—    34   —
Za poduk in kratki čas.
Deraoklesov mec — ali v strahu veselega užitka ni. Neki   prilizavec,   po   imenu   Demokies,   opomne enega dne v govoru Dionizievega bogastva, velike obil-
nosti v vsih rečeh, veličanstva v goBpodstva, krasote in lepote kraljevih poslopij, ter pravi, da ga ni bilo od postanka sveta bolj srečnega človeka ea zemlji od njega. „Ali bi ti" — mu okrutnik veli — ,jker te to moje življenje tako veseli, ga rad užival in mojo srečo poskusil?" Demokles mu odgovori, da bi. Kralj ga na to ukaže djati v zlato posteljo, pokrito s krasno odejo, pisano z vdelanim zlatom in z dragimi rečmi, ki jih je nar veči umetnost kdaj le izmisliti zamogla. Lesketale 80 se mizice peharne, okinčane s slikami izdelanimi iz zlata in srebra. Po tem pa zapove, da^najo zali dečki vedno pripravljeni biti, na vsaki migljejB» streči, ki so dišave zmirej prižigali, naj bolj izbrane jedi na mizo nosili. Demokles se je sila srečnega čislal. Sred te priprave se na kraljevo povelje mu svitel britek (oster) meč na konjski las izpod stropa ravno nad ^avo obesi. Ko je bil blaženee (srečnež) meč opaziJ, ni več gledal ne lepih mladenčev, ne umetno izdelanih zlatih in sre-bernih podob; jedi mu niso nič kaj dišale, še rok si več položiti ni upal na mizo. Nazadnje kralja zapRsi, da naj mu oditi dovoli, ker več srečin biti neče. Tako je Dionizi bistro dokazal, da
Nikakor srečin ni,
U strahu kdor živi.                              Kobe.