P.b.b.
Birmanski botri in botre!
V	nedeljo site vabljeni
V	RESTAVRACIJO RUTAR
DOBRLA VES
kulturno - politično glasilo-
v,
Mrzla in topla jedila kakor tudi dobra vinska kapljica. Cene zmerne!
s v e / o v n / h in . dom ač ih [- do g p d ko v
Poštni urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagenlurt
Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenlurt
LETNIK XIV./ŠTEVILKA 15
CELOVEC, DNE 9. APRILA 1964
CENA 2.— ŠILINGA
Erhard - porok nemškega blagostanja
I>r. Konrad Adenauer je bil na čelu Zahodne Nemčije 14 let, vse od njenega začetka, ko so zahodni zavezniki združili svoja zasedbena področja v Zvezno republiko, pa do lanskega oktobra, ko je Zahodna Nemčija dosegla svoje mesto med prvimi državami svobodne Evrope tako v pogledu gospodarske moči, političnega ugleda in vojaške veljave v okviru NATO. Adenauer ali „Stari”, kot so ga Nemci imenovali, je prepustil vlado dr. Ludvigu Erhardu z nejevoljo in odporom v prepričanju, da tej težki nalogi ne bo kos. Vdal se je le pritisku' stranke in odstopil kot kancler, pa ostal načelnik stranke.
Dr. Erhard je bil podkancler v Adenauerjevi vla-<li in vodja nemškega gospodarstva. Nemška javnost ga je poznala dotlej le kot spretnega gospodarja, W je znal deželo rešiti iz povojne stiske in revščine, obnoviti gospodarstvo in napraviti v desetih letih iz ruševin cvetočo državo. V njegove politične in državniške zmožnosti Nemci na splošno niso imeli preveč vere. Delno je bil tega kriv sam dr. Adenauer, ki je svojega namestnika v vladi ponovno označil za nesposobnega za krmarja Zahodne Nemčije, delno Erhard sam, ki je vse to potrpežljivo prenašal in čakal na svoj trenutek.
Ko je prevzel mesto kanclerja, je dopolnil vlado po svoji zamisli in dal vsakemu izmed njenih čla nov bolj proste roke kot njegov prednik. Zunanji minister Schroder je dejansko zunanji minister in ne le pismonoša kanclerja Erharda, kot je bilo to m časa Adenauerja. Novi kancler kljub temu ni pustil vajeti iz rok. Postopno je uvedel nov red in 8* brez posebnega očitnega prizadevanja v kratki dobi pridobil zaupanje nemške javnosti tudi kot ■prelen državnik in narodni vodnik.
Na prvem sestanku s predsednikom Francije de Danilom je temu pokazal jasno, da hoče hoditi bolj neodvisno pot, da hoče sicer ohraniti prijateljstvo in sodelovanje s Parizom, da pa veže nem-varnost le na zavezništvo z Združenimi država-t*1*- V tem pogledu se je trudil in se trudi ohraniti r TVashingtonom čim boljše odnose. Prav tako de-btje za izboljšanje odnosov do Velike Britanije, katere javnost vedno z nezaupanjem gleda na Nem-cc’ ki so ji posebno v zadnji svetovni vojni povzročili toliko gorja.
Na svojem obisku v Združenih državah je ustva-fil osebne stike z novim predsednikom Združenih držav Johnsonom in pri tem utrdil vezi med Zahodno Nemčijo in Ameriko s stvarnim gledanjem na Položaj v svetu in posebej v Evropi, z zagotovili, da bo Nemčija izvrševala svoje obveznosti v okvi-ru NATO m v njem iskala svojo varnost.
Trdno in odločno stališče je novi kancler zavzel tudi v odnosih do Vzhodne Nemčije in v vpraša-nju Berlina, čeprav je tudi v tem pogledu pokadi malo več prožnosti kot njegov prednik. V svoji prožnosti vendar ne mara tako daleč kot berlinski
P3*1 in novi predsednik nemške socialistične ■tranke TVilli Brandt. Pazljivo gleda, da ne bi na *lak način škodoval posebnemu položaju Zahodne-ka Berlina in pomagal vladi Vzhodne Nemčije do Ptirnanja.
Dr. Erhard in njegov zunanji minister Schroder ■ta zagovornika Združene Evrope, ki naj bi tvorila ■kupaj z Združenimi državami in Kanado Atlantsko ®kupnost s svobodno trgovino in tesnimi medse-kpiuhni vezmi na vseh ]>odročjih življenja in dela, ne samo v pogledu narodne obrambe.
Trezna in preudarna politika novega kanclerja Pridobiva ugled v vrstah Krščansko-dcmokratskc ^n‘K> glavne nemške stranke, pa tudi v splošni i'unosti. Ta je v zadnjih dveh letih Adenauerjeve v'*<le izgubljala med volivci v škodo Svobodne de-jttukratske stranke in celo socialistov. V komaj do-m Štirih mesecih po nastopu Erharda je začela tsčansko-demokratska unija med volivci zopet Pridobivati. Preiskovalci javnega mnenja so večji prepričani, da ima že danes Erhard večino med j^mškimi volivci, še bolj gotovo pa jo bo imel pri-lnje leto, ko bodo nove splošne volitve v zvezni
Pari;, "arodn,
ament. Seveda velja to le, če se ne bodo med-
'e razmere bistveno spremenile.
Nemci vidijo v kanclerju Erhardu jamstvo za blagostanje, v njem vidijo nekega poroka, da
Nova vlada pred težkimi nalogami
Prva tiskovna konferenca novega zveznega kanclerja in njegovega teama. Ljudstvo mora jasno videti, kdo je najbolj dejaven. Vlada je prežeta z optimizmom. Radijska reforma na vidiku.
Novi zvezni kander dr. Klaus je v začetku Itiskovne konference govoril o vprašanju radia in televizije. Po njegovem morata dobiti oba nadstrankarski, nepristranski značaj. Glede tega je vlada precej opti-miisitična, iker je pristojni ministrski komi-itč opravil že 'kar dobro delo, tako da se kažejo že obiiisi razjasnitve in složne rešitve med OeVP in SPOe.
O delu komiteja — h kateremu spadata prosvetni in prometni minister — ne vemo nič natančnega, kajti ministra želita delati v strogi ‘tajnosti. Izvedeli smo le, da je imel komitč do sedaj pet sej in da je bil dejansko dosežen nek napredek. Do junija mora komi tč namreč zaključiti svoje delo. 2e v najkrajšem času bo prva seja odbora z novim prosvetnim ministrom dr. Pifflom.
Novinarjem da kancler važna pojasnila
Kar se tiče podržavljene industrije, je ko-mitč dosegel nekaj uspeha. V različnih točkah so se stališča obeh strani močno približala. Strankina pogajanja bodo intenzivno nadaljevali tudi v novi vladi.
O stanovanjskem vprašanju so bila zadnje tedne Okrepljena posvetovanja med OeVP in SPOe izvedenci, že preteklo sredo je komitč za pogajanja v teko važnem vprašanju kot je istanovanjisko, prvič razpravljal o tem pomembnem problemu.
Habsburško vprašanje ne sme postati nobena volilna parola v slučaju, če ne bi dosegli soglasja s SPOe. Predhodno ni prepada med obema vladnima strankama zaradi
tega vprašanja. Za rešitev habsburškega problema nismo določili roka. O habsburškem premoženju ni bilo — med sestavljanjem vlade — govora niti pol minute. OeVP ni noben advokat Otta Habsburškega, je dejal dr. Klaus.
O povratku dr. Otta Habsburškega je zvezni kancler dr. Klaus dejal: »Priznamo razsodbo Upravnega sodišča. Vendar je treba to odločitev vskladiti s spoštovanjem pravic tretjega."
Nato je govoril o Južni Tirolski novi državni tajnik v zunanjem ministrstvu dr. Bobleter: „Za naše Tirolce južno od Bren-nerja bomo uporabili vsa mogoča mirna in pravna sredstva, da bi jim tako pomagali, pa četudi bo trajalo leta."
Na številna vprašanja pa je moral odgovarjati finančni minister dr. Schmitz.
Odstavek v vladni izjavi, ki govori o dolgoročni proračunski zamisli, je označil kot „zelo omembe vreden". Očrtal je nujnost »dolgoročnih" — posebno javnih investicij (= vlaganj), potem pa kako naj bi izdelali »dolgoročna" finančna načrtovanja. Za finančnega ministra je najvažnejše ravno zagotovitev socialnega zavarovanja. Ni dovolj, da vsakokratni deficit (= primanjkljaj) leto za letom krijemo iz proračuna. Na tem področju lahko na podlagi ljudske statistike načrtujemo za dolgo dobo.
O finančni izravnavi med zvezo, deželami tin občinami pa meni finančni minister tole: »Ne gre za to, da bi dajali samo denarna sredstva, ampak moramo tudi naloge prevzeti in jih tudi izpolnjevati."
Georg Klotz pred avstrijsko sodišče?
Policija je zaslišala šefa metalcev bomb.
Iz Božena poročajo, da so pred dnevi v Benetlkah aretirali voditelja »južnotirol-skega osvobodilnega g-ibanija" profesorja Guntheilja Andergassena, ki so ga nato odpeljali v Božen (Južna Tirolska).
Na Dunaju pa je avstrijsko notranje ministrstvo javilo, da so v soboto, dne 5. aprila aretirali v Innsbrucku južnotirolske-ga majorja strelcev Georga Klotza. Ta je is svojim ravnanjem zlorabljal zatočišče, ki so mu ga bili dovolili.
Georga Klotza so prepeljali na Dunaj. Izvedeli smo, da Avstrija ne bo izročila majorja strelcev Italiji. .
Avstrijska policija, — ki lirna v ostalem za to 3 mesece časa — preiskuje sedaj, če ima proti Georgu Klotzu dovolj dokaznega materiala, da bi ga lahko postavila pred avstrijsko sodišče. V slučaju pomanjkanja dokazov, bo šele iz Avstrije 'izgnan. Kam bo šel, >si bo lahko prostovoljno izbral državo.
Pogreb beograjskega nadškofa Ujčiča
V katoliški cerkvi Kristusa Kralja v Beogradu je bil v petek, 27. marca, v navzočnosti vseh jugoslovanskih nadškofov in škofov, številne duhovščine, zastopnika Zveznega izvršnega sveta Mome Markoviča, predsednika komisije za verska vprašanja Srbije Nemanje Markoviča, podpredsednika skupščine Beograda Mile Žegarca, tajnika skupščine iz Pazina Dušana Velna, veleposlanikov ZDA, Kanade, Italije, Avstrije, Franclje, Belgije, zastopnikov pravoslavne Cerkve in številnega občinstva pokopan beograjski nadškof dr. Josip Ujčič.
Po pogrebu je član Zveznega izvršnega sveta Moma Markovič v imenu predsednika republike maršala Tita izrekel sožalje predsedniku škofovskih konferenc zagrebškemu nadškofu dr. Franju Šeperju.
Predsednik škofovskih konferenc nadškof dr. Šeper je neposredno za tem v spremstvu novega beograjskega nadškofa dr. Gabrijela Bukatka obiskal člana Zveznega -izvršnega sveta in predsednika zvezne komisije za verska vprašanja Moma Markoviča, s katerim se je razgovarjal o vprašanjih bodočih odnosov med državo in katoliško Cerkvijo.
ho blagostanje zadnjih let, ki so sc ga tako navadili, ostalo z njimi tudi v prihodnjih letih. Nemci se tako kot ves ostali svet vojne boje, še preblizu so spomini nanjo. Zavedajo se, da utegnejo v tem slučaju zopet vse izgubiti, kar so s trudom ustvarili v zadnjem desetletju. Zato jim je previdni in preudarni Erhard pri srcu tudi kot vodnik njihove zunanje politike. Pogled nanj jim utrjuje prepričanje, da ne bo tvegal kaj takega, kar bi lahko prineslo nesrečo in uničenje njegovega dela.
Zaradi ugleda, ki si ga je pridobil novi kancler v javnosti, posebno v starejšem in srednje starem
rodu, so utihnili tudi njegovi nasprotniki v sami stranki. Njegovi tekmeci se zavedajo, da trenutno ni upati na noben uspeh kakega nastopa proti njemu, v njem vidijo svoje najboljše izgledc za zmago pri prihodnjih zveznih volitvah. Stari Adenauer, ki mu je bila nedavno zagotovljena ponovna izvolitev za strankinega načelnika, skuša tu in tam svojega naslednika pri državnem krmilu držati pri stari liniji, toda ta se zaradi tega ne vznemirja prehudo, ker čuti oporo v nemški javnosti. Ta na Adenauerja in njegovo dobo naglo pozablja in se vživlja v nov čas.
Zahvala koroških Slovencev dr. Drimmlu
Narodni svet koroških Slovencev je naslovil na dolgoletnega avstrijskega ministra dr. Drimmla, ki je predal vodstvo prosvetnega ministrstva članu Klausove vlade dr. Pifflu-Perčeviču, ob njegovem odhodu pismo, v katerem je med drugim izpovedano, da se zahvaljujemo koroški Slovenci dr. Drimmlu za ustanovitev slovenske gimnazije ter vse korake, ki jih je podvzel s predpripravami gradnje lastnega poslopja za slovensko srednjo šolo. Hkrati je izrečena v pismu tudi zahvala za njegova prizadevanja na področju manjšinskega šolstva v obče ter poudarjeno, da bomo koroški Slovenci tudi v bodoče smatrali kot našo glavno dolžnost, zvesto služiti naši avstrijski republiki ter se zavzemati z vsemi svojimi močmi za srečno bodočnost avstrijske domovine.
V svojem odgovoru Narodnemu svetu je dr. Drimmel poudaril, da želje slovenskih rojakov nikoli ni smatral kot politikum ali zadevo politične taktike, ampak kot nalogo Avstrijca, ki se zaveda sosedstva s slovenskimi manjšinami v Avstriji in ki bi rad videl dobro sožitje z njimi uresničeno.
Ob sestavi nove avstrijske vlade je naslovil Narodni svet čestitke kanclerju dr. Klausu, ministru za kmetijstvo dr. Schlein-zerju ter novemu prosvetnemu ministru dr. Pifflu-Perčeviču.
— KRATKE VESTI -
•	Obeta -se televizijski telefon. Obiskovalci razstave pisarniške opreme v Londonu so se lahko pogovarjali po telefonu, teko da so hkrati lahko tudi videli sobesednika na majhnem televizijskem zaslonu. »Video telefon" posreduje glas s sliko po avtomatični centrali, ki jo je mogoče postaviti v vsakem večjem poslopju.
•	Slavni ameriški general Douglas Mac-Arthur, heroj obeh svetovnih vojn, je umri v -soboto, . 5. aprila v vojni bolnišnici v Washingtonu.
•	Papež Pavel VI. ije sprejel v avdienco zaročni par: holandsko princeso Ireno in španskega princa Dona Juana Carlosa, Bourbon-Parma.
•	Lani je plulo iskozi Sueški prekop 19 tisoč 146 ladij, kar predstavlja rekordno število v primerjavi is prometom prejšnjih let. ZAR je lani v Sueškem prekopu dobila v državno blagajno 71 milijonov egiptov-sklh funtov.
•	Za steklino je poginilo pet srn v hod-steinskem okraju Rendsburg. V minulem letu so ugotovili na tem področju 85 primerov stekline med divjadjo.
•	-Čedalje mlajši so Američani pri sklepanju zakonskih zvez: povprečna starost nevest je 20, ženinov pa 22 let. Po ugotovitvah sociologa dr. Talcotta Parsona s harvardske univerze ima povprečna Amerikanka pri 26 leti zadnjega otroka.
•	V družbi dvajsetih morskih psov — ki se niso zmenili zanj — je vzdržal športni potapljač v zalivu pri Sydneyu pod vodo šest ur in dvajset minut. Z izjavo, da je bila »pasjansa z aluminijastimi kartami na dnu zaliva konec koncev le preveč dolgočasna" — s to igro si je krajšal čas — se je potapljač opravičil vsem, ki so pričakovali od njega nov rekord v vzdržljivosti pod vodo.
•	Ko je frizer Hana Tuma iz Beiruta (Libanon), v petek hotel zapreti svoj salon, je nenadoma opazil osmrtnico, ki je oznanjala njegovo -smrt. Ko jo je prebral, ga je popadel smrtni strah. Stekel je domov, legel na posteljo in čez nekaj časa v resnici umrl. Policija je takoj uvedla preiskavo. Izkazalo se je, da so se s frizerjem pošalili trije njegovi najboljši prijatelji. Eden med nj-iiml je bil stavec; ta je sestavil osmrtnico in jo natisnil v enem samem izvodu.
Politični teden
Po svetu
Na isvetovni politični pozomici stopata zopet vedno ibofllj v ospredje vpraišanje odnosov med Sovjeti in Kitajci ter vrenje v državah Južne Amerike. In prav zadnji teden beležimo v tem oziru dva dogodika, ki moreta pomeniiti preusmeritev svetovne politike.
PUČ V BRAZILIJI
V	tretji ndjvečlji državi sveta — Braziliji — je vlada predsednika Goularta veljala za pronkomunistično, ikar je vzbujalo vedno večje nezadovoljtstvo v državi in povzročalo resno zaskrbljenost v ostalih ame-nišlkih državah, zlasti v Združenih državah. Vedno tesnejši Stiki s Sovjeti in Kubo so to zaskrbljenost še večali in v vojaških krogih brazilske javnosti so že nekaj časa pripravljali vojaški puč. Ta je Izbruhnil prejšnji torek, ko so se vojaštvu zvezne države Minas Gerais pridružili še oddelki iz šestih nadaljnih držav ter vojaštvo iz Sao Paola in Rlio de Janeira. Uporniškim četam so se naslednjega dne pridružile še ostale vojaške postojanke, le tretja armada v zvezni držaVi Rio Grande se je nadalje upirala, a se je končno podredila upomiškii vojski. Tako je prešla Oblast v tej ogromni državi brez vsakega prelivanja krvi v roke upornikov, ki so postavili za novega pred-sednilka države Ramierija MazzilM. Novi predsednik je takoj sestavil novo vlado, ki je odločno protikomunistična. Ex-prezident Goulart je še pravočasno zapustil državo in našel politično zatočišče v Uruguayu. Tam je dal izjavo, da se predsedniištvu ni odpovedal in odločno zanikal, da bi bil komunist.
V	vsej Braziliji je po uspeli revoluciji zavladalo veliko veselje in ljudje so v velikanskih procesijah slavili ta dogodek. Pa tudi ves protikomunistični svet je z zadovoljstvom in olajišanjem sprejel vest o uspelem puču, ki je tako odstranil nevarnost, da bi država, ki obsega iskoro polovico Južne Amerike, prišla pod komunistični vpliv. Komaj je novi predsednik nastopil z novo vlado, je že prišlo priznanje in častilka predsednika Johnsona dz Združenih držav, kar bo gotovo mnogo doprineslo k globljemu sodelovanju med obema državama.
seje Peking sovraštvo med narode, medtem ko se Mostova prizadeva za mir, kar potrjuje hujskaško zadržanje Kitajcev oh kubanski krizi in kitajskem napadu na Indijo. Pri tem se poslužuje Peking dvojne mere, ko sam sklepa gospodarske pogodbe s kapitalističnimi državami, druge pa v podobnih slučajih obtožuje konspiracije s kapitalisti. Končno še enkrat odločno zavrača kitajsko miselnost, čeiš da je uspeh komunizma v oboroženem spopadu in označuje to mnenje za zelo škodljivo.
Te dni se je predsednik Hruščev mudil na Madžarskem, kar vsekakor ni brez tesnejše zveze z zaostritvijo spora med Pekingom In Moskvo. Znano je namreč, da je tudi že Madžarska nekako nihaila med obema sprtima komunističnima bratoma. Toda ob obisku je madžarska partija jasno izpovedala svojo pripadnost k Mostovi.
ZDRAVNIKI V PROTESTNI POVORKI
Spor med belgijskimi zdravniki dn vlado je zavzel talko ostre oblike, da je nekaj dni
bila Belgija praktično brez zdravnikov. Nad 10.000 zdravnikov je namreč stopilo v stavko, zaradi česar sta umrla dva bolnika. Do spora je prišlo zaradi novega zdravstvenega zakona, ki predvideva precejšnje poslabšanje: materialno oškodovanje in kršenje zdravniških pravic. Vršile so se velike protestne povorke in pogajanja so trajala celih trinajst ur, a so ostala brez u-ispeha.
TUDI V SAUDOVI ARABIJI
PREVRAT
Kakor poročajo iz Libanona, je prišlo v sosednji Šaudovi Arabiji prejšnji teden do notranjih političnih sprememb, ki so zahtevale odstop dosedanjega vladarja kralja Sauda. Na njegovo mesto je stopil princ Feisal, ki je postal ministrski predsednik, dočim je dosedanji kralj Sand obdržal kra-Ijevski naslov, kar je zahteval sam princ Feisal. Do spremembe je prišlo zaradi nezadovoljstva med poglavarji rodov nad kraljevim čudaškim zadržanjem in življenjem. Napovedujejo, da bo kralj Saud v kratkem odpotoval v tujino, od koder se verjetno ne bo več vrnil v domovino. Tudi ta politični prevrat se ije izvršil brez prelitja krvi.
.. in pri nas v Avstriji
ZAPRISEGA VLADE -
IN IZJAVA NOVE
Vladna kriza, ki je nekaj tednov morila notranje avstrijsko politično življenje, je z zaprisego nove vlade bila prejšnji četrtek srečno zaključena. Zvezni predsednik dr. Adolf Soharf je razvezal prisege dosedanjo vlado dr. Gorbacha in takoj nato zaprisegel člane nove vlade pod predsedstvom zveznega kanclerja dr. Klausa.
Nekaj ur pozneje je novi kancler dr. Klaus podal v narodni skupščini vladno izjavo, v kateri zagotavlja, da hoče nova vlada v plemenitem tekmovanju in sodelovanju obeh velikih strank naprej graditi avstrijski dom, ki naj postane še prijetnejši za vse državljane.
Nadalje je dr. Klaus v izjavi izrekel zahvalo odstopajočemu kanclerju dr. Gorba-chu in vsej vladi za njih trud ter ponovno poudarili pripravljenost za sodelovanje obeh velikih strank, kar pa ne sme ostati samo na ustnicah, marveč mora preiti tudi v dejanja.
V posameznih točkah vladne izjave je na-
dalje državni kancler poudaril avstrijsko nevtralnost, ki je vodilo avstrijske zunanje in mednarodno-igospodarske politike. Po tem načelu hoče tudi nova vlada urejevati svoj odnos do EWG in drugih gospodarskih vprašanj. Tudi južno-tirolsko vprašanje je treba rešiti na miroljuben a pravičen način. Posebej pa je bila v izjavi poudarjena nujnost novega zakona o visokih šolah in kulturnih problemih Avstrije.
Zelo obširno obravnava 'izjava tudi gospodarska vprašanja, katera mora nova vlada rešiti. Novi državni kancler posveča ravno tem vprašanjem izredno važnost, saj je ravno na tem področju strokovnjak. Zavzema se za večjo podporo malih obratov im vobče malega človeka v njegovem gospodarskem prizadevanju. Pri tem napoveduje, da bo treba tudi kmečko vprašanje radikalno rešiti in poskrbeti, da bodo kmetje za svoje delo pošteno plačani s tem, da bodo njihovi pridelki s ismotrnim izvozom ohranili svojo vrednost. Tudi bo treba kmeta vključiti kot enakovrednega v zavarovalni sistem ter mu priznati pravico do dostojne pokojnine.
Zapravljanje časa in denarja v Ženevi
(Svetovna gospodarska konferenca)
RAZPOKA MED MOSKVO IN
PEKINGOM
Odkar so prišla nasprotja med članicami komunističnega bloka v politično javnost, je komunizem zgubil svojo privlačno moč in udarnost. Najhujše obtožbe in obsodbe so si izrekli med seboj sprti komunisti sami, kar je marsikateremu vnetemu komunistu odprlo oči. Od takrat komunizem ni več tisti Damoklejev meč, ki bi vsak trenutek mogel podjarmiti ves svet.
Prva talka razpoka v svetovnem komunizmu je nastala leta 1948, ko se je jugoslovanski komunizem uprl Stalinu. To je bil začetek upadanja komunističnega vpliva v svetu. Ko pa je že pred leti prišlo do prvih nesoglasij med Moskvo in Pekingom, se je svobodni svet globoko oddahnil. Vendar je večkrat izgledalo, da bodo komunisti preboleli ta razkol in bo prišlo do sporazuma med sprtimi Strujami v komunizmu. Te dni pa se je spor med Moskvo in Pekingom tako poglobil, da grozi da bo prišlo do končnega preloma med obema komunističnima strujama.
Ponovnim napadom s strani Kitajske Mostova že dalj časa ni odgovarjala, kar so splošno tolmačili, da želi Hruščev za vsako ceno ohraniti komunistični tabor vsaj na zunaj enoten. Toda zadnje dni je Moskva prelomila molk in uradni komunistični list „Pravda“ iiz Moskve je priobčil doslej najhujši napad na Peking. Ideolog komunizma 'sovjetske smeri Suslov je namreč pred Centralnim komitejem govoril o zablodah An krivdah kitajskih komunistov. Med drugim jim očita, da hoče Peking raz-dvojiiti svetovni komunizem An celo hujska sovjetsko ljudstvo k uporu; 'tako usmerja Peking svojo borbo bolj proti bratskim partijam kot proti kapitalizmu in podreja zadeve svetovnega komunizma svojim lastnim; pri tem spodkopava politične iin gospodarske temelje komunističnih držav, kar potrjuje silen padec trgovanja Pekinga z državami COMECON-a; to sovražno razpoloženje dokazuje Peking z lažnivimi napadi An krivičnimi obrekovanji, kakršnih se poslužuje le kapitalizem v boju proti marksizmu. Nadalje jim očita ,,Pravda", da
Kot simo že poročali, se je konec marca začela v Ženevi velika mednarodna gospodarska konferenca. Na njej hočejo reševati probleme mednarodne trgovine in gospodarskega razvoja. Konferenco je organizirala OZN — Organizacija združenih narodov. Udeležuje se je 1500 delegatov 4z 122 držav ter bo trajala vsaj tri mesece. Otvorila sta jo predsednik švicarske federacije Ludvvig von Moos in glavni tajnik OZN U Thant.
'Pobudniki te svetovne konference so manj razvite države, katere se pritožujejo, da sedanji svetovni trgovinski ustroj ne odgovarja več zahtevam modernega gospodarstva in zaradi tega zahtevajo, da se prikroji tako, da se tudi novim državam v razvoju omogoči hitrejši gospodarski dvig. Po njihovem mnenju se zaradi takega stanja gospodarsko razvite države hitreje razvijajo in ugodneje kot pa nerazvite države, kar prepad med obojnimi še veča.
Iz poročila Združenih narodov, ki služi kot osnova razgovorom na konferenci, je razvidno, da se je v zadnjem desetletju to nesorazmerje med državami znatno poslabšalo. Delež nerazvitih držav v svetovni trgovini se je v istem obdobju znižal od 30 na 20 odstotkov, delež razvitih držav pa se je povečal od 60 na 66 odstotkov, če gre po tej poti naprej, bodo nerazvite države dosegle življenjski nivo Zahodne Evrope šele čez 80 let, nekatere pa še le čez dvesto let.
Zaradi tega so manj razvite države zahtevale pri Združenih narodih, da bi jim pomagali pri njihovem nadaljnjem razvoju. Drugače se namreč lahko zgodi, da zaide v krizo celoten svetovni gospodarski ustroj.
Na dnevnem redu sedanje mednarodne gospodarske konference v Ženevi je 18 točk, ki govore o stabilizaciji cen surovinam, ki iso glavno izvozno blago nerazvitih držav, o sprostitvi izvoza industrijskih izdelkov iz nerazvitih držav ter o ustanovitvi nove svetovne organizacije za mednarodno trgovino.
Družba sodelujočih narodov na tej konferenci pa je zelo pisana. Na njej so zastopniki narodov, ki so gospodarsko močni in imajo mogočno industrijo, druge države so pa sredi razvoja, dočim so tretje še le na začetku gospodarske dejavnosti. Poleg tega se na konferenci srečujejo države z liberalnim in državno dirigiranim gospodarskim sistemom. Tudi Ije na konferenci nekaj držav-opazovalk; to so nekatere države vzhodnega bloka.
Imenovana konferenca spada med do sedaj majdražje konference in angleški vodilni časopisi so jo označili kot „največje 'zapraVljarije časa in denarija v svetu". U-pravni stroški za to konferenco znašajo dnevno okoli 1 in pol milijona šilingov. Delegati so 'izdali za potne stroške že sedaj nad 18 milijonov šilingov. Vsaka delegacija je prejela v študij 60 kg listin, kar pa seveda dnevno še narašča. Delegacije so okupirale najdražje hotele v Ženevi in računajo, da bodo delegatje samo za jedila in spanje do junija izdale okrog 144 milijonov šilingov. Vsekakor drag „špas“.
Visoke časti za kardinala dr. Kdniga
Dunajski kardinal dr. Kbnig, ki je na pre-davalnem potovanju v Združenih državah Amerike, je deležen visokih časti in odlikovanj.
Tako je papež Pavel VI. imenoval kardinala za člana papeške komisije za biblične študije. Univerza v Buffalu (izg. bbfelu) pa ga je imenovala za — dr. h. c. jur. (izg, doktor honoris causa juriš) = častnega doktorja prava.
Kakor nam istočasno poročajo iz Novega sveta, bodo podelile nadškofu kardinalu dr. Konigu tudi nekatere druge univerze častne doktorate.
SLOVENCI
do ma in p o s1 n etn
Razstava otroških grafik in kipov
V	Moderni galeriji v Ljubljani so odprli II. razstavo otroških likovnih del — „Otroci kiparji in grafiki”.
Razstava, na kateri razstavljajo učenci osnovnih šol iz vse Slovenije svoje grafike in plastike, je ena izmed treh razstav, s katerimi želi organizator — društvo likovnih pedagogov Slovenije — pokazati obseg likovne dejarvnosti z otroki. (Prva razstava: Otroci slikarji” jc bila 1961, tretja: „Otroci risarji in politehniki” pa lx> 1966.) — Na letošnji razstavi, ki jc odprta do 12. aprila, je razstavljenih več kot 200 grafik od 800 poslanih in 100 plastik od 300 poslanih. Objavili so tudi letošnje nagrajence: 6 likovnih pedagogov in 2 območji, ki sta v zadnjem času posebej razvili likovno dejavnost; od razstavljenih del pa so bila nagrajena 3 z medaljo zlatega sonca, 6 z medaljo srebrnega meseca in 9 z medaljo srebrne zvezdice.
Koncertni nastop solistov in orkestra
V	veliki dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani je bil minuli četrtek koncertni nastop solistov in orkestra zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje v Ljubljani. Dirigiral je prof. Vinko Šušteršič, solisti v dveh Mozartovih in po enem Arni-čevem in Griegovem koncertu pa so bili Dušica Brezovec, Martina Golob, Jernej Arnič in Sonja Pahor.
Slovesnost na filozofski fakulteti v Ljubljani
Pretekli teden so slovesno odprli na filozofski fakulteti noše fonetične laboratorije in pa kabinete za sodoben pouk tujih jezikov. Na Aškerčevi cesti 235 ipa so izročili namenu zgradbo pedagoškega inštituta, posvečeno desetletnici uspešnega izvajanja šolske reforme.
Pohvalna akcija ljubljanskih založb
Glede na velike potrebe, ki so jih čutili zlasti pedagogi v osnovnih pa tudi srednjih šolah, so se že pred časom odločile ljubljanske založbe, da bodo z združenimi prizadevanji izdale tako imenovano šolsko izdajo Slovenskega pravopisa. Hudo potrebni priročnik jc naprodaj v vseh knjigarnah.
Slovenski Sancho Pansa — „Kot izrezan iz Cervantesa"
Pravkar se je vrnil v Ljubljano iz Montc Carla znani slovenski basist Ladko Korošec. Kakor sam pravi, je bil tam že tretjič. Pel je Warlaama v „Borisu Godunovu” pri dveh predstavah. Pri obeh je dobil aplavz na odprti sceni. Tudi kritike v časopisih so bile odlične. Po prvi predstavi je dobil umetnik povabilo za gostovanje na Irskem v prihodnjem letn. Ladko Korošec je nastopal že pel" krat v Parizu, šestkrat na festivalu v tVicsbadnu, štirikrat na festivalu v Lausani v Švici, v Celovcu, Gradcu, na Dunaju, trikrat v Barceloni v Španiji, v Bologni, v Benetkah, Torinu, Modeni, Regio Emilie, Parmi, Sofiji, na -velikem festivalu v Edin-burghu v Angliji, Varšavi, Passau, Utrechtu, Rotterdamu, Amsterdamu, Haagu, dvakrat v Kairu, Aleksandriji in Pragi.
Izmed vseh kritik je basista najbolj razveselila ona, kt jc izšla v Španiji po njegovem gostovanju v Barceloni: „Ladko Korošec nam je dal pravega Španskega Sancha Panso, takega, kot da bi ga izrezali iz Cervantesove knjige.”
V	kratkem bo jtosncl nove plošče raznih opernih arij.
Slovenci v Sydneyu in okolici
so imeli letošnje romanje na tiho nedeljo v Mary-fields, romarski kraj avstralskih frančiškanov, ki je znan po svojih postajah križevega pota na p1'0" stem. Romarska pobožnost sc jc začela s procesijo z novim banderom svetogorske Matere božje, nato jc bil sv. križev pot.
Kosovelov večer
V	torek je priredil Slovenski klub v Trstu želu posrečen „KosoveIov večer”. Poleg številnih poslu šavcev je bila prisotna tudi pesnikova sestra. Pr®*-Rebula je v svojem predavanju najprej razgrnil Kosovelovo trpko življenje v mladosti, preko ljubljanskih študentovskih menz do njegove zgodnj6 smrti. Vmes so se oglašali tudi drugi gostje, ki 80 živeli kot pesnikovi prijatelji ter so dodajali svoje spomine na njegovo osebnost.
V	drugem delu predavanja je orisal prof. Rebula pesnikov lik. Dobro je označil njegove pcAii-^6 komponente: socialno in mistično.
Po predavanju je recitiral Filip Benedetič svoj® pesem „Poklon pesniku”, nato pa so brali član' Slovenskega gledališča iz pesnikovih del. Na trak" so pa zbrani gostje slišali Merkurjevo skladbo n» Kosovelovo pesem „Kako lepo”.
NORBERT WIENER
OČE ELEKTRONSKIH MOŽGANOV
Mož, ki zna čudovito računati. Jeklena pljuča. Stroj ne pozna ljubezni. Njegove ideje porabljajo za vojsko. Brez svobode ni pravega napredka.
nijaikom, kako nalj uresničijo njegove nove matematične teorije.
Kdor mi matematik, se bo zaman trudil, da bi razumel Wieneijeve (teorije. Zato jih Wiemer nerad razlaga 'ljudem, kd jim niso dorasli. Sam pravi, da se dobro razume s tiiisitiilmi, ki so dovollj iizobražani, da lahko-slediijo njegovim razlagam, in z ljudmi, ki odkrito priznajo, da se na višjo matematiko ne razumejo. Uspehe njegovih raziskovanj in študija, ali vsaj nekatere izmed njih, pa lahko vsak razume. Med temi so »elektronski možgani" ter tako imenovane »avtomatične tovarne", IM jih najdemo v kemični industriji in ki jih bodo verjetno kmalu uvedle tudi druge industrije, im sicer so to tovarne, v katerih je zaposlenih 5 ali 10 tehnikov namesto stotin delavcev.
N o r fo e r t W i e n e r, znanstvenik in profesor na ameriškem Massachusettskem (izg. Mesečosetskem) tehnološkem zavodu, je majhen čokat mož, ki nosi brado. Ljudje, ki ga ne poznajo dobro, mislijo, da je nekoliko ekscentričen. — čuden možakar, ki rad meče v zrak amerikanske lešnike in jih potem lovi v usta — genij, ki je pri igran ju bridgea (izg. bridža) neprelkosljiv. Marsika- . teri prav z naslado dodaja, da je le povprečno dober šahist.
Mož, ki zna čudovito računati
Ko nekateri poudarjajo take slabosti, se ihi zdi, kot da bi hoteli iskati razpoke v piramidah. Zanimivo je, da je ta Wiener •tisti, ki mu gre glavna zasluga za velike elektronske računske stroje, M utegnejo skupno z drugimi iznajdbami povzročiti drugo industrijsko revoiudijo. To bo revolucija, v ikateri bodo stroji prevzeli marsikatero duševno delo .ljudi, kot so v prvi revoluciji stroji prevzeli delo človeških mi-Sic in rok.
Kljub znanstvenim uspehom je Wiener vise prej kot domišljav. Njegov urad v Massachusettskem tehnološkem zavodu je skromen. V njegovem Stanovanju bi zaman iskali razkoišja. Podobno je stanovanju ka-•koga malomeščanskega trgovca. Sam pravi, da za talke stvari nima časa.
Wiener ima rad ljudi in je do njih zelo zaupljiv, vendar pa nii nlilkak istar znanstvenik, M je ostal pravi OtrOk, razen v kolikor se tiče znanstvenega dela. čeprav se od časa do časa hudo razjezi ali postane malo-dušen ali preutrujen, ne moremo trditi, da 'bi bil podoben kakemu na po! blaznemu geniju. Ukvarja se z vsemi mogočimi vprašanji in jih tudi rešuje.
Wiener je velik matematik, fizik, inženir in strokovnjak v vseh fizičnih vedah. Ker .govori poleg tega najmanj šest jezikov, se zelo dobro razume na 'umetnost in književnost ter je diplomiran filozof, lahko rečemo, da je več kot znanstvenik.
Odkril je »elektronske možgane"
Da bomo lažje razumeli Wienerjeve uspehe, si zamislimo vsemirje 'kot veliko celino, °d katere je raziskan samo majhen del. človeško znanje sega do črte, ki loči raziskani del od neraziskanega. Tostran črte sp vsa dognanja, do katerih so se dokopali nešteti rodovi, onstran pa je neomejena džungla neznanega sveta. Večina izmed nas lse nikoli ne približa do te meje, ker se pač ne naučimo vsega tistega kar je o tem ali °nem predmetu že znanega.
Wiener je posvetil skoraj vse svoje življenje raziskovamjem. Imeni dveh izmed njegovih glavnih iznajdb sta morda znani samo visokim matematikom, računarjem, sicer sta to »posplošena harmonična analiza" in »univerzalno Tauberijevo pravilo". Nenavadno pri Wienerju je to, da se od-ično spozna tako v fiziki, 'tehniki in v dru-Sih znanostih, da lahko obrazloži strokov-
Celovški »Carjevič" na mariborskem odru
Po izrednem uspehu celovškega »Mest-gledališča", ki je v Ljubljani gostova-0 z opereto »Maska v modrem", so v sre-°’ !• aprila naši umetniki nastopili tudi ^ Mariboru. Uprizorili so priljubljeno Lebarjevo opereto »Carjevič" (besedilo po Za-Polskeni-Scharlittu sta napisala B. Jenbach ,n H. Reichert).
Predstavo je dirigiral Walter Bogen-schrnied, v glavnih vlogah pa sta nastopila Jtted drugimi Mathilde Rheingold in Oscar s°nnenblume.
Mariborsko občinstvo je bilo s celovško uprizoritvijo prav zadovoljno in je umetni-e nagradilo z dolgimi aplavzi.
UMRL JE PIANIST BOŽIDAR KUNC
V Detroitu (ZDA) je umrl za srčno kapjo ^nani jugoslovanski pianist in skladatelj bžidar Kunc, brat slavne operne pevka 4l,nke Kunc.
Umetnik je nenadoma preminil nepo-^edno po koncertu, ki ga je s sestro Zinko Unčevo imel v »Fordovem avditoriju" pred 'Približno 2000 poSlušavoi. Smrt je nastopila hitro, kljub takojšnji zdravniški pojoči.
On snuje le ideje ...
Ta in mnoga druga čuda so samo prvi sadovi posplošene harmonične analize. Pričakujemo jih lahko še več, ker preteče po navadi mnogo časa preden inženirji lahko uresničijo 'izvirne zamisli matematike. V Wienerjevem primeru je ta 'čas mnogo krajši, ker strokovnjakom lahko točno opiše nove možnosti, ki jih njegova teorija odpira. Kljub 'temu pa je potrebno precej časa, 'da se dovolj veliko število ljudi seznani z 'njegovimi idejami, da jih potem lahko ostvarijo. Tako imamo na primer danes šele isamo pet ali deset znanstvenikov, ki lahko vodijo tečaje o praktični uporabi zamisli, ki jih je Wlener objavil že pred 20 leti.
Wiener ne čaka, da bi njegove zamisli praktično dizveedli, ampak prehaja raje na druge nove ideje. Znanost je vse prej kot delo enega samega človeka in k iznajdbi kot so na primer elektronski možgani so prispevali dobesedno tisoči ljudi najrazličnejših poklicev. Wiener si le redko kdaj pridobi zasluge za končno uresničitev svo-jib zamislili, kajti Čim je z gotovostjo spoznal, da je take Stroje (kot so že imenovani elektronski možgani) mogoče zgraditi in je drugim fizikom ter strokovnjakom raz, ložil, kako jih lahko naredijo, se njegove misli im delo usmerijo k novim stvarem.
Jeklena pljuča
V zadnjem času iga je popolnoma prevzela misel, kako bi praktično uresničenje njegovih zamisli lahko koristilo pohabljencem. Mnenja je, da bi jeklena pljuča lahko izboljšali talko, da bi živčne impulze az možganov prenesli na katere koli mišice, ki so pri hromem človeku ostale še zdrave, in da bi te mišice potem Skrbele za delovanje jeklenih pljuč. Nadalje premišljuje, kako bi izgovorjene besede spremenili v utripe, M bi jih lahko dojemali in razumeli gluhonemi.
Prav Itako meni, da bo nekoč mogoče izdelati umetne noge in roke, s katerimi bo pohabljenec 'lahko tipal in mu 'bodo Služile skoraj prav tako dobro kot naravni udi. Prepričan je, da je to mogoče uresničiti in pravi, da je treba samo napravo pravilno povezati s čuti, ki iso pohabljencu še ostali.
'Poleg tega, da Si prizadeva, da bi nekatere njegovih teorij koristno uporabili za pohabljence, išče Wiener nenehno nova dognanja o raznih oblikah živčnih in duševnih motenj. Pri tem delu mnogo koristijo elektronski možgani, če hočemo razumeti kako, moramo poznati nekatere podrobnosti tega čudežnega stroja.
(Dalje prihodnjič)
Porforiko — otok v Karibskem morju
Portoriko je otok, ki leži v ameriškem Karibskem morju približno 1.600 km vzhodno od polotoka Floride. Dolg je samo 160 km, širok pa Okoli 56 km, vendar šteje njegovo prebivalstvo po zadnjih podatkih diva milijona 285.000 duš. Otok je torej zelo obljuden. V zadnjih letih se je približno 380 tisoč Portoričanov izselilo v Združene države in večina Si je izbrala za svoje bivališče New York.
Portoriko je. odkril Krištof Kolumb 19. novembra 1493 na svojem drugem potovanju v Novi svet in ga proglasil za lastnino Španije. Leta 1508 je tedanji španski kralj poveril Ponceu de Leonu nalogo, da v imenu Španije zasede otok. Domačini-Indijanci — sodijo, da jih je bilo okoli 30 tisoč — se sprva niso nič upirali. Prvotno se je Otok imenoval San Juan Baptista, pozneje pa so ga prekrstili v Puerto Rico, kar pomeni »bogato pristanišče".
Leta 1550 ni bito skoro nobenega Indijanca več na otoku. Mnogo so jih poMii v raznih vstajah, mnogi so zbežaiM in mnoge so pobrale bolezni. To nam pojasnjuje, zakaj imajo današnji Portoričani v svojih žilah le malo krvi karibskih Indijancev. Skoro ena četrtina ima za prednike afriške črnce, ki so jih bili Španci pripeljali s seboj kot sužnje. Drugi spet so potomci Por-tugailcev, Korzičanov, Francozov in Holandcev. Približno tri četrtine sedanjih Portoričanov pa so španskega rodu. Uradni jezik je španski, a tudi angleški se mnogo uporablja.
Portoriko je bil skoro štiri stoletja španska kolonija. Kultura, ki je vzklila na otoku, je podobna kulturi, ki jo najdemo v drugih deželah Srednje in Južne Amerike.
Čeprav so Portoričani pod španskim gospostvom trpeli, se niso mnogo upirali. Revolucije, ki so se v začetku 19. stoletja širile po španskih kolonijah, niso segle do Portorika.	>
Do spremembe je prišlo, ko je izbruhnila ameriška vojna. Dne 25. julija 1898 so se Izkrcali na Portoriku ameriški vojaki pod poveljstvom generala Nelsona A. Milesa, ki je izjavil domačinom, da niso prišli zato, da bi se vojskovali, ampak zato, da bi domače prebivalstvo zaščitili, pospeševali blaginjo in Obdarovali ljudstvo s koristmi svobodnih ustanov ameriške vlade. Španska posadka je nudila le majhen odpor in še ta je 12. avgusta 1898 popolnoma prenehal. Obe nasprotujoči si strani sta imeli le malo žrtev.
S pogodbo, ki so jo podpisali v Parizu 10. decembra 1898, je Španija odstopila Portoriko Združenim državam, ki so plačale zanj, za Guam In Filipine 20 milijonov
dolarjev (Filipini so postali 4. julija 1946 neodvisna republika).
Od takrat branijo Amerikanoi Portoričane pred tujimi napadi in uspelo jim je, da so do neke mere povečali blaginjo. Ameriške oblasti so zgradile ceste in železnice, šole im bolnišnice, vodovode, jezove in elek-itrične centrale. Nadalje so izboljšale zdravstvene razmere in zajezile nalezljive bolezni. Nepismenost je padla od 80 na 24 odst. Narediti pa je treba še mnogo. Najnujnejši por tor iški problem je boj proti revščini.
Politično so Združene države v veliki meri izpolnile obljubo, ki jo je dal general Miiles Portoričanom, namreč, da jih bodo obdarile s koristmi ameriških svobodnih ustanov. Leta 1900 je ameriški kongres o-dolbrll zakon, po katerem smejo Portoričani voliti poslance za portoriško predstav-niiško zbornico in z dodatnimi zakoni, ki so brli odobreni leta 1917, imajo pravico, da poleg poslancev volijo tudi senatorje. Hkrati jim je priznano tudi ameriško državljanstvo. Leta 1947 so dobili pravico, da si z glasovanjem izvolijo guvernerja in leta 1948 je nphova izbira padla na Luiisa Munoz-Marina, ki je bil leta 1952 ponovno izvoljen. V juliju 1950 so Portoričani dobili pravico, da sestavijo lastno ustavo.
Dne 25. julija 1952 je bil Portoriko proglašen |za svobodni commomvealth (izg. comenwelt), ki je prostovoljno pridružen Združenim državam.
„Coimmonwealth“ je nekaj novega v ameriškem vladnem sistemu. Kot tak ima Portoriko laStno ustavo, lastno vrhovno sodišče, lastnega, od ljudstva izvoljenega guvernerja in zakonodajalce ter lastno zastavo — belo zvezdo na modrem trikotniku, ki ima pet vodoravnih prog, tri rdeče in dve beli.
Bojj Portorika proti revščini je kaj lahko opisati, rešitev tega vprašanja pa je zelo težka. Glavni vzrok je iskati v tem, da je najbolj gosto obljudeno agrarno področje sveta. Njegovih 2,285.000 prebivalcev se trudi, da bi na približno 1 milijonu juter orne zemlje pridelali potrebno za življenje. Zemlja nii med naljrodoiVitnejšimi in naravnega bogastva je malo.
Glavni pridelek je sladkorni trs. Vendar pa sladkor sam ne daje zaposlitve vsem ljudem. Tudi druge pridelke pridelujejo kot limone in pomaranče, tobak in kavo, vendar pa še ne v zadostni količini. V prizadevanjih za zboljšabje plač so dosegli nekaj uspeha, a plače so še vedno zelo nizke. Kljub temu pa se je življenjska raven zboljšala in je Višja kot v kateri kbli državi Latinske Amerike.
Da bi pospešila industrializacijo, je por-
Jčcatlcc UuttuMie ues-ti
9 Galerija 61 v Celovcu zopet razstavlja. Tokrat je naš gost finski slikar in grafik Erklki H e tv o, ki je razstavljal že po vsej Evropi in Združenih državah Amerike z velikim uspehom ter je dobil več nagrad. Stvaritve tega umetnika so podobne Hočkeju, Debenjaku, Spacalu ter našemu Valentinu Omanu in so izključno abstraktnega značaja.
Razstava je odprta od 16. do 19. ure in Sicer do petka, 10. aprila.
® V petek, 3. aprila, je bila v celovškem Mestnem gledališču premiera veseloigre »Belvedere", ki jo je napisal G w e n Davenport. Je to zabavna igra o nekem pisatelju, ki je — samo da bi lahko v miru delal — stopil v službo kot bafoysitter (= varuh dojenčkov). Delo je zrežiral Martini. Scenarij je oskrbel .Spumy. V glavni vlogi je nastopil gost Walter Miiller.
•	Dunajski »Atelier Theater" je kot gost nastopili na festivalu malih odrov v Sarajevu. Uprizorili so dramsko pesnitev Nicolau-sa Lenaua »Faust". Osem vlog sta igrala samo dva igravca. Mephista je igrala ženska.
© Michelangelova »Pleta “, neprecenljiva umetniška stvaritev, bo prvič po 465. letih zapustila cerkev sv. Petra v Rimu, ker jo bodo prenesli v New York na »Svetovno razstavo".
e V ponedeljek, 30. marca, je prispel v Zagreb svetovno znani dirigent in umetniški ravnatelj dunajske državne Opere Herbert Karajan, ki se je udeležil predstave »Borisa Godunova" v zagrebškem Narodnem gledališču. Karajan namreč pripravlja za salzburški festival v prihodnjem letu opero ».Boris Godunov" in ga poleg realizacije zagrebške Opere zanima kvaliteta zbora in nekaterih solistov, ki jih namerava angažirati za festival v Salzburgu.
•	Med žrtvami letalske nesreče, ki se je pripetila 28. marca pri Neaplju, je tudi francoski pisatelj Henri d’Amfrevil.le, ki se je rodil 1906 v Parizu. Peljali se je k ženi, M je bila v Neaplju. Precej znan je postal 1. 1958, ko 'Si je osvojil literarno nagrado »Sainte-Beuve" s svojim esejem ».Brodolom spolov". Njegovo prvo delto je bil roman »Zemlja sanj". Njegova dela pa iso še »Fanatiki", »Samotarji", »Proviincialka", »Zemlja je vroča" in »Nagi mož".
•	V Zagrebu sta se mudila predsednik holandskega festivala ,in direkitor komisije za kulturne zveze s tujino pri holandsM vladi g. Reining ter glavni tajnik festivala Peter Diamonlt, kjer ista si ogledala operi »iKatairina Ismajlova" In »Boris Godunov" ter »Baletni večer". S temi deli namerava ansambel zagrebške Opere in baleta julija letos gostovati na Holandskem. * 6
toriška vlada leta 1952 ustanovila »Družbo za Industrijski razvoj", katere namen je izkoriščati domače naravne vire in skrbeti za zaposlitev domačinov.
Statistični podatki dokazujejo,
da se je čisti narodni dohodek od leta 1940 do leta 1950 Skoro potrojil; od 228 milijonov dolarjev se je namreč dvignil na 674 milijonov. V istem desetletju je število brezposelnih padlo od 90.000 na 82.000, kljub velikemu porastu prebivalstva.
Znatno je napredovalo tudi šolstvo, ki pa še vedno ni tako razvito, da bi bito povsem ustrezajoče. Šolam je namenjena ena polna tretjina proračunskih dohodkov, vendar pa to še ni dovolj. Izmed Otrok od starosti od
6 do 12 let obiskuje šoto samo 73'odst., v starosti od 13 do 15 let 66 odst. in v starosti od 16 do 18 let 32 odst.
Zgodovina Portorika je bodrilna. Prehod 'iz kolonialne preteklosti v sedanjo neodvisnost je bil nagel in spremljal ga je uspeh. Bodočnost je svetla in obetajoča.
Pred desetimi leti so obhajali 50-letnico ustanovitve univerze Portorika. Tedaj je predsednik Kolumbijske univerze v New Yoi1ku, dr. Grayson Kirk, dejal:
»Na to poloblo sta prišli dve kulturi: latinska in anglo-saksonska. Na Portoriku sta se srečali bolj kot v katerem koli drugem kraju Novega sveta. Priložnosti, ki se vam zato nudi, ne smete izkoristiti za to, da zgradite med njima most, ampak za to, da ju spojite. To storite tako, da ne bosta izgubili svojih značilnosti, ampak da bo sleherni človek imel tisto globoko razumevanje za bližnjega, na katerega moramo oslo-niti skupno varnost nas vseh. To je najbolj vzvišena bodoča naloga te [univerze in največja usluga, ki jo lahko stori vsemu človeštvu."
Miško Kulniik:
BILČOVS V PERSPEKTIVI (Pismo z Dunaja)
Povsod se govori danes o nalogah im ofoli-ikah dela Jjudsikoiprosvetnih organizacij da-maanjega časa. Govori se o viharnem razvoju, o znanosti dn tehniki, o poslanstvu društev nekdaj in danes. Sprememiba časa je vsekakor povzročila, da so prišla društva v krizo. Veliko društev je ujelo tok časa in danes uspešno delujejo, veliko pa jih je tudi, ki se me morejo več znajti med ljudmi, ki se me morejo znajti med mladino.
V Bilčovsu se je leta 1912 ustanovilo društvo „Bitka“, ki je bilo skozi desetletja činitelj vzgoje in kulturne rasti naših ljudi. Čeprav društvo danes še nekako uspešno deluje, v Bilčovsu le ne moremo pri-
Poljedelske slroje ugodno kupite tudi na obroke pri tvrdki
Johan
Lomšek
kriti neke krize tako v kulturnem kot tudi v narodnem življenju.
V Koledarju Slovenske prosvetne zveze za leto 1962 je zapisano, da lahko združimo vlogo in smisel našega kulturnoprosvet-mega dela v geslo: S kulturno prosvetnim delom na vas, do slehernega človeka, ki mu je slovenščina materin jezik in do slehernega človeka, ki je za mir in prijateljstvo na meji, za sožitje in razumevanje med narodoma sosedoma.
Tega navodila iz centrale danes bilčovski prosvetarji me izpolnjujejo. Glavni vzrok neke krize je v tem, da se je društvo izoliralo od ljudi, ki živijo ma vasi. S tem, da se še igrajo dve ali tri igre na leto in da se ljudje povabijo na prireditev, ne bomo rešili položaja. V Bilčovsu se ni pravočasno poskrbelo za naraščaj, če gremo v Bilčovsu na igro, vidimo na odru že deset ali petnajst let iste ljudi. Izjem je samo malo im vedno smo veseli, če se pojavi ma odru spet kak nov obraz. Vsekakor je hvalevredno, da „stari“ igra vol z ženitvijo me vržejo puške v koruzo, a treba je videti tudi bodočnost. Sicer z veseljem lahko ugotavljamo, da nastopijo na bilčovskem odru majmlajši igravoi, a to je zasluga posamez-mika im me izraz društvene razgibanosti.
Zakaj se torej mladima me vključi v kulturno življenje? Glavni vzrok je vsekakor izolacija glavnih predstavnikov društva. Veliko mladih moči je bilo potisnjenih v ozadje, čeprav bi rade sodelovale. Veliko se je že igralo iger, pri katerih je mlada generacija ostala brez vlog, čeprav bo morala nositi jutri odgovornost za kulturno življenje na vasi.
Koliko fantov in deklet je še danes, ki jih v mladih letih nihče ni povabil k sodelovanju, koliko jih je s tem zgubilo narodno zavest. Vsi ti ljudje živijo danes brez vsakega koncepta, brez vsakega cilja. Živijo tam, kjer so norci tisti, ki majo še nekaj idealov.
Sicer ne moremo od vsakega zahtevati, da bo pel in igral, a možnosti za kulturno udejstvovanje je več, zaradi tega nobenega mi treba izključiti. Povsod manjka danes prave slovenske družabnosti med ljudstvom. Zakaj društvo nikoli ne priredi nobenega plesa, kjer bi se vsaj tudi spregovorila slovenska beseda? Saj na ostalih veselicah noben funkcionar ne spregovori slovenske besede iz utilitarističnih „razlogov“.
Veliko ljudi je šlo mimo društva, ker je društvo šlo mimo njih in tako so vrženi v neizoblikovano okolje in ne vedo, kam bi se priključili.
Ni se nam treba čuditi, da izumira narodna zavednost, če smo tega krivi v veliki meri sami. Kdo še razloži danes pomen materine govorice, kdo še uči spoštovanje slovenske besede?
Samo z igrami ljudi ne bomo ozdravili, treba je več nastopov, potrebni so pevski nastopi, potrebni so družabni večeri, potrebna iso predavanja. Stopiti moramo iz zaprte lupine, ven dz oklepa, ki v današnjem času nima nobenega smisla več. Premalo je, če se poje samo tedaj, če čaka turneja v Jugoslavijo. Če bodo peli koroški Slovenci samo v Jugoslaviji, ^oroške ne bodo rešili. Zakaj se ne priredijo koncerti na domačih tleh? Zakaj je vse premalo kulturne izmenjave med koroškimi Slovenci
ms mMmkem
Igra »Kaplan Klemen" v Globasnici, Žvabeku in Vogrčah
Kot je Naš tednik že poročal, je Kat. prosvetno društvo v Šmihelu uprizorilo Mavserjevo igro „Kaplan iKlemen". V tej prosvetni sezoni je torej vzelo v program Finžgarjevo „Razvalina življenja“ in to Mavserjevo delo. Že to je hvalevredno, da si izbere dela naših domačih pisateljev in ne išče tujih, kot da bi mi sami ne imeli nič vrednega, saj gotovo ne moremo Finžgarju in Mavserju odrekati umetniške vrednosti. Če pa je seveda glavni znak umetnika ta, da ga ne moremo razumeti, potem ta dva pač nista umetnika in ne zaslužita, da bi uprizarjali njune igre.
Šmihelsko društvo se je lotilo igre resno in temeljito. Lahko rečemo, da je bila uprizoritev v nadpovprečni višini in zasluži dobro oceno. Igrali so s tisto naravnostjo, fci gledalce povleče za seboj in jih postavi v igro življenja. Predvsem pa, kar moramo pri naših igrah posebno poudariti, so bili dobro izraženi psihološki momenti, ki jih
Vse za gospodinjsfvo vam nudi fvrdka
Johan Lomšek
ima igra polno in so bolj važni kot zunanje dejanje. iRažiser mora gledati, da v igro vlije duha, idejo in s tem igro oživi, ker meso je mrtvo.
Kaplan Klemen, ki se oblikuje iz maturanta v bogoslovca in potem v dušnega pastirja predmestnih barakarjev, je bil naraven, trd do sebe, pa mehak do drugih, ki z ljubeznijo zmaga nad sovraštvom in nevero. Ob njem je izkušeni Klemenov župnik, dobrota in modrost govorita v njem. In nežna vloga, tako občuteno podana, učiteljice Jelke, fci mora prenesti raztrgano srce, pa prenese žrtev tako, da je obema v blagoslov. Vlogo očeta je igral tako, da smo v njem videli trdo gorenjsko korenino, v materi pa kar nezadržano pričakovanje, da bo 'imela sina duhovnika.
Treba je bilo ustvariti tudi barakarske tipe, tipe zavrženih, ki so zabredli v telesno, pa še večjo duhovno revščino. Najhujši nasprotnik kaplana Klemena je Resman. Izkušeni igravec ga nam je prikazal kar v grozotni resničnosti. Prav za igravca je bila vloga Trpina, bil je izredno zadet. Vlogi Jakopinlke in Resmanke pa ista pretresljivo
pokazali trpljenje matere ob lačnih otrocih in možeh, ki so „živina“. Posebno težka je vloga Marjete, četudi je majhna. Lahko pa jo označimo kot najbolje izoblikovano, s tako fineso in občutkom, da ji moramo posebej čestitati.
Preveč je vlog, da bi vse omenjali im ocenjevali, četudi zaslužijo pohvalo'. Gotovo pa je še kje nekaj začetne trdote in bo treba še popravijaitli.
Kakor so Mavserjeve povesti preplavile Koroško, tako je prav, da tudi Mavserjeva igra gre naprej po Koroškem. Zato je šmihelsko društvo šlo gostovat z igro v Globasnico, Žvabek im Vogrče. Povsod je doživelo uspeh in pohvalo. Le v Globasnici se je ponovilo to, kar je nekaj nerazumljivega za Globasnico, ki je kulturno najbolj razgibana, kjer je bilo že največ iger podanih, pa naj bo to v farni dvorani ali pri šoštarju, da se namreč gledavci pri najbolj tragičnih dogodkih smejejo. Ali je to že tradicija ali nevzgojenost nekaterih ali nerazumevanje, nočemo razglabljati.
Vsebina igre je tza naše razmere precej tuja, razen prvega dejanja. Saj nas, ki smo večinoma v podeželju, postavi v predmestje, v barake, v nenaravno, izkoreninjeno življenje. In v razmere, ki jih danes, hvala Bogu, ni več, v brezposelnost, obupno revščino. Toda igra je kljub temu zajela ljudi in dokaz, da so igro ne le dobro podali, ampak tudi, da so ljudje toliko kulturno zreli, da znajo sprejemati tudi resne, problematične igre in da potom takih iger še naprej rastejo in se vzgajajo. Mislimo vsaj, da je to bolj pravilna pot kot začeti z vzgo-
Vse za Šport -od kolesa do televizije -na zalogi pri domačinu
Johan
Lomšek
jo od najvišjega vrha. Vendar je treba pohvaliti vsako prizadevanje za vredne igre in vzgojo občinstva, četudi so pota in metode različne.
ST. JANŽ V ROŽU
V letošnjem letu je na veliki teden prvič obiskala božja poslanka smrt našo faro in je posegla v Mihovčevo družino v Podsinji vesi. V teku enega tedna je vzela kar oba Mihovčeva trpina, to je 78-letno Nežo in 74-letnega Hanzo. Oba sta bila dolga leta
samimi? Po vseh vaseh bi lahko bilo mnogo več prireditev, če bi se bolj izmenjavali. Freozkoisrčno pač je, če se ravna društvo po gotovih načelih, samo po direktivah, ki pridejo iz centrale. Zakaj se ne bi smela povalbiti kaka farna mladina ali društvo, ki je vključeno v Krščansko kulturno zvezo? Dejstvo pač je, da danes ne najdemo več veliko društev bilčovškega kova, ki bi še prirejala igre, zato jih tudi ni mogoče povabiti. Prav v takih primerih vidimo, da ni ozkosrčna samo tista stran, fci se vedno kot taka razkriči?
Društvo mora tudi gledati na razvoj osebnosti. Če bo samo kričalo ..napredna sila" in bo bolj zastarelo kot vsi ostali, pač nobene osebnosti ne bo razvilo. Treba je lomiti moč tradicije, a ni je treba zlomiti. Papež Janez XXIII. pravi, da moramo spraviti kulturo naše napredne dobe v sklad z zahtevami prave človečnosti in evangelijskega nauka! Tudi v Bilčovsu je treba odpraviti predsodke o Krščanski kulturni zvezi. Ta duhovna slepota, ki je že talko močno zajela nekatere kroge, mora izginiti. Zakaj bi povsod prikrivali krščansko vsebino, ki jo itak imamo?
Tudi v Bilčovsu se odigrava žaloigra slovenskega naroda. Tudi tu se izpodriva slovenska beseda pri najmlajših. Premalo otrok je prijavljenih k dvojezičnemu pouku in starši se ne zavedajo, kakšno škodo jim de-
lajo. Morda se tega ne zavedajo, ker jim nobeden ne pove. Na drugi strani se pa tudi v Bilčovs uvaža neki socialistični in-ternacionalizem, ki ne pozna manjšinskega vprašanja. Po tem nauku so vsi samo socialisti in je treba celo zamolčati slovensko besedo, da zmaga socializem. To se je jasno pokazalo pri zadnjih občinskih volitvah. Slovenci iso se združili s socialisti dn so izginili kot Slovenci. Nato se je govorilo samo še o socializmu. Bilo je takorekoč „pre-povedano“ braniti v gostilni slovensko besedo in manjšinsko vprašanje, da ne bi razdražili socialistov. Ali to nima posledic? Ljudje zgubijo na ta način, če se to dela leta in leta, slovensko zavest. Slovenski narod se ne manifestira več, ker Slovenc: niso več Slovenci, četudi je vse dobro mišljeno, je pač težko zahtevati od vsakega Slovenca, da voli socialistično stranko, ker mnogi tudi pri Občinskih volitvah vidijo samo stranko in ne položaja v občini.
Visekakor pa moremo ugotoviti, da tak d dolgo ne bo zaželenega učinka, dokler bo socialist več vreden kot pa Slovenec.
Mi vsi se nikoli ne izučimo. Zato naj se nam posveti, kakšno pot je treba izbrati v bodočnosti, čuvati moramo temelje, na katerih sloni naše narodno življenje, hodimo po poti očeta koroških Slovencev in pomagajmo, da bo zmagala pravična stvar v smislu treh besed: mati, domovina, Bog.
priklenjena na bolniško posteljo. Sestra Neža je nad 23 let vsa zmučena od sklepnega revmatizma skoro nepremično ležala v postelji in bila v vsem popolnoma odvisna od pomoči drugih. Njena velika tolažba v dolgih letih bolezni je bila „Nedelja“ in „Naš tednik — Kronika". Pa tudi druge knjige, zlasti Mohorjeve je rada prebirala. Čeravno 23 let ni zapustila bolniške postelje, se je vedno živo zanimala za naše verske in kulturne zadeve. Bila je zelo izobražena in imela je zelo dober spomin. V svoji težki bolezni ni nikdar godrnjala nad svojo usodo ter je voljno nosila svoj težek križ za Gospodom.
Njen brat Janez ali kakor smo mu rekli Mihovc, pa je bil prav tako dolga leta priklenjen na posteljo zaradi hude ohromelosti. Na velikonočni ponedeljek pred sedmimi leti ga je zadela kap in od takrat ni več vstal. Tudi on je moral hudo trpeti, a je svoj križ voljno nosil. Pred boleznijo pa je bil pravi zgled značajnega dn vernega moža. To značajnost je zlasti pokazal v času nacistov, ko ga nobena grožnja ni zbegala. Skoro 30 let je bil cerkveni ključar in je zelo skrbel za šentjanško cerkev. Ko je bila velika kapela Marije v ognju pri farni cerkvi potrebna nove strehe, je dz svojega za to poskrbel rekoč: „Tega pa vendar ne morem trpeti, da bi šentjanška Marija bila brez strehe."
Sestro Nežo smo ob veliki udeležbi pokopali na veliki četrtek popoldne, brata Janeza pa v četrtek po veliki noči popoldne. Njun nečak dr. Fajnik jima je v slovo sam in s cerkvenimi pevci zapel par žalostink, na grobu pa se je od obeh trpinov lepo poslovil domači gospod župnik. Obema se zahvaljujemo za prelep vzgled, fcajto je treba v življenju nositi križ in Bog jima naj bo plačnik za njuno zvesto službo.
BILČOVS
(Pogreb)
Na veliki ponedeljek je Bog poklical gospo Ano Kropfl, pd. Šibernikovo mater v Pugradu, v večno domovino.
Pokojna mati je v svojem življenju prestala mnogo bridkega. Kmalu je zgubila svojega moža, v drugi svetovni vojni pa svojega sina Filipa. Sina Petra iz drugega zakona pa pogrešajo. V svojem življenju ni tožila, temveč vse, kar ji je Bog poslal, vdano in voljno prenašala ter iskala moči in poguma v zaupni molitvi.
Kakršno življenje, takšna je tudi smrt. Lepo se je rajna mati pripravila za zadnjo uro s pobožnim sprejemom svetih zakramentov in voljnim prenašanjem bolečin in hude bolezni.
Na veliko sredo jo je spremljalo mnogo pogrebcev na njeni zadnji poti v farno cerkev, kjer se je za pokojno darovala sveta maša zadušnica. Kar je bilo na njej umrlji-
Če kdo kaj potrebuje, mu je s strokovnimi nasveti in ceniki vedno brezplačno na razpolago:
> Johan Lomšek
Št. Lipi, Tlhoja — Dobrla ves
vega, smo nato položili v blagoslovljeno zemljo. Pogrebne obrede je opravil g. Rudi Safran, ki se je ob odprtem grobu zahvalil pogrebcem ter priporočal dušo rajne matere hvaležnemu spominu v molitvi in sveti daritvi. Pevci so se poslovili na domu in na grobu z lepimi žalostinkami.
Naj draga mati uživa pri Bogu večni miri Možu dn sorodnikom pa naše iskreno sožalje!
KOTMARA VES (Kulturna prireditev)
Na cvetno nedeljo je priredila farna mladina znano Finžgarjevo igro: ..Razvalina življenja", fci je bila po prvi svetovni vojni tukaj prvič Igrana. Tedanji igralci — sedaj že osiveli — so z velikim zanimanjem zasledovali potek igre. Igra je bila tokrat dobro naučena in z ljubeznijo podana. Posamezni igralci so ise lepo vživeli v svoje vloge ter jih občuteno podali. Polna dvorana gledalcev jih je nagradila z navdušenim ploskanjem, čisti dobiček Ije mladina tudi tokrat podarila za popravo podružne cerkve v Št. Gandolfu. Farna mladina bi bila pripravljena iti is to igro tudi kam drugam na gostovanje, ako bi bila kje dobrodošla.	w. J.
__ Pri nas na
^^Naše prireditve ...................
Vabilo
Slovensko prosvetno društvo „Radiše“ vljudno vabi vse od 'blizu in daleč na lepo igro
POČENI PRSTAN,
ki jo ponovi v nedeljo, dne 12. aprila 1964, ob pol treh popoldan v dvorani pri cerkvi.
Igra z resno vsebino nas seznanja z zakonskim življenjem drugič poročene žene, ki živi nekaj časa vsa srečna s svojim dru-—mati njenega prvega motža — spravi v nepopisno nesrečo.
K obilni udeležbi vabijo igravci.
Vabilo na
PEVSKI KONCERT
Rožanskih fantov, ki bo v nedeljo, dne 12. aprila 1964, ob pol štirih popoldne v Farni dvorani v Mariji na Zilji.
Sodelujejo tudi tamburaši iz Roža, ter veseli študentje z godbo.
Vsa iskreno vabljeni.
Vse cenjene bravce opozarjamo, da priredi Kat. prosvetno društvo iz Šmihela že dolgo pričakovano in zaželeno igro pisatelja Karla Mavserja »KAPLAN KLEMEN« v nedeljo, dne 19. aprila, ob 3. uri popoldne v Kolpiingovem domu v Celovcu.
Povest »Kaplan !Klemen“ je izhajala kot podlistek v »Našem tedniku - Kroniki".
Vabilo na
PEVSKI KONCERT
Rožanskih fantov, ki bo v nedeljo, dne 12. aprila 1964, ob 7.30 zvečer pri »Kreutz-wirtu“ v Šmiklavžu ob Dravi.
Sodelujejo tudi tamburaši dz Roža, ter veseli študentje z godbo.
Prisrčno vabljeni.
KONCERT
Na materinsko nedeljo, dne 10. maja, bo priredila »Zveza pevskih društev", v Domu glasbe v Celovcu koncert »Narodna pesem o Mariji".
Pel bo mešani zbor pevskih društev z Gbiinsfcega in Zellnj. — Pridite!
Katoliško prosvetno društvo v Globasnici priredi v nedeljo, 12. aprila 1964, ob pol 3. uri popoldne pri šolštarju ljudsko igro „V KRALJESTVU ZLATOROGA".
Vsi od blizu in daleč srčno vabljeni!
Katoliško prosvetno društvo iz Šmihela priredi v nedeljo, 12. aprila, ob 7. uri zvečer pri Ilgu v Kazazah igro
»KAPLAN KLEMEN".
Vsi prisrčno vabljeni!
BAJTIŠE (Nagla smrt)
Gustav Gartner je bil pred okoli 30 leti delovodja pri uravnavanju hudournikov na Bajtišah. Tu se mu je tako dopadlo, da je pred par leti kot upokojenec spet izbral Bajtiše za bivališče. Lani 10. oktobra se je 62 let istar poročil z deset let mlajšo gostilničarko Zofko Ogris. Pa jima je bilo usojeno le kratko skupno zakonsko življenje.
V	četrtek, 2. aprila, okoli devetih dopol-
dne je mož prišel v gostilniško sobo in sedel k mizi. čez malo časa je prišla k njemu žena in ga dobila naslonjenega na roke na mizo — mrtvega! Zadela ga je srčna kap.	^
Ker je bil Gartner še od prej in zdaj kot gostilničar naokoli poznan, se je pogreba v soboto dopoldne udeležilo mnogo znancev. V težkem položaju je sedaj vdova v svoji bolehnosti: tekom osmih let so ji umr-®i oče, mati an zdaj še mož. Ostala je sama, ker biva edini njen brat na Dunaju.
GLOBASNICA
V	zimskih mesecih t. 1. smo imeli več lepo uspelih kulturnih prireditev. Najprej je predsednik našega prosvetnega društva pozdravil v naši sredi igralsko skupino, ki jo je privedel iz Železne Kaple g. Šimej Wute. Predvajala nam je zahtevno igro »Požigalec". Igralci so bili povečini prvič na odru, tega pa pri nekaterih — zlasti ženskih vlogah, niti opazili nismo, tako vživeto in naravno iso nastopali. Kmalu nato so nas obiskali »Mladjevci" z igro »In potem bo noč". Kakor so bili naši vrli študenti 'Zvrstni v nastopih, tako se pri izbiri igre nismo mogli znebiti vtisa, da .izgubljajo stike s preprostim ljudstvom, iz katerega prihajajo. Naše društvo je tudi letos priredilo
Koroškem —
pettedenski tečaj za šivanje. Vodila ga je gospa Ika Merva iz Pliberka. Tečaj je nad vse 'lepo uspel, kar je ob zaključku tečaja še posebno pokazala razstava z odrskimi nastopi tečajnic. Pri podajanju igre »Najdena hči", ki jo je režiral Alojz Gregorič, pa smo z veseljem ugotovili, da tečajnice nimajo samo talente za šivanje, ki jih bodo s pridom uporabljale v vsakdanjem družinskem življenju, temveč da nam bodo s svojimi darovi lahko nudile še veliko lepih uric s kulturnimi prireditvami.
Na prireditvi je govoril tudi predsednik Kršč. kult. zveze v Celovcu dr. Pavle Za-blatnik o kulturni misiji naših izobraževalnih društev in čestital prirediteljem tečaja in vzorni rešitvi tega poslanstva, kar je pokazal predvsem tudi sedanji šivalni tečaj.
PODGORJE
Svete maše na »Podgorsko nedeljo" bodo: ob 7» 9. in 10. uri.
SELE
(Igra »Vislavina odpoved")
Pred Okoli 30 leti je pisateljica Lea Fatur v Mohorjevih večernicah objavila zgodovinsko povest pod naslovom »Vislavina odpoved" iz časa p oljsko -.švedskih vojn. To lepo povest sta v Globasnici vneta prosve-tarja Rajmund GrCiner in Matilda Košutniik, hčerka nekdaj znanega ljudskega pesnika im pevca Lesičjaka, dramatizirala. V Globasnici so jo potem večkrat z velikim uspehom uprizorili na odru.
Na velikonočni ponedeljek pa smo mogli to igro, malo predelano, videti tudi na našem odru. Igra zahteva dobre igravce, ker je treba podati osebe iz davne preteklosti iz krogov poljskih plemičev, divje bojevite in nežne ljubezenske prizore.
Kljub manj' ugodnemu vremenu je bila udeležba občinstva prav dobra. Prišli so igro gledat tudi dz sosednih krajev, celo iz Globasnice. Zal se z njimi nismo pomenili, kako so bili zadovoljni z uprizoritvijo. Nam je igra po vsebini in igranju ugajala.
Upamo, da bomo tekom letošnjega leta dovršili garderobne prostore za odrom, da maskirani .igralci ne bodo več hodili skozi dvorano. Morda nabavimo tudi že nove udobne sedeže za dvorano.
Igralcem smo hvaležni, da so nam z igro nudili bogat duhovni užitek in želimo kmalu spet kako podobno prireditev.
FILMSKA OCENA_________________
Bistrica v Rožu. — Sobota, 11. aprila: Ursus, im Tal der L6wen (III). —.Naiven monsterskl film, ki obravnava neko antično zgodbo. — Za odrasle in zrelejšo mladino. — Nedelja, 12. 4.: Der Fidele Bauer (II). — Smešen, prijeten in zabave poln film za vsakogar — Sreda, 15. 4.: Die Barrikaden von San Antone (IV). — Napet pustolovski film z lepimi barvnimi posnetki! Za odrasle!
št. Jakob v Rožu. — Sobota, 11. 4.: Der Sohn von Kapitan Bloot (III). — Film podaja pustolovske doživljaje kapitanovega sina med prvo pomorsko vožnjo. Masivna grozovita dejanja in napete bojne scene označujejo ta film. Samo za odrasle! — Nedelja, 12. 4.: Sing, aber špici nicht mit mir .(Ha). — Ta film je .brez pravega humorja in duhovitosti. Primeren je za vse; za mladino pa resni pomisleki
Blago za poletne oblelce, posteljno perilo
Velika izbira zelo
ugodne cene
L. Maurer
Klagenfurt Alter Platz 35
Nainovejše kmetijske stroje, štedilnike, pralne stroje, gospodinjske potrebščine
ugodno in na obroke pri
HANS WERNIG
KLAGENFURT, Paulitstfigasse (Prosenhof)
Boljše hlajenje z
AEG-SANTO


Vsa živila ostanejo okusno sveža. Hlajenje v AEG-SANTO pomeni varčevanje denarja.-AEG-hladilniki SANTO s prostornino od 115 do 280 litrov, širok zmrzovalni prostor! Magnetsko tesnilo! Velik ohlajevalni prostor z normiranimi merami vkljub varčevanju, s prostornino!
Zakaj pravzaprav se ne bi motorizirali na tak način, da si nabavimo že rabljen avto, če za novega še ni dovolj denarja!?
Ce pa se za tak slučaj odločite, si ga nabavite pri strokovnjaku, ki nudi mnogo možnosti in torej more kupcu v vseh ozirih ustreči.
VW-zastopniki imajo veliko izbiro vozil, ker nudijo avtomobilsko znamko (VW), ki je najbolj priljubljena. Zato je seveda pri njih izbira zamenjanih vozil posebno velika; poleg tega jih njihove delavnice pregledajo do najmanjše podrobnosti, pravilno ocenijo in, če potrebno, zopet napravijo popolnoma sposobne in varne za promet. Avta ne kupimo kar tako mimogrede, vendar pri VW-zastopniku vedno ob veliki izbiri in z majhnim ri-zikom.
Glede plačilnih olajšav Vam radi pomagamo!
Ob sobotah ves dan možnost ogleda vozil!
Autovertrefung - Autohaus
KNOCH &CO
©
KLAGENFURT, Villacher SfraBe 213, VILLACH, Ossiacher Zeile 50, Telefon
n
i 51-51
KUNDENDIENST
Rabljeni
Šivalni stroji z okroglim folniikom v veliki izbiri na zalogi
•	5 let Jamstva
•	lastna popravljalnica
P F AFF-strokovna trgovina
Josef MONDRE
Klagenfurt - Celovec, lO.-Oktober-StraBe 22,
(Nasproti Prechtl kina)
MALI OGLASI
HIŠNA POMOČNICA v zelo moderno opremljenem gospodinjstvu z 2 otrokoma v Celovcu dobi službo — Ponudbe poslati na upraivo lista pod značko »Zanesljiva .in pridna”.
HARMONIJ, dobro ohranjen, potrebujemo za podružnično cerkev. Ponudbe poslati na upravo »Našega tednika — Kronike”.
POZOR!	POZOR!
S[KHtotadan$UL plašit
vseh vrst za odrasle in otroke samo v strokovni
V. TARMANN
Klagenfurt, VolkermarkterstraBe 16 telefon. 52-76
Ure, nakit in drugo pri urarskem mojstru
Gottfried Anrather
Klagenfurt, Paulitschgasse 9
Popravila izvrSim takoj in solidno, kupujem in zamenjam zlato in srebro (tudi strto zlato).
DEKLETA! Slovenski fant s Primorslkega, star 42 let, ne pije, ne kadi, živi v Avstraliji, kjer ima svojo hišo, išče nevesto — koroško .kmečko dekle. Dopise poslati na naslov: MIRKO RAKUŠČEK, 25 Cann Str., Bass Hill, Sydney, N.S.W. An s tra-1 i a.
Tudi ofroci ljubijo lepe oblekel Mamica jih najde v veliki izbiri
v oiroški trgovini
H. THOMASSER
Villach	Widmanngasse 33
Isfofam dobite košare za dojenčke z vso opremo, stotine otroških vozičkov in posteljic
Kje pa je duša?
V mnogih komuniisitičnih državah so uvedli v šolah obvezen nauk o materializmu, ki uči, da v človeku mi nič duhovnega. Duhovni svet za materialista vobče ne obstoja. Dosledno temu materialistični nauk tudi uči, da duše ni v človeku. Tudi zdravniki še niso našli duše v človeku.
Čeprav pri nas tega teoretičnega materializma skoro nihče ne priznava in ga v išolah zavračajo, je vendar med ljudmi mnogo zmaterialižiranega mišljenja, ki se za duhovno življenje sploh ne briga, in zaslepljeni od užitkov življenja zanikajo, da je v njih še tudi duša. Za take ljudi velja beseda francoskega modrijana: „Ker žive v grehih, ne marajo priznavati duše“.
Samo nekaj odgovorov v zagovor našega verovanja:	"
Tudi pameti in spomina in volje zdravniki še niso našli v človeku in vendar ne moremo trditi, da ni vsega tega v človeku.
A kako naj vemo, da je duša v človeku?
Vernemu kristjanu že zadostuje sveto pismo, ki jasno uči Jezusov nauk o duši, ki je več vredna kot ves svet. A tudi naša pamet nam isto pove.
Biologija nas uči, da mora imeti vsaka isltvar svoj vzrok, ki je tisto stvar naredil. 'Misli so prava, resnična bitja. Kaj je pa tisto, ki je misli povzročilo, naredilo? Morda telo? Nesmisel, kot da bi rekel, da miza in postelja mislita. Misli so duhovne, ne-(tvame, torej mora biti tudi njihov vzrok duhoven, netvaren. To pa je duša.
Nadalje nas biologija uči, da se prav vse celice našega telesa približno v sedmih le-(tih popolnoma izmenjajo, tako da po tem času nimamo najmanjšega dela v telesu istega kot pred tem. Kako pa je potem možno, da se čez 20, 30 let spominjamo dogodkov izpred tega časa? To stori duša, ki je v nas.
Če bi ne bilo neumrljive duše, potem bi nam zdrav čut govoril, da je zločinec na boljšem kot svetnik in da je pošteno življenje zares nesmisel. Toda zdrav čut nam jasno pravi, da to nikakor ne more biti, da bi bil poštenjak na slabšem kot hudobnež.
Zakon plačila in kazni za dobro in slabo je obvezen za vse stvarstvo. Saj se že v naravi vse dobro plačuje in vsako zlo kaznuje. človek pa je krona stvarstva in ima svobodno voljo, s katero se odloča sam za dobro ali slabo. Vsaikifkrat je bilo človeštvo kaznovano, če se je predalo ražkošju in pregreham, zato je že toliko narodov izginilo s površja zemlje. In vendar koliko dobrih del, ki jih store ljudje v življenju, ni na tem svetu nikdar poplačapih in koliko hudobije mogočnih ter pokvarjenih ljudi ostane v tem življenju nekaznovanih. To plačilo in ta kazen jih čaka v večnosti...
V nas je vrojena želja po sreči; to občuti sleherni človek. Kar delamo, delamo iz te želje. Popolne sreče pa na tej zemlji ni.
TL MLADINO 1 IN PROSVETO
Vrednost talentov
Slehernemu človeku je dal Stvarnik talente, seveda ne vsakemu v enaki meri. Eden jih ima morda kar pet, drugi samo tri in tretji morda le enega. Nihče pa ne more trditi, da ni prejel niti enega.
Ni najvažnejše, koliko talentov je kdo prejel, marveč odločilno je, kako kdo ravna z danimi talenti. To pa je ležeče na človekovi dobri volji ali .hotenju. Kdor zna svojim talentom pridejati odločilni „hočem“, ta se bo mogel veseliti uspehov življenja!
Kaplja še kamen zvotli, ne s silo, le s počasnim in trajnim padanjem ... Zato ne
Sledil je
Kardinali Giilroy iz Sidneya v Avstraliji je imel skrbne starše, ki so ga dobro vzgojili. Ni mislil na duhovništvo, ampak na sveten poklic. Zdaleč ni slutil, da ga Bog po ovinkih vodi k sebi. Postal je poštni uradnik — telegrafist. S poklicem je bil zelo zadovoljen.
Izbruhnila je prva svetovna vojna. Ladje za prevoz vojaštva so potrebovale osebja za zvezo. Prostovoljno se je javil kot telegrafist na ladji. Potovanje na ladji ga je navdušilo. 25. aprila 1915. leta se je začel zavezniški napad na morsko ožino pri Ga-lipoijiu. Giilroy je z ladje opazoval divjanje bitke, poslušal grmenje topov, eksplozije granat, vmes pa gledal uboge bežeče človeške postave...
Tedaj mu je prišlo do zavesti, kako malo more človek odločati o svOji usodi. Deset-tisoči v bojnem metežu na obrežju si prizadevajo z vsemi tehničnimi dosežki, da bi uničili druge desattisoče, ki jim niso nikdar nič hudega Storili, ki jih sploh ne poznajo... Ker more vsak izmed nas priti v podoben položaj, je brez dvoma edino razumno poskrbeti za zveličanje svoje duše, pa naj se na zemlji zgodi karkoli.
Vrnil se je v Avstralijo v poštno službo. Toda resne misli so delovale še naprej.
Torej mora biti ta sreča na drugem svetu. Mora pa biti ta sreča trajna, neminljiva, sicer bi ne bila popolna. To srečo pa more 'uživati le duša, ki mora obstojati in biti tudi večna. Bog nam namreč ne bi dal hrepenenja, ne da bi ga tudi mogli doseči, kar bi bilo proti njegovim lastnostim.
pričakujmo, da nam bo močna volja prinašala uspehe. Tudi veleumi ne zmorejo ničesar brez vztrajnosti!
Vergilij je skozi dvajset let popravljal in spopolnjeval svojo pesnitev Eneido. Slavni Edison je po cele noči — in to skozi deset let — preždel v delavnici, da je v svetu mogel pokazati svoje iznajdbe.
Brez potu ni medu, brez borbe ni zmage! V volji je človek močan. Njegova sreča in veličina je v volji. Z voljo si more kupiti tudi nebo ...
klicu . . .
Vsaj tedensko je hodil k sv. spovedi in skoraj dnevno k sv. obhajilu. Dokler ga ni neke sobote vprašal spovednik: „Ste že kdaj miisM, da bi postali duhovnik?"
Presenetilo ga je. Po kratkem premoru je odgovoril: „Da, toda, ko sem premislil, sem te miSM pregnal iz glave...“ — „Ce-mu?“ — „Ker se čutim popolnoma nesposobnega in nevrednega." — „Nihče ni vreden in vendar Bog kliče ljudi v to službo. A kar se tiče sposobnosti, se jih da pridobiti z dolgoletno izobrazbo."
Spovednik je povabil mladega moža, naj zadevo preudari in če najde za vredno, naj se zglasi pri njem v župnišču... Ni bilo treba dolgo čakati. Nič na svetu ga ni tako vleklo, kot da bi smel posvetiti življenje Bogu, samo če sme. Postal je duhovnik, nadškof, kardinal. A tistega spovednika se še danes hvaležno spominja kot največjega dobrotnika svojega življenja.
c?£	snela
■HaESaaBBMHIBHHaiHHBBHHI
STROGA CENZURA V ŠPANIJI
Španska državna cenzura je pred kratkim prepovedala vse filme ameriške filmske družbe Columbia. S tem je ta velika filmska organizacija utrpela večmilijonsko škodo. Vzrok temu odloku španske vlade pa je v tem, da je lansko leto izdelala družba Columbia film ,,Smrtni sovražnik", v katerem je močna protišpanska tendenca. Ta film je režiral Fred Zinnemann v južni Franciji. Ker je hotela španska državna cenzura ta film cenzurirati z izločitvijo neka-
Otoiki moti
(Koroška pravljica)
Pred davnimi časi so prodali Otočani orgie iz otoške cerkve v Gospo Sveto. Ko so peljali Gosposvečani orgle čez jezero, so začeli otoški zvonovi tako žalostno zvoniti, da se je vsem do solz milo storilo. Ko so se pripeljali z orglami čez jezero, je pa otoški zvon same žalosti padel iz stolpa v jezero. Tam je obtičal med dvema skalama.
Na Otoku pa niso mogli biti brez velikega zvona, zato so dobili morskega potapljača, ki se je spustil na dno jezera in poiskal zvon. Ko se je vrnil potapljač iz jezera, je pravil ljudem, da je našel zvon na dnu jezera med skalovjem, na zvonu pa je sedel velik morski pes in ga stražil.
„Prej ne boste dobili zvona iz jezera," mi je dejal morski pes, „da pripeljete orgle z Gospe Svete spet nazaj na Otok.“
Pravil je potapljač ljudem še več strašnih reči, ki jih je videl na dnu jezera. „To vam pa povem," je rekel, „da se devetkrat rajši spustim v morje kakor pa še enkrat v to jezero."
J" in pa ..U"
Šolski zvonček pozvoni.
Kje pa šolske so reči?
Prav nikjer jih najti ni.
Tonček joče: i—i—i!
Vlak pripiska: u—u—u!
Striček prišel je domu in prinesel mi medu, ker znam pisati že u.
Maksimov
terih scen, je Columbia to preprečila, čemur je sledil celoten bojkot vseh Co-lumfoia-filmov.
„OSCARJE“ BODO DELILI...
Samo enkrat se je že zgodilo, da je prejel zakonski par — torej mož in žena — ,,Oscarja“, to je najvišje priznanje v filmski umetnosti. Tako sta letos prejela to odlikovanje Rex Harritson za Vlogo Cezarja v filmu „Cleopatra“ lin njegova žena Rachel Roberts za svojo vlogo v filmu ..Življenje športnika". Oba ista angažirana v Holly-woodu.
Henrik Sienkiewicz:	15
OBLEGANJE
t/oro
V službi Najsvefejše
Zgodovinska slika iz švedsko-poljske vojne
„Megla mami oči!" je zakričal Mtiller.
,,Megla leži pod cerkvijo!" je odgovoril SadovsM.
..čudna sitvar, toda ta cerkev je desetkrat višja, nego je bila včeraj, in visi v zraku," je rekel knez Haski.
„Še se dviga!" so kričali vojaki. „Še iz oči nam izgine!...“
In res se je oblaček, viseč na skali, začel dvigati kot neizmeren steber dima k nebu, cerkev pa, stoječa na vrhu tega stebra, se je zdela, da se dviga vedno više; obenem pa jo je že pod samimi oblaki zakrivala vedno bolj bela sopara, v kateri se je raztapljala, motala !in naposled popolnoma izginila izpred oči.
MUlller se je obrnil proti oficirjem in v njegovih očeh se Ije izražalo začudenje, združeno s praznovernim strahom.
..Priznam vam, gospoda," je rekel, „da v svojem življenju še nisem videl podobne prikazni. To je povsem nenaravno in je naj-hrže papisbovška čarovnija ...
„91išal sem," je rekel Sadovsiki, „kako so vojaki vzklikali: Kako naj streljamo na tako trdnjavo? Zares ne vem kako!"
„Toda kaj bo sedaj, gospodje!" je zaklical knez Heski. „Ali je ta samostan tam v megli ali ga sploh ni več?"
In stali so še dolgo osupli, molčeči; na-
posled je rekel knez Heski: „Pa tudi če je to naravna prikazen, nam ne prerokuje nič dobrega. Poglejte, gospoda, saj se nismo od časa, ko smo prišli semkaj, premaknili niti za korak dalje!"
„Ba!“ je odgovoril Sadovski, „če bi bilo le to, da nismo napredovali! Toda če hočemo govoriti resnico, smo doživel poraz za porazom... , a nocojšnja noč je bila najhujša. 'Vojak izgublja pogum 'in popušča v delu. Gospod nima niti pojma, kaj si vse pripovedujejo po polkih. Gode se pri tem še druge čudovite stvari: nekaj časa sem si nihče sam, da, še v družbi ne upa dz tabora; a kdor se drzne, Izgine, kakor bi padel v brezno. Dejal bi, da krožijo volkovi okoli Čenstohove. Sam sem pred kratkim posla! praporščaka s tremi ljudmi v Velunj po toplo obleko in od takrat ni o njih niti duha ne sluha!...“
„Še hujše bo, ko nastopi zima; že sedaj postajajo noči neznosne!" je pripomnil knez Heski.
„Megla postaja redkejša!" je rekel naglo Mtiller.
Zares je nastal veter in začel odganjati sopare. V oblakih se je začelo nekaj majati, naposled je vzšlo sonce in ozračje je postalo prozorno.
Samostansko zidovje se je začelo nalah-fco odražati, potem se je dvignila cerkev, samostan. Vse je stalo na svojem nekdanjem mestu. Trdnjava je bila mirna in tiha, kakor bi v njej ne stanovali ljudje.
..General!" je rekel krepko knez Heski, »poizkusi, vaše visoikoradje, še enkrat s pogajanji. Treba je končati!"
„In če pogajanja ne prinesejo nobenega uspeha, tedaj mi gospoda svetuje, naj pre-
neham z obleganjepi?" je vprašal mračno Mtiller.
Oficirji so umolknili. Šele čez nekaj časa se je oglasil Sadovski: »Vaše visokorodje ve najbolje, kako mu je ravnati."
„Vem,“ je odgovoril ponosno Mtiller, »povem vam tole: Preklinjam dan in uro, ko sem prišel semkaj, kakor tudi svetovalce (tu je ošinil s pogledom Vreščoviča), ki so mi svetovali to obleganje; vendar vedite, da po tem, kar se je zgodilo, ne odstopim, dokler ne dzpremenim te preklete trdnjave v kup razvalin ali pa sam poginem!"
Nejevolja se je pokazala na obrazu kneza Heskega. Nikdar ni preveč spoštoval Miiilefja. Te njegove besede pa je spričo vzetega okopa, trupel in zamašenih topov smatral za prazno vojaško bahavost. Obrnil se je k njemu in mu odgovoril očitno Zbadljivo: »General, vaše visokorodje tega ne more obetati, ker odstopiš ob prvem povelju prejasnega kralja ali pa gospoda Wittemberga. Včasih pa znajo ukazovati tudi okoliščine, in sicer ne slabše nego kralji in maršali."
Mtiller je namršil goste obrvi. Ko je Vre-ščovič to opazil, je rekel naglo: »Medtem pa poskusimo s pogajanji. Obleganci se podajo. Ni mogoče drugače."
Poslednje njegove besede je zadušil veseli glas zvona, 'ki je klical k jutranji sv. maši v cerkvi jasnogorSki. General in njegov štab šta počasi odjezdila proti čenstohovi. Toda nista še prišla do glavnega stana, ko je pridirjal oficir na spenjenem konju.
»To je od maršala Wit)temberga!“ je rekel Mtiller.
V tem je oficir oddal list. General je naglo raztrgal pečat, prebral list ter rekel
zmedeno: »Ne! To je Iz Poznanja... slabe vesti. V Velik op oljski se dviga žlahta, ljudstvo se ji pridružuje ... Na čelu gibanja stoji Krištof Žegocki, kateri hoče iti čensto-hovi na pomoč."
»Napovedal sem, da bodo ti streli odmevali od Karpatov do Baltiškega morja," je dejal SadovSki. »Ta narod se kaj rad izpre-minja. še ne poznate iPoljakov, spoznali jih boste pozneje."
»Dobro! Poznamo jih!" je rekel Muller. »Rajši imam odkritega sovražnika nego potuhnjenega zaveznika ... Sami so se podali, a sedaj dvigajo orožje ... Dobro! Spoznali bodo naše orožje!"
»Mi pa njihovo!" ga je zavrnil Sadovski. »Gospod general, končajmo s pogajanji s Čenstohovo; pristanimo na vse pogoje ... Ne gre za trdnjavo, temveč za vladanje Njegovega Veličanstva kralja v tej deželi."
»Menihi se podajo," je rekel Vreščovič. »Danes, jutri se podajo!"
Tako so se pogovarjali med seboj, v samostanu pa je po jutranji sv. maši vladala neizmerna radost. Ti, ki se niso udeležili izpada, so 'izpraševali udeležence, kako se je vse to zgodilo. Udeleženci pa so se strašno hvalili, proslavljajoč svoje junaštvo in poraz, katerega so zadali sovražniku.
Med redovniki in ženskami je bila velika radovednost. Beli hdbiti in ženske obleke so zasedle zidove. Krasen in radosten je bil ta dan. Ženske so Obkolile gospoda 'Petra Čarneokega, kličoč: »Rešitelj naš! Pokrovitelj!" On pa se je branil, zlasti Jco so mu hoteli poljubovati roke, lin govoril ka-zaje na Kmitica: »Tega tudi zahvalite! To je Rdbinič. Ne pusti si poljubovati rok, ker se mu še sprijemajo od krvi, če pa ga ka-
P*l*S*A*N*0	* B*R*A*N*J*E
MATEVŽ RAINER:	(23)
MOJI SPOMINI
Sklep
Talko sem povedal nekaj spominov iz mojega dolgega življenja, ki niso izmišljeni Ni kaj znanstvenega, kajti za to bi bili poklicani drugi z visokošolsko izolbraZbo. Pa saj je tudi preprosto pripovedovanje resnič-riith dogodkov ljudem všeč. Tako sem dobil od praprasltih ljudi in tudi od izobražencev in celo iz inozemstva — priznanje. Torej vendar ni bilo moje pisanje zastonj.
Moji spomini segajo blizu 70 let nazaj.
V	tem času se je pa tudi v življenju precej spremenilo, kar občutijo še posebno kmetje in delavci. Pred več desetletji ni bilo še pri nas raznih strojev in motornih vozil. Vse delo je bilo le ročno, kar je bilo precej zamudno in težavno. Delali so družinski člani od dordščajočih otrok pa do sključenih starčkov. Plače za delo so bile nizke, podpor ni bilo. Kmetje pa tudi niso mogli dajati delavcem Visokih plač. Industrija pa je bila šele v razvoju in le ta bi mogla delavce bolje iplačati.
Prehrana je bila skoraj izključno iz domačih pridelkov, a zato zadostna in zdrava.
V	naših krajih so kuhali večinoma v enem loncu. Jedla pa je cela družina s posli iz ene sklede, kar ni delalo zavisti. Prav nasprotno je bilo v bogatejših delih nemške Koroške. To sem Videl sam v letih 1906— 1908, ko sem bil na gradu Draženj. Prišel sem nekajkrat v kraje severno od Blato-grada k znanim večjim posestnikom. Tu je bila razlika v kulhimljli precejšnja. Za gospodarja z družino se je kuhalo posebej in dobro, za služinčad pa je bilo včasih vse dobro. Tudi glede stanovanja je bilo, četudi pri nas ne hvalevredno, tam veliko slabše.
V	bogaltejših krajih nemške Koroške dežele so tedaj spali posli večinoma v hleVih. Tam so se tudi rodili in umirali. Šele doba socializacije je to žalostno stanje izboljšala.
Za posle in delavce se kmetom, ki so dali njim kar so zaslužili in ravnali z njimi človeško, ni bilo treba še posebej brigati. Ostali so v erii in isti službi po več let. Bili so po večini pridni in zvesti in so bili z gospodarjevo družino trdno povezani. Taki so bili tudi v naši hiši večinoma fantje in dekleta, ki še niso bili 20 let stari. Ti bi šli tudi v vsako nevarnost za tebe. še danes sem hvaležen Eriču, sedaj pd. Kajžnifcu v Dobu, ki me je rešil, kar sem že nekje omenil, — ko me je peljal s sanmi sredi noči Skozi gozdlič iz Vrbe proti domu, kako je udaril napadalca z bičem s tako silo, da se je urni konj ustrašil in s tako
brzino odpelljal, da naju hudodelec ni več dosegel. _
Ko sem te svoje spomine obujal, sem si večkrat mislil, kdo bi mi mogel gotove dogodke natančneje povedati. A žal ni več starejših ljudi v bližini, ki hi mi mogli pomagati. Vse krije že črna zemlja ali pa jih je zapustil spomin. Včasih sam vprašal to ali ono mojega 8 let starejšega brata, ki je imel bistrejši spomin kot jaz, ter vedel mnogo povedati iz preteklosti. Tega je imenoval g. župnik Kanauf, ko je bil za župnika v št. liju „živi ieksikon“.
Tudi moj sosed Miha Schleicher, bivši revtizor naših zadrug, mi je veliko povedal. Bil je vsestransko izobražen. Zaradi rodo-Ljubja je mnogo pretrpel in je bil leta 1919 in 1920 v zaporu ter leta 1942 do 1945 izseljen. Ta je postavil svojemu pred približno 65 leti v Rožeku umrlemu in tam pokopanemu stricu vrlemu rodoljjiubu Mihaelu Schleicherju nagrobni spomenik z vklesanim verzom:
„Vstani, borni narod moj, ti narod v prah teptan, pepelni dan ni dan več tvoj, tvoj je vstajenja dan!“
Ko sem bil pred par leti na rožeškem pokopališču, sem našel tam še ta grob s kamnitim spomenikom, na katerem je še slabo vidno besedilo. Čudim se, da ta spomenik Hitlerjevi hlapci niso videli. Drugače bi ga tedaj gotovo zdrahi H ali odstranil.
Podobne verze bi zaslužil radi tvojega trpljenja tudi Ti Miha, a žal ga ni na tvojem spomeniku.
Opisal sem nekaj svojih doživljajev, ki so mi ostali v 'spominu, zraven pa omenil, da je bila borba za vsakdanji kruh prej težja kot danes. Tudi sem povedal, da smo se morali Slovenci zmerom postavno boriti za naš Obstoj in da so nam delali velike krivice. Da so bile to težke krivice, nam najbolj nazorno opisuje naš, dne 11. januarja t. 1. umrli 90-letni miroljubni veliki pisatelj K s a v e r Meško, kakor piše „Ve-ra in Dom“ v prvi številki t. L, ki pravi: „Kdko si dolg, ta nalš koroški veliki petek, in kako grenak! Še te ni konec in še te ne bo!“ Dalje ma dolgo opisuje vse grenko trpljenje, zapostavljanje, zaničevanje, zasramovanje itd. Da se je ta miroljubni duhovnik tako izražal, je pač moral občutiti v vsem tem veliko bol, ki je ni mogel prikriti.
Zadnji čas pa le počasi čutimo nekaj pomirjevalnega, posebno s strani nekaterih vladnih zastopnikov. Pred dvema letoma umrli dekan Kristo Kosichder je na smrtni postelji preroško povedal, da se bo naše Stanje izboljšalo in ne z bombami in granatami kot se to žal dela v Južni Tirolski, ampak z uma •sviltlim mečem.
TorOj hodimo po poti, ki nam jo je začrtal naš nepozabni, veliki škof Anton Martin Slomšek in kar so nas učili Einspielerji, Ehrlichi, Grafenauerji, Polanc, Starc, Podgorc, Ražun, Singer, Limpl, Bajer itn mnogi drugi.
Ostanimo zvesti Bogu, ljubimo svoj narod in spoštujmo druge.
stila vlak me je spremljala skozi ulice, čez ceste, obvisela je na izložbah, se dotaknila mimoidočih človeških postav, kričala je v daljavo, ječala pod koraki. Misel je ta motni pojm „ljubezen in divjaštvo** — razčlenila na drobne obstojne dele in zopet sestavljala, da bi postala celota, pa je zmanjkalo bistvenega. Delci so vstali v veliki zmešnjavi...
Prišla sem do Gradišča. Tu, v veliki hiši, v tretjem nadstropju sem pozvonila pri svojih sorodnikih.
Teta me je z vzklikom veselja sprejela. Pripravljala je južino in morala sem poča-
Odhitela /V. (Vdiha ut)e . . .
Mačice na vrbi,
pod jablano pa vijdlica,
v logu beli zvonček
in na nebu pomladanski sonček —
ogenj krstnice na polju, žlahten vonj v okolju — bil simbol Velike noči je.
Ah, prazniki prehitro odbite ...
Križec v polju še stoji, tam še blagoslov deli nam za rast, zorenje, da nam bo v vstajenje ko bo drugo leto prihitela spet Velika noč vesela!
M. H.
kati na ostalo družino. Nato so prihajali domov: stric, profesor z univerze, bratranec in sestrična iz gimnazije. Seveda so me povabili k družinski mizi, kar mi je bilo zelo prav in se je ujemalo z mojo uro in mojimi računi. Imela sem prav za ta dan izboren apetit; kar pa v vlaku nisem hotela pokazati. Mlado dekle sopotnikom ne sme izdajati svojega tako realistično človeškega nagona... Tako je bilo in je moralo biti moje naziranje o lepem vedenju.
Sorodniki so sedali za mizo eden za drugim počasi, aristokratsko, s poudarkom spoštovanja do gosta, mlade sorodnice. Meni so odkazali odlično mesto. Gospa teta je prinašala prijetno dišeče jedi. Dala je nato s svojim pojočim čebljanjem sproščanja v domač razgovor. Menili smo se vsemogoče reči. Trudila sem se z vsemi silami, da bi bil, spričo tako učenih sorodnikov — tudi moj prispevek zanimiv in udaren; kakor pač človek, ki se čuti v družbi drugih manjvrednega. Tu pri tem obmizju pa, ki se mi zdi, kot bi sedela na univerzi, moram svojo manjvrednost zakriti z zgovornostjo, za katere hrbtom pa se je tresel strah in sem vsako besedo sproti tehtala.
(Daillje prihodnjič)
r()ruii(nu evka „o”
Vlak je drvel skozi najlepšo pokrajino Slovenije. Peljala sem se v njeno glavno mesto — menda po opravkih — in v glavnem tudi, da tam obiščem sorodnike. V vagonu je bilo dovolj potnikov, ki so med seboj kramljali ali pa prebirali časopise; drugi so zdehali in molčali.
Bila sem v letih prve mladosti in boječa. Neprestano sem gledala skozi okno in opazovala mimo hiteče kraje, lepe kot pravljica. Gosposki sosed pri oknu, mi je ponudil velik časopis s pripombo: „2elite izvedeti novice?**
Vzela sem časopis in površno pregledala naslove, ker raje sem gledala mimohite-če pokrajinske slike. Naslovi, vsebina, — kratko pregledana, in slike, ki so brzele mimo okna, so se mešale med seboj; v zenicah so trepetale podobe, barve, črke, besede, naslovi raznih dopisov in spisov ...
Časopis pa je še ponujal svoje pisano polje v vseh mogočih barvah ...
»Ljubezen in divjaštvo.** — Tu so se ustavile moje oči, vročične od mešanih vtisov. Zelo zanimivo! — sem pomislila. Ne vem več, kaj je bilo pod tem naslovom pisano, ker preteklo je od tistega časa že več desetletij... vem pa, da me je ta naslov močno prevzel, se zarisal v domišljijo med vtise, nabrane na dolgi poti, ki mi je vsako minuto odkrila nove lepote, pogovor sopotnikov je napolnil ušesa, da je kar šumelo v glavi.
Torej »ljubezen in divjaštvo!** — Ljubezen — ta pojm mi je bil povsem razumljiv. Toda divjaštvo, ki naj bi se družilo z ljubeznijo ... ? ne, to mora biti nekaj nezaslišanega.
Misel na ljubezen in divjaštvo mi ni dala več miru. Ko sem na zadnji postaji zapu-
'tera izmed 'mlajših hoče poljubiti na usta, 'mislim, da se ne ho branil!“
Mlajše so res s sramežljivim'! in obenem vahlljiiviimi pogledi zrle na gospoda Andreja, občudujoč njegovo prekrasno postavo, toda on mi odgovarjal s svojimi pogledi na ta vprašanja, zakaj pogled na ta dekleta ga je spominjal Olenlke.
„E)j, ti, mOja revica!“ si je mislil, „da bi vsaj vedela, da sem že v službi najsvetejše Device, da se v njeno obrambo bojujem proti 'sovražniku, kateremu sem poprej služil v svoje trpljenje.
In obetal si je pri sebi, da ji bo koj po obleganju pisal in odposlal Soroko s pismom. »Saj ji ne 'bom poslal več samo golih besed lin Obljub, zakaj za menoj so tudi že dejanja, katera ji opišem natančno v listu brez prazne 'hvale. Naj vč, da je ona storila to, naj se razveseli!"
VI.
Soglasno, z želijo vseh oficirjev se je začel Miiller zopet pogajati. Dospel je v samostan liz sovražnikovega tabora znamenit poljski žlahčič, častitljiv po starosti in govoru. Jasnogorci so ga sprejeli gostoljubno, ker so sodili, da jim bo le navidezno in prisiljeno prigovarjal, naj se podajo s samostanom vred, v resnici pa jih bo še spodbujal k obrambi in potrdil novice, ki so prišle skozi Oblegano obzidje o vstaji v Ve-likopoljski, o nejevolji domačih vojsk s Švedi, o pogajanjih Jana Kazimiulja s Kozaki, ki so baje kazali dobro voljo, da se zopet pokorč, naposled o grozeči napovedi tatar-®kega bana, da gre izgnanemu kralju na 'Pomoč im da bo vse njegove sovražnike preganjal z ognjem in mečem.
Toda kako so se zmotili! Odličnjak je prinesel polno vrečo novic, toda vznemirjajoče, da ISO mogle ohladiti največijo vnemo, zlomiti naljitrdnejiši sklep, omajati naj-bolij gorečo vero.
Obkolili so iga redovniki in žlahta v zbo-rovalniici sredi tišine in pozornosti; iz njegovih ust se je zdelo, da teče sama odkritosrčnost in bolest radi usode domovine. Roko je polagal na razpelo, imel solze v očeh in s počasnim, pretrganim glasom je govoril sledeče besede: „Ah! Kakšne čase je dočakala naša nesrečna domovina! Ni več pomoči! Treba se je vdati kralju švedskemu ... Zares, za koga ste vi, častiti očetje, in vi, gospodje bratje žlahta, zgrabili za meče? Za koga ne 'Sledite neugodnosti, trudov, muk, krvi? Za koga izpostavljate z uporom — škoda brezuspešnim — sebe in sveto mesto strašni osveti nepremaganih švedskih čet? ... Za Jana Kazimirja? Toda on sam je že zavrgel naše kraljestvo. Mar ne veste, da se je že odločil in se odrekel skrbipolni kroni v korist Karola Gustava, ker so mu ljubše pojedine in zabave? Vi njega nočete zapustiti, on pa vas je zapustil; vi niste hoteli prelomiti prisege, on pa jo je prelomil; vi Ste pripravljeni umreti zanj, on pa se ne briga ne za nas ne za vas vse ... Pravi naš kralj je sedaj Karol Gustav! Gleljte torej, da si ne nakopljete na glavo jeze, maščevanja, pogube, a tudi greha proti nebu, proti križu in proti tčj najsvetejši Devici, zakaj vi ne dvigate svojih drznih rok proti napadnikom, temveč proti lastnemu kralju ...“
Tišina je sprejela te besede, kakor bi bila letela smrt Skozi divorano.
Kaj je moglo biti strašnejše kakor vest
o odstopu Jana Kazimirja? Bila je res ta vest očividno neresnična, toda žlahčič je govoril vpričo križa, vpričo Marijine podobe ih s solzami v očeh.
Toda če je bila resnična, bi bil nadaljnji odpor zares blaznost. Žlahta si je pokrivala oči z rokami, menihi so se pokrili s kapucami im grobna tišina je trajala dalje; le o. KordeOki je začel 'šepetati molitve z bledimi ustnicami, a njegove mirne, globoke, jasne, presunljive oči so bile nepremično uprte v tega žlabčiča.
Ta je čutil v sebi ta presunljivi pogled in slabo in težko mu je bilo pod njim. Hotel je Obvarovati videz resnobe, dobrotljivosti, vrline, naklonjenosti, a ni mogel. Začel se je nemirno ogledovati po drugih očetih, a čez nekaj časa je nadaljeval: »Najhujše je vzbujati jezo z zlorabo potrpljenja. Posledica vašega odpora bo razdejanje te svete cerkve im velika in grozna kazen (kar Bog odvrni od vas), kateri se boste morali podvreči. Gnus in beg pred posvetnimi stvarmi je naloga redovnikov. Kaj imate opraviti z bojnim vrvežem vi, ki vam predpisujejo samostanski zakoni samoto in molčanje. Bratje moji, velečastiti in najdražji očetje! Ne obremenjujte svojih src, ne obremenjujte sd vesti s tako strašno odgovornostjo... Niste vi zidali tega svetišča, nima služiti samo vam! Dovolite, da se razvija in blagoslavlja to deželo še mnogo vekov, da bi se mogli tolažiti z njimi naši sinovi in vnuki."
Tu !je sklenil izdajalec roke in njegove oči so se zalile s solzami. Žlahta je molčala, očetje so molčali. Dvom je legel na vse, srca so bili izmučena in blizu obupa;
spomin na potrateni čas in brezuspešni trud je težil misli kakor svinec.
»Pričakujem vašega odgovora, očetje!" je rekel izdajalec ter povesil glavo na prsi.
V tem je vstal o. Kordecki in dzpregovo-ril z glasom, v katerem ni bilo nobenega omahovanja, nobenega dvoma, kakor bi govoril v preroškem duhu.
»To, kar praviš, gospod, da nas je Jan Kazimir zapustil, da se je že odrekel prestolu in oddal svoje pravice Karolu — je laž! V srce izgnanega našega kralja je stopila nadeja in še mikldar ni deloval tako goreče kakor v tem hipu, da bi zagotovil domovini rešitev, si pridobil zopet prestol in nam prinesel pomoč v stiski."
Krinka je takoj padla izdajalcu z obraza. Zloba in jeza sta se pokazali na njem, kakor bi se priplazili zmaji iz luskin njegove duše, kjer so se skrivali do tedaj.
»Odkod imaš to novico? Odkod to gotovost?" je vprašal.
»Odtod!" je odgovoril o. Kordecki, kazaje na veliko razpelo na steni. »Pojdi, položi prst na prebite noge Kristusove an ponovi, kar si povedal!"
Izdajalec se je začel zvijati kakor pod pritiskom železne roke; iz luskin njegove duše se je priplazil nov zmaj, strah.
A o. Kordecki je stal še vedno vzvišen, grozen kakor Mojzes; zdelo se je, da mu kar žarki streljajo iz glave.
»Pojdi, ponovi!" je rekel, ne da bi povesil roko, s tako mogočnim glasom, da so se oboki zborovalnice kar stresli in ponovili, kakor bi se prestrašili: »Pojdi, ponovi...“
Nastal je trenutek gluhega molčanja, naposled se je zaslišal prišlecev glas: »Umivam si roke ..(Dalje)
SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
PONEDELJEK, 13. 4.: 14.15 Poročila, objave Pregled sporeda. — Venček slovenskih narodnih bodo spletli: Rezika Koritnik in Avgust Stanko, Fantje na vasi, mešani zbor „Gorjancev” (vodi: Pavle Kern jak) in Združeni moški zbori SP Z (vodi: Foltej Hartman) — 10 minut za športnike. Manu-skript piše Mirko Bogataj. — 18.00 Za naše male poslušalce. — TOREK, 14. 4.: 14,15 Poročila, objave. — Iz ljudstva za ljudstvo... Na obisku pri Ani Pauliič iz Železne Kaple. — SREDA, 15. 4.: 14.15 Poročila, objave. — Kar želite, zaigramo. — ČETRTEK, IG. 4.: 14.15 Poročila, objave. Ura pesmi Pesmi ruskih skladateljev pojeta Nada Vidmar, sopran: Bogdana Stritar, alt; pri klavirju: Dana Hubad. — S knjižne police, oddaja, ki jo pripravlja prof. Janko Messner. — PETEK, 17. 4.: 14.15 Poročila, objave. — Od petka do petka zbira Blaž Singer novice po naših krajih in pri naših ljudeh. To in ono od vsepovsod. — SOBOTA, 18. 4.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. Voščila. 18.25 Na dom obujaš mi spomin... S prof. dr. Metodom Turn.š'kom se bomo ustavili še enkrat v St. Lenartu pri sedmih studencih. — NEDELJA, 18. 4.: 7.30 Duhovni nagovor. — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
DRUŽBA SV. MOHORJA V CELOVCU
bo sprejela v prihodnjih mesecih
1.
pridnega, vestnega in poštenega fanta iz verne slovenske družine z dovršeno glavno šolo ali nižjo gimnazijo za
tiskarskega vajenca.
2.
pridino, vestno in pošteno dekle, ki ima veselje za trgovinski posel, z dovršeno glavno šolo ali nižjo gimnazijo kot
trgovsko vajenko
v svojo trgovino s knjigami, pisarniškimi potrebščinami in devocionalijami.
Starše,
ki želijo, da se njihov otrok upošteva pri izbiri, prosimo, da to čimprej sporočijo na naslov:
Družba sv. Mohorja v Celovcu,
Viktringer Ring 26.
@0000000 0 000000000^000000000 oo
® DieF.R.C.-Mobelfabrik Fercher-Reichmann&CiesVillach	°
bringt fiir Gasthetriebe und Privatzimmervermieter	O
DIE FREMDENZIMMER- " °
O
o
o
o
o
o
o
o
o
o
SONDERAKTION 1964
O Ctfc{rtitČistttd£ei aiis eigenez BszeZgmp O 1500 ftentdskzmhtet Megetiat O fteie
O ffleh$2ta&ihUie
w F.R.C.-Mbbelhauser in Klagenfurt, Kolpinggasse 2, g. Villach, BahnhofstraGe 12, SpittaS/Drau, Bahnhofplatz] ^ Obervellach, Hauptplatz, zeigen Ihnen qua!itativ hervor-J ragende Fremdenzimmer, mit verschiedenen Edelholzern O furniert, zu einmalig gunstigen Preisen. MATRATZEN O El N S AT Z E »TISCHE ® SESSEL o BETTBAN KE O COUCHES • FAUTEUILS ® KLEINMOBELo KARNIE-@ SEN • JOKA-ERZEUGNISSE * AUSTRO-SESSEL
000@000©©00©00©0000000
ža do&co- uot{o-
O O © © O O O
Stari Jud je umiral. Vsa družina je stala okrog njegove postel je.
»Ali je Rebeka tukaj?« je vprašal.
»Tu sem, Jakob,« mu je odgovorila.
»In Izak?«
»Tuidi.«
»In Ezdra, Benjamin, Juda, Job, Mojzes?«
»Tudi, tudi, vsi .smo tukaj.«
»Kdo je pa potem v trgovini?« je zarenčal stari bolniik.
Jud Izmael je imel krožnik več dni starega fižola, ki je že začel plesniti. Nič mu ni bilo zanj, spet se .mu je pa zdelo škoda, vreči ga v smeti. Pa si je natočil kozarec vina in si dopovedoval:
»Izmael, pojej fižol. Potem boš dobil ta-de kozarec vina!«
Le s težavo je pospravl jal fižol. Od časa do časa si je prigovarjal in opazoval kozarec z vinom.
Ko je le spravil krožnik, je vzel kozarec v roko in vino zlil nazaj v steklenico in si rekel:
»Pa sem te nasejmaril, Izmael!«
Pravkar .je izšla razprava
o vlogi Slovenije v jugoslovanskem gospodarstvu
v angleščini
Dr. Tousaint Hočevar:
SLOVENIA’S ROLE in VUGOSLAV ECONOMV
Dolbite jo v knjigami Mohorjeve družbe v Celovcu.
Cena: 38.— šil.
Nr. 101 Kettlcr-Liege aus Stahlrohr, verstellbar und
klappbar, mit la Segel ibespannt ...............S 260.—
Nr. 102 Piccolo-FauteuLl aus rverehroniLom Stahlrohr,
Mappbair, ideal litre Auto, mit PVC-Bespan-
nung, in bunton Farben .........................S 159,—
Nr. 103 Ižrahtnetzbett aus Stahlrohr, klappbar, mit"
verkupfertem Gcflecht, Licgeflache 72X195	. . S 295,-
Nr. 104 Liegestuhl aus verchronuein Stahlrohr, klappbar, *
4fach iverstellbair, statike Lcinonbespannung ... S 230,—
Nr.	105	dazupassendes FuBbett............................s	70.—
Nr. 10G Klappfautcuil „Florida” aus eimbrennlackiertem Email oder verohromt, mit PVC-Schnurverepan-nung, in buuten Farben.....................................S	230.—
Nr, 107 Fautcuil aus Stahlrohr, embrennlaokiort, mit
bunter Plastilkschnurvorspannung...................S	260.—
Nr.	108	Gartentisch mit einbronnlackicrter	Platte,
aussehraubbare FiiBe, 65 an Durchmcsser ... S	300.—
Nr. 109 Gartensesscl aus Stahlrohr, mit einbrennlackicr-
tem Email und PVC Vorspannung, stapelfiihig . S 220,—
Liegestuhl, bespannt mit starkem Gradi, Armlehne,
und FuBteilc natur, in iviielen bunton Farben.............S 145,—
Liegestuhl, bespannt mit starkem Gradi,
Armlehne natur, in vielcn bunton Farben ...... S 115.—
Liegestuhl, bespannt mit starkem Gradi, ohne Armlehne, An viielen bumten Farben...................S
Klapptische, Hartholz, natur, 60X90	 s
Gartensesscl, Hartholz, klappbar, naturfanbig................s
Gartenschinn, starke Bespannung,
in violen Farben, ab.........................................s	290,—
90.-
160.-
84,-
Auch Fremdenzimmer zu den bekannten WARMUTH-PREISEN!
Einbettzimmer VI „GroBglockncr”
1	Kasten (2teilig), 1 Bott, 1 Anbau-fNaclitkastdien,
in den Farben Ocumč und Buche .......................S 2055.-
Fremdenzimmer R „Singerberg”
2	Betten, 1 Kasten (2turig), 2 Nachtkiistchen,
in den Hob.fa.rben Mahagoni und Ahomkante ... S 2610.-
Fremdcnzimmcr V „Mittagškogel”
2 Betten, I Kasten (2turig), 2 Nachtkastchon
angebaut, an den Farben Buche, Ocumč...............S 2810.—
Fremdenzimmer IV „DobraLsch”
1	Kasten (2tiirig), 2 Nachtkiistchen angebaut,
2	Betten, in Macorč, Buche, Ocume, Birke...........S 3335,—
Fremdenzimmer III „Gerlitzen”
1 Kasten i(2tumg), 2 Betten, 2 Nachtkiistchen,
in Macorč, Buche, Ocumč, Birke...........
Fremdenzimmer II „Goldeck”
1 'Kasten (2tiirig), 2 Betten, 2 Nachtkastchen, in Ocutnč, Buche ......................
S 3575,-
S 3260,-
Bett- und Tischwasche, Handtucher, Matratzen, Bettein-satze, Steppdecken, Wolldecken, Tuchenten, Polster, Bett-vorleger, Bettumrandungen, Teppiche und Laufer, Spann-bouclč, Vorhange und Stores
■	FORDERN SIE BITTE VERTRETERBESUCH AN!
■	QUALITaTSGARANTIE
A U F JEDEN ARTIKEL!

«J A H R E

Kiihlschranke, Waschmaschinen, Elektroherde, Staub-sauger, Beleuchtungskbrper, Elektrogerate, Glas, Porzel-lan, Bestecke, Keramik, Kiichengeschirr und Kiichen-maschinen.
MENGENRABATT EUR GASTBETRIEBE ■ Lieferung mit eigenem M6belwagen frei Haus ■ Zahlungserleichterung
Die Ausstattung fiir Gastbetriebe
Utuec cms li&chteHs
uco&lctn Ausslattuh.u$UcMS U||J|lBRinUTh U.CO.
List izhaja Tsak četrtdt. Naroča se pod naslovom: „Naš tednik — Kronika”, Celovec, Viktringer Ring 26. — Telefonska številka uprave in oglasnega oddelka 26-69. — Naročnina stane mesečno 7 — ki., letno »•.— ul., za inozemstvo 6 dolarjev letno, — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Žrelec. — Telefonska številka nreUnitrv*
43 58. - Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26.	uredništva