na verhu odžaganega divjaka sto iztisov tega sloní. 32. Kaj se pa divjaku naredi? Na divjaku se od spodej gor ravno taka rana naredi, kakoršno ima cep. Potlej se cep na divjakovo rano tako pritisne, da vso zakrije, ter se cepič in divjak s povošenim trakom terdo povijeta. IH 33. Koliko cepov se mu dá? ščini pa nahajamo tudi kok torej k o k o s i c a) Če divjak ni debeliši kakor mazinec, se mu dá samo ščica (n dru cr O stopnji pomanjšano od kostka), p 9 v v k tako od pes tka), slaščica pa ni pomanjšano, am V en cep , toda tista stran , kjer ni cepu, se nekoliko nasev (ra odreže, da divjak hitrejši rano zalije; če je pa divjak pre- pak ima le tako obliko. Kdor se je Ie nekoliko pečal s cej debel, se mu privežeta dva čepova. slovenščino, bo vedil, koliko gré čislati tisto terjenje, da se 34. Kadaj se lisenci odvijajo? Ako se trak v cep preveč ne zajeda, naj se še drugo leto spomladi odvijejo. (Konec sledi.) Ie kjekod na Slovenskem i, na kterem ni naglaska (tonlos) tako razu y mlj izgovarja, da bi se zavolj občnega pra Živa priča vila ne mogel izpustiti. Pomisliti je pa še, da pri besedah ki imajo končnico na —a in na sc glasnik, kakor so: b t in brit k in k molit in m 9 da je res treba ljudi sadjoreje učiti. * • j • Da je res treba mlade in stare ljudi sadjoreje učiti y litva, pesem in pesma in mnogo takih, gré pri pomanj ševanji obliki —ica vsaj enaka, če ne večja pravica. Cigale. poterjuje sledeča prigodbica, ktera je sicer sila smešna skozi in skozi resnična. pa v Čudna ura Kakih pet let more že biti, ko sem na Srednji Deli na vertu nekega kovača učil otroke v sklad cepiti. Ko me ljudjé zagledajo, začnejo od vseh krajev skupaj vreti, in radovedno Povedka po L. Bovicu. V Od revnega kramarčka se je Cižman povzdi^nil do bogatega tergovca. Al v sreči svoji ni pozabil revšine ne gledajo, kako da se cepi. Ko sem ravno cepic v sklad kdanje; pohleven je ostal in pomagal vsakemu rad. Pošteno vdelal, zavpije neka ženska: „Ti sapraboljski dedec je bilo pridobljeno celo njegovo premoženje, in vsak ga ma ti !" ■ Ko se obernem in prasam, kaj da je mi rece: „Vi je iz serca privošil, zato ker Ćižmanova hiša je bila res dijo, moj dedec je lani poln vert sadja nacepil, pa se mu pribežališče vsakemu, kdor je bil v potrebi. kar eno drevesce ni přijelo". Na to ji rečem: „kaj mislite, Huda bolezen je napadla verlega starčka. Ko čuti, da zakaj se mu ni nič přijelo?" Ona pa pravi: „Zakaj ne?" se mu bliža zadnja ura, veli svojemu vnuku, naj pride k „zato ne, ker je trap čepove v sterzen vtikal, ne njemu, da mu bode razodel svojo poslednjo voljo. pa kakor oni v sklad h koži cc In urnih nog je zena šla Vnuk pride in bolni starček se še enkrat vzdisrne v po moža in ga je pricefrala, da je vidil, kako se prav postelji in mu takole govori: „Bog te sprimi, Janko ! Kmali cepi L. Pintar. se bodem ločil od tega sveta. Že so mi kalne oči in žila Jezikoslovni pomenki. zlo pojerna. Edini si iz moje žlahte y ki bodeš za mano Odgovor. ostal. Da si dober človek, tega sem se prepričal večkrat nadjam se pa tudi, da bodeš moder gospodar moje zapu 9 V) Novice" prav ravnajo, da odpirajo včasih svoje liste scine, ki ti jo hocem izrociti. Vendar se mi treba zdi poslednji opomin dati, ker iz obilnih skušinj vém , v se y ti da jezikoslovnim pomenkom in so tako pripomocnice , da nas bogastvo tudi dobrega cloveka včasih spreoberne in ga za jezik čedalje bolj napreduje. Marsiktera dobra drobtinica pelje na krive poti! Moja oporoka je shranjena tam v- mizi. je prišla že po tej poti na dan; al gotovo je tudi, da mar- Večidel mojega premoženja bo tvoje. Kar sem še drugim eikteremu dovolijo očitno govoriti le zato , da se ne more namenil, zvesto razdeli in spolni vse, kar veléva moj testa* pritožiti, da se v škodo slovenščine ni razglasila njegova ment. Hišno orodje razdeli vse med moje posle, le uno beseda. Ako pride po tej poti tudi marsiktera pomota na staro uro, ktera stojí tam na omari, vzemi ti iu varuj jo dan , se ravno po tej poti tudi lahko«popravi. Jezikoslovci, ki dobro. Dal mi jo je v hvaležni spomin pred 30 leti neki se očitno oglašajo , če tudi kaj napačnega učijo, niso ni- urar, ki že davnej v zemlji počiva, da sem ga rešil iz ve- ki si ne upajo na likih nadlog. Ne vém: ali je bila le posebna naključba ali koli slovenščini tako nevarni, kakor taki, beli dan, ampak skrivej silijo ljudém, ki jim verjamejo, krive pa volja Dozja, da od tistega casa se je množilo moje pre-jezikoslovne nauke. moženje neizrečeno; česa sem se lotil, vse mi je po sreči šio. Naj sledi po tem vvodu moj odgovor. Vsaki dan sem bil bogatejši. In če me je hotel včasih duh skoposti prekaniti, sem pogledal le ono uro in se spomnil, da sem pomagal ljudém tudi takrat, ko sem še malo pre- pravilo v staroslovenščini je, da ženske imena na a dobivajo zmanjševavno pritiklino ica na pr. ryba y ry bi ca, glava, glavica itd.; ženske imena pa, ki se možen bil, — da jim tedaj tudi sedaj ne smém dobrotljive končujejo s tenkim jerom, pritikajo pomanjševane tenkemu roke odtegniti, ko mi je Bog premoženje tako čudno blago- jeru samo zlog —ca ali pa dvYca, zel1, zel'ka (Kraut) , klet, kléfca in kléťka, narečjih „de regula", kolikor enake zmanjševavne oblike rabijo, ne na- ka, na pr. dv'r (Thiir), slovil. Vzemi tedaj to uro nikar je ne zametuj po misli, da je tvojemu stricu bila skoz in skoz drag spominek CL Zelle ; in temu pravilu tudi v živih slovanskih Težko je že izgovori! te poslednje besede, glavo hajamo nič nasprotnega; primerjaj serbsko: kerv, kervca, naslone starček na vajšnico in mirno zaspí v Gospodu. Mertvaška tihota je bila po vsi hiši. Le ura je bila 110 c y nocca, rec y rečca (nasproti pa reka, rečica), sedem. stvar, stvarca itd.; ravno tako rusko : myška, mysca; česko: dvir, dvirka, pest, pestka n i t y nitka. Janko nastopi premoženje in zvesto spolne oporoko svojega strica, pa bolj zato, da se je hitro odkrižal svojih Res je, da se pri izgovarjanji čuti nekako presledje dolžnost, kakor da bi bil častil poslednjo voljo ranjcega. (Zwischenraum) med korenino (osnovo) in pomanjševavnim Obilo premoženje ga je navdalo z nekim napuhom , ki je končajem, in da bi bilo dobro, če bi v pravopisu imeli kako večidel takim ljudém lasten, ki se vsedejo, da ne véjo kako znamenje za to 9 y al da ga nimamo, iz tega ne sledi, da v veliko bogastvo. Kmali je bilo serce njegovo vse dru bi morali pisati i, kjer nima mesta. gačuo. V slasti in gizdavosti živeti, je bil njegov cilj ia Nasvetovana pisava se priporoča s tem, da je staro- konec. Milostnému biti mu ni bilo mar. slovenščini (čujte možaki, ki se nanašate na staroslo Tako je preteklo eno leto. Lica mu vpadajo, bled in venščino, pa je ne razumite prav!) in drugim slovanskim cmern iše le v potratnem zivljenji veselje. Stricovo uro narečjem primérna, in da se po njej preci v poinanjšavni obliki je imel sicer v svoji izbi, pa navil je ni nikoli emu mi razodeva , kaka da je beseda sama na sebi, nepomanjšana, je ta stara škljemfa med drugim krasnim pohišjem najnovejše kakor smo gori vidili pri: rečca in rečica. Gledé na šege!" je večkrat rekel. neke posebne v „Novicah" št. 17 in 18 zastran tega omenjene besede, moram odgovoriti: da na Krajnskem se bolj Včs nevoljen sedí nekega večera v svojem naslanjaču, kar uekdo poterka. Žena nekega kmeta, kteremu je bogati Janko sliši: kokoška iuk večjemu kokoš ca starosloven- kos kmetije v najem (štant) dal, stopi noter. Î9 „Usmilite se nas, milostljivi gospod" se joče pred terpel menda 3 sekunde. Hiše so se stresle , po sobah so njim nesreća za nesrećo nas zadeva ; ce bi še tako stoii in mize, krozniki, kozarci, steklenice itd. zaropotale in radi, ni nam mogoče najemšine odrajtati. Imejte poterpljenje postelje se zmezle. Nekemu dijaku je celó mavcevega • ^ V» i • t« ^ i i Vf 1 _ • i I 1 11 X - z nami za Božjo voljo, gospod! 55 Po nobeni ceni ne! Kaj mislite, da bom nečimernost še podpíral" zarenči gospodar. Goethe-a s peci verglo in na kose zdrobilo. Cez nekaj drugi stres, ki pa je bil manjši casa, okoli 20 sekund, pride od pervega. Pri nas so potresi pogostoma. Že drugokrat 55 Nečimernost! Oh, ako bi vedili, kako nam gré. Mož smo ga letos imeli. Vzrok teh potresov v naših krajih je je bil 5 mescov bolan, dva otroka sta nam umerla, toca nam je vse pobila kaj sem sirota hotla početi, ker pri vseh ognjena kervavih žulih si nismo mogli kaj prislužiti". 55 » Praznih besed ne bom poslušal" menda ta, da je znotrajna nasa zemlja zeló vulkanasta ali To pričujejo vrele i po našem Štajarskem, nam reč: Laško, Toplice pri Doberni itd. — Tudi babja vera razširja, da 13. dan junija t. 1. bo na zemljo pri nas se > milostljivi gospod! vse bomo plaćali, radi vse pla- neka repata zvezda (komet) butila injo razdrobila. Res je. cali, le sedaj ne moremo, imejte poterpljenje z nami!" da, kakor so „Novice" že povedale 5 se tista repata zvezda, ki r> Obernite se do mojega oskerbnika vami nič govoriti \U jaz nimam z je (ce je res?) pred 300 leti nemskega cesarja Karola V. spravila v samostan, letos spet pričakuje, pa ker je že ene- 55 Oskerbnik bo rekel, da mora spolniti, kar mu gospod krat svojo pot hodila in zemlji nič žalega sto zapovejo Kaj mi pomaga k njemu iti! u 55 Jaz nimam časa, se z vami ukvarjati! Iz hiše se Je mi ta hip poberite, če ne, bom zahujskal psa v vas! u r> r> Pri ranah Kristusovih! Gospod, usmilite se nas!" Iz hiše se poberite 5 če ne" in v tem z nogo rila ni, kdo more sedaj kaj druzega terditi! Ta pravlica prišla iz Pariza, kjer bi menda mnogi radi imeli, da bi konec sveta bil, kajti jim je že zeló na kant přišel! Pri nas je dosti takih abot, ktere pražnému govoru verjamejo in pravijo, da si mora debelo železno hišo narediti, kdor se hoče udari ob tla. Žena se zgrudi. Iz ust se ji vlije kri. Strah in groza spreleti neusmiljenega gospoda. Govo » ohraniti. Bog daj norcom pamet! Iz Braslovc na Staj. 7. marca. M. St. noč nas je ostrašil hud potres. Ob 3/4 na štiri Janko Vijanski. Necojšno se je pri- ritije hotel, pa ne more. Mertvaška tihota je bila po celi izbi, čel z velikim bučanjem in bobnjenjem , ki je od severno- kar zaropoče nekaj — ura bije sedem. Kot strela iz vzhodne strani prihrušalo. Kmali je bilo po sobah vse živo, jasnega neba udarijo ti glasovi na serce terdoserčnega, table po stenah so klepetale, kar je po omarah stalo, se mezilo, spomne se besed ranjcega strica, kterega v duhu vidi pred okna močno rožljale, plemena pokale in škripale, tudi zvo- r> Včs vaš dolg vam je odpuscen C( nove v stolpu so eni slisali berneti, toda zaklenkal ni no-povzame sedaj beden. To je terpelo kakih 15 sekund. Kmali ko vtihne, besedo in ogovarja ženo, ki je na tleh pred njim ležala se vdrugic ponovi in še več vam bo dal, saj nisem satan !" , pa le na kratko in ne močno, hitro za tem prihruší vtretjič, je spet močneje in terpi nekaj dalje, Uboga žena je končala svoje življenje. Možu in dru- kakih 5 sekund; in poslednjič se še enkrat in čisto rahlo in minulo je vse. Pribučalo je vselej od iini njeni je podařil res dokaj milosine. Al noc in dan ga je mučil spominek na to, kar se je zgodilo pred njego- za trenutek oglasi, jutro-severne straní in se gnalo proti Vranskem, po tem ta vimi očmí. Smert uboge žene mu je kot tezek kamen te- kem proti Ljubljani kot globoko gromenje To v do- žila serce. Z nekim svetim strahom je stal večkrat pred stávek dopisom iz drugih krajev, ker ni dvomiti, da je ta čudovito uro. Naviti jo je hotel in pridno navijati vsaki potres deleč segel, ker se smé močnejim prištevati. Ni sli- dan ? al ne on ne noben drug je ni mogel vec popraviti. Leto za letom je preteklo. Edino prizadevanje Janko- ni nikjer kake škode naredil. sati, da bi bilo kje zidovje počilo, kakor uno leto; vsaj tù Ce se imate kaj snega tovo je sedaj bilo i dobrodelnega se skazovati ljudém. Ce ne mislite, da ga sami imate; tudi mi se ga ne moremo ravno blede lice ni več orudečelo, je vendar veselje, kadar znebiti; po polji le tam pa tam kaka višja brazda, kak mrav-je pomagal temu ali unemu revežu, razjasnilo mu temno livnik ali kertina iz snega moli kopno, drugo je še vse juga je raalokdaj kako betvo, in še tisti do tod ne je veliki Dobrovlj na poti. Bojimo se že za čélo. belo Že so mu tudi sivi lasjé sněžili glavo 5 h koucu je 5 more, ker mu teklo tudi njegovo življenje. Včs omamljen se je vsedel zimske setve, ker že od poslednjih dnevov grudna vedno nekega večera v svoj navadni stol in včs zamaknjen gledal pokrite njive imamo. Noci so merzle, imajo sploh po 2 do nauro. Kar je začela spet iti, třepetaje po vsem životu 6 stopinj na včs glas zavpije , da pokliče svojega strežaja. Strežaj zdá 5 mraza, podnevi pa solnce, dasiravno gorko sije, malo ker sapa le večidel od polnoči vleče. Proti Cei ji že stopi v izbo, mertvaška tihota povsod, le ura z moc- imajo nekaj vec kopnega, ker nim udarkom bije sedem. Vnuk se je za svojim stri- betvico popiha. na svetio priti. com preseli! v boljše življenje. Vse svoje premoženje je zapustil bolnišnici usmiljenih bratov. 55 jih jug najde, ako vmes kako Drobtince" utegnejo okoli velike noči V Trebovljah 8. sušca. J. H. Včeraj jutro nh 31 00 /4 na štiri je pri nas bil hud potres , štirikrat zaporedoma je V bolnišnici hranujejo še sedaj to uro kot drago zapuščino. bobnelo pa poslopja tresle se. Noč je bila jasna, mesec je lepo svetil, vetra ni bilo in barometer ni na hudo vreme avstrijanskih krajev kazal. Tiči v kletkah so uepokojni ferčali, peteleu je za-kričal kakor da bi jastroba čutil, in pčs pred vratmi je cvilil kakor da bi se česa bal; vsi smo plahi planili s stelj in mislili, da je že sopet v knapovskih jamah se huda hudo Iz Reke 7. sušca. Danes zjutraj pred 4. nas je splašil iz sladkega spanja hud potres, ki je skoro zaporedoma 3 minute zemljo stresal. Strah je bil velik, ker malo mest v našem cesarstvu je že toliko potresov prestalo, kakor ravno Reka. Pred kakimi 90 leti so potresi mesto tako strašno nadlegovali, da so mestjani obljubili imeti mesca decembra vsako leto slovesno procesijo. J. Bile. Iz Celja 7. sušca Malo minut pred štirimi zjutraj nas je precej močen potres iz sladkega spanja prebudil in zeló prestrašil! Pervi stres je bil veliko huji kakor drugi iu je po sapa vnela, kakor se je lansko leto dvakrat, posebno 29. listopada zvečer ob 11. v cesarskih jamah zgodilo. Ker se je v zdolni jami, ktero so že več sto sežnjev naprej gnali, huda sapa naredila, da luč ni več gorela in človek Ko je bil že ta dopis natisnjen.ysmo přejeli še drugo pismo našega čast. gosp. dopisnika J. S., ki nam poterjuje res precej hudi potres Celjski. Vred. vec sopiti ni mogel, so od zgorej kopali, da bi v spodnjo jamo prederli in tako zadušljivo sapo skozi predor z zdravo sapo podili. Tisto noč so od zgorej v spodnjo jamo prederli ; zdelo se je knapom, da so že skozi. Tega se še bolj pre- posveti eden z odperto svetilnico k predoru (luknji) pričati, si » v tem pa se huda sapa vžge (kakor se je nedavno na Angležkem zgodilo) zagromi, opali dva knapa grozno, tri verže 8 O Iz Ljubljane. Danes popoldne okoli dvéh se priča deleč od jame preč, streho nad jamo na treske zdrobi in po hosti raztrosi. Jama je pol ure od nase farne cerkve, kujete Nju Veličanstvi iz Postoj ne v Ljubljano. Po pa je tako strasno zagromelo in tudi svet potreslo, da smo kosilu v kolodvoru železnice se bote podale berž v Gradec se iz pervega spanja zbudili in ne vedili, ali je bil grom ali potres. Hvala Bogu ! přišel. da noben ćlovek ni ob življenje Včasih se še v kterem kotu hude sape v tistih jamah nabere, vendar toliko ne več kakor popred. — Drugo pot kaj drugega nap rej Novičar raznih Vsi dauašuji Novicui dopisi popisujejo potres 7. kmetom neko novíco povedati, ktero bojo gotovo našo okolico rnajai. Slišalo se je pred in po potresu grozno veseli sprejeli. Ni se sicer popolnoma gotova, pa upati moremo, da se bo spolnilo, česar se pričakuje. Naša kmetijska družba ("in ž njo vred več drugih) je prosila, naj bi ne pomnijo takega; hvala Bogu! donenje. Stari Ijudje nam nobene škode ni učinil. Iz Tuhina 7. sušca. L. D. kakor leta 1840 nas je tudi danes zjutraj ob s/4 na 4 pre da Enako močen potres se nekteri m um niši m kmetom v vsaki deželi našega cesarstva dovolilo, da bi se brez p la cil a po zeleznici na strašil; po pervem hudem stresu so sledili še trije slaběji. Dunaj peljali in pa tudi n a z a j. • SI. ministerstvo no-Škode, hvala Bogu, nam niso nobene prizadjali. Taki po- trajnih oprav se je, kakor smo ravno v časniku dunajské tresi so večidel predznamenje velikih vremenskih premenov. kmetijske družbe brali, obernilo zatega voljo do železno- Iz Mehovega na Dol. 7. sušca. Danes zjutraj okoli cestnega oskerbnistva, in ce bode ta prošnja obveljala, bode smo tukaj silen potres čutili, ki je tako zeló zemljo vsaka kmetijska družba dobila nekoliko takih kart, stresi I, da se je skorej tuka jšni farovž, dasiravno je še Ie pred da jih bo razdelila kmetom za vožnjo na Dunaj in nazaj Iz Lon- % na 4 nekimi 77 leti na skalo postavljen bil, zrušil. V naši okolici ^rez plačila v 3. versti zeleznocestnih vozov. se kmetovavci zeló bojé, da bi jim ozimna stern ne pognjila, dona ee je že zvedilo, da Palmerston s svojim minister-ker jo ne le letošnji, temuč še tudi lanski sneg s svojim stvom neboodstopil. 5. dan t. m. je spodnji zbornici merzlim plajšem tako dolgo odeva. Iz Železnikov 7. marca. Danes zjutraj ob 3 J. 0. Lepstanski. na znanje dal, da misli deržavni zbor razpustit i, kakor 4 na 4 hitro bo potrebne davke dovolil. Ni dvomiti, da bo kraljica nas je prebudil iz spanja precej močeri od izhoda proti za- dovolila, česar Palmerston želí, ker brez njega bi se padu se přivalivši potres, kteremu je pa kmali sledil še veliko «edaj javalne ktero ministerstvo moglo vzderžati. Na vpra- hujši. kakoršnega si najstarejši ljudjé v naših krajih ne šanje nekterih poslancův: „kako misli ministerstvo v tem času vladati, ko ne bo deržavnega zbora ?" je Palmerston odgovori!, da „ravno tako kakor do sedaj : pravico in pre- :cc pomnijo. Spremljal ga je ogromen sum, enak silnému pisu Od kakošne škode se v naši okolici, hvala Bogu! nič ne slisi. _ pomlad se nam le počas napravlja; led je terd ko moženje Angležev v Kini varovati". V tem je car kitaj jeklo in le malo ga solnce lizati zamore. Tudi okoli nas sks vojsko napovedal Angležem. Po ukazu kitajskega cara se ljudjé bojijo, da bi žita ne pozeble. J. Levičnik. Iz Komenda 9. sušca. Predvčerajšnim zjutraj ob 3/ je vsem prebivavcem „nebeškega kraljestva,; (tako imenujejo __... V . «V . ■ v , < A *v# •« Kitajci svojo deželo) prepovedano kupcevati z Anglezi ; sejmi na 4 je bil pri nas strašen potres. Cerkev je na več kra- šča, kjer se mak (opium) prodaja, so začasno zapeřte ; okoli jih od verha do tal pretergana in obok (velb) razpokan. peterih luk, ki so Evropejcem odperte, se ima vojaška straža Grajšina komenška je tudi zlo zlo razpokana in je en dimnik postaviti; kontrabantarji bojo ob glavo djani; kitajske armade zgubila. Tudi kaplanija je zlo razpokana ; en dimnik je na in ladije imajo povsod. kjerkoli zadenejo na Angleže, jih z tléh. Magnet v kaplanii je zgubil svojo moc; stran proti vojsko napasti. Vidi se iz vsega tega, da se bojo hude jutru noče več deržati; — kaj to pomeni? Ura v kaplaníi vojske začele zoper Kitaj ce, in da tudi Francozi in je ostala. Tudi farovž in druge posiopja okoli cerkve so zlo Amerikanci ne bojo dolgo rok križem deržali, pa tudi ^ -__^ « t t v i t • V a poškodovane. Tudi v gradu na Križu se je en dimnik po-deri in hlevi so se razpokali. Tù in tam v komenški fari Rusi ne. Pari z. 6. dan t. m. je knez cernogorski přisel v Zbor zavolj prusko-švajcarskega razpora se je kaka peč poderla. Strašno je bilo. Danes zjutraj se je 6. t. m. začel v Parizu. prec ko je 3 odbila, smo slišali precej dolgo bobnjenje, po- zija ni je mir sklenjen. Med Anglezi iu Per-Lakota na Finskem je tresa pa nismo čutili. Iz Ljubljane 7. marca. Danes zjutraj kmali po strašna; v več soseskah ne vidiš drugih ljudi, kakor samo ki jih ni drugega kot kost in koža; veliko družin je take tem je ob štirih dan zvonilo — nas je prestrašil precej mo- zapustilo svoj dom in se na Rusovsko ali Švedsko podalo; je bil dosti severni jeleni (sedlóni) in pa divji tiči so bili sicer v ena- — al tudi teh ni sedaj: cen potres. Pervi stres, od severja proti jugu i mocněji od treh sledecih. Pod zemljo je grozno šumelo. Pohištev ni nič poškodoval. Nekteri terdijo, da so tudi drugo in tretjo noč potem nekako zibanje zemlje čutili. i kih nadlogah Finom edina pomoc jelene so medvedje poklali, tiči so pa zginili, da se ne vé kam > drevesna skorja in razsekana slama je kruh ubo- gim, premožnim pa skorja in ječmenová moka. Radostni pricakujemo, da bote mož beseda. Sercen pozdrav! Vred. Odgovorni vrednik : Dr. Janez Bleiweis. Natiskar in založnik : Jožef BldZQÍk.