Poitifaa pavJalifana. Uredništvo In upravništvo lista je v Ljubljani Breg št. 12. Telefon 119. Atov. 5* V Ljubljani, 3. februarja 1923. AVTONOMf' Leto III. Glasilo f,Združenja slovenskih avtonomistov". Izhaja vsako soboto. Celoletna naročnina 50 — D mesečna 4 — „ 'iciemstvo ce-oletno 100 D. Posamezne itevllke se ra-čnnijo po 1 Din Inseratl se računajo: pol str. 350 D, manjši sorazmerno. — Pri malih oglasih beseda 25 p. Raj hočemo? Lastno zakonodajo na lastnih tleh vzrastlega slooen-sketja ljudstva! Več luči. Ce se spomnimo nazaj na leto 1920. in 1921. se Moramo čuditi, kako se je pri nas v Sloveniji spremenilo mišljenje. Ko srno mi prvi dvignili zastavo slovenske državnosti in lastne zakonodaje, smo bili proglašeni za separatiste, državi nevarne ljudi, rdeče, jezuite itd. Takrat je vse plavalo v nekem meglenem .jugoslovanstvu'1, Ui si ga ie zamislila pre-čanska buržoazija, katera je potrebovala to bleSčeoa krinko za svojo gospodarsko eksploatacijo kmetsk ©-delavskega ljudstva. In je res zavedla v ta miselni labirint mnogo ljudi z nacijonalni-rrri čustvi, zavedla seboj cele proletarske stranke. Da je danes n. pr. socijalno-demokratična stranka tako razbita in oslabljena je to poglavitna posledica dejstva, da se v ustavnem vprašanju ni bolela jasno in nedvoumno izreči, čeprav je strankino glavno Klasilo ,.Naprej" 1. 1919. in 1920. objavljalo članke za federacijo te države ,vendar ta misel med vodilnimi možmi ni mogla prodreti. Strankino vodstvo sc je jasnosti v tem pogledu odmikalo in kongres 1. 1920. je sprejel neko resolucijo, ki ni bila ne miš ne tič. Za progra matične socijaliste je bilo sicer jasno, da delavska stranica ne more zastopati drugega kot fedcraiisti-čnejra načela, kljub temu pa so soc. demokratični poslanci v Belgradu lojalno podpirali centralistični sistem in njegove uajizrazitejše predstavnike med buržo-azijo —■ demokrate — ter so bili ob sprejetju Vidovdanske ustave zadnja skrita vladna rezerva. To je treba povedati žc zaradi tega, ker je bil to naglavni greli stranke v njeni parlamentarni in sploh politični taktiki. Strankini poslanci, v kolikor so si bili glede ustavnega vprašanja sploh na jasnem, so se deloma celo naravnost priznavali za centraliste ali pa unitariste — kar je v bistvu isto — ter so se sklicevali na neko samoupravo, ki tega imena nikjer na svetu ne more zaslužiti. To pa so delali vsaj nekateri voditelji in poslanci stranke predvsem zato, ker so sledili svoji osebni politiki, ne pa politični gospodarski in socijalni potrebi tistih, ki so jih zastopali. Ta stranka sc politično še dolgo i,e bo mogla močnejše uveljaviti med našim kmetsko-delavskim ljudstvom, vse dotlej, dokler v tem pogledu ne bo imela jasnega programa, ki ga bo* možato in v resnici zastopala tudi v praksi. Druga delavska stranka — komunisti — so istotako bili centralisti in to predvsem pod vplivom svojih srbskih tovarišev. Šele sedaj, ko so 21. januarja t. 1. Ljubljani ustanovili novo »Socialistično Stranko Delovnega Ljudstva", so se izrekli za federalizem, toda tudi to pot Sele nekako po ovinkih In nedoločno. In zdi se nam — tega pa ne moremo določno trditi — predvsem pod pritiskom našega javnega mnenja v sedanji volilni dobi. Naš list nosi naslov „Avtonomist‘*. To ime smo si izbrali zelo premišljeno v času, ko je bila še ta skromnost nerodna in zamerljiva ter izzivajoča. Kdor pa je zasledoval osebno na.ao-i0sd,uo pa je zasledoval vsebino našega lista, ni mogel prezreti, da smo bili od početka federalisti, in da to podkrepimo, smo uvedli v list stalni podnaslov: „Kaj hočemo? Lastno zakonodajo na lastnih tleh vzraslega slovenskega ljudstva!" — V teh kratkih, jedrnatih besedah je za-popaden naš federalistični program. Vsi slocijalni preobrati od pariške, komuna preko predvojne socijalne demokracije do ruskih boi.iševi-teka zuiianje-političnili dogodkov v Evropi in izven nje. In če se bo naša država končno enkrat vendarle konsolidirala, se bo to zgodilo le v federaciji. Sele potem bo dana možnost večjega gospodarskega in socijalnega razmaha v medsebojnem slojnem boju, ki ho ločil ljudi gospodarsko med seboj. Zlasti delovni sloj pri nas bi že dan3s lahko povsem jasno videl posledice omahovanja v tem vprašanju. Ljudstvo to tudi uvtdeva, hoče se družiti pri obrambi svojih socijalnih pravic, toda nekateri voditelji še vedno nočejo. Prepričani smo, da bo pod pritiskom težkih soci-talnih iti gospodarskih prilik povojne dobe in ekonomsko slabo razvite ter upravljane države, prišel dan organiziranega kmetskega in delavskega slovenskega ljudstva. Če smemo svojini somišljenikom glede bodočih volitev kaj svetovati, potem jim priporočamo, da se zagotove, če sc bo stranka ali oseba, koji bodo dali svoj glas — vso svojo državljansko moč, ki jo danes imajo — resnično in jasno zavzela za ustavno revizijo in za lastno zakonodajo. Dunaj in Belgrad. Pred 25 leti: iz govora g. rektorja ljubljanskega vseučilišča dr. Aleša Ušeničnika na dan svetosavske proslave: „Naj smem ob tej priliki prositi tudi našo javnost, da bi se bolj zavzela za našo univerzo... Kako lep je spomin na tiste čase, ko se je slovenski narod brezupno, a složno boril za svojo univerzo! Naj spomnim, kako je sedanji kralj, namestnik g. minister Hribar kot župan stolnega mesta Ljubljana ves živel za univerzo. Naj spomnim še dveh mož, ki jih zrem tu v vaši sredi, prev. g. škofa dr,. Jegliča hi predsednika odvetniške zbornice ter komisije za državne pravne izpite dr. D. Majarona. Ta dva je — letos bo prav 25 let — tedanji deželni zbor odposlal na cesarski Dunaj, da bi tam tolmačila želje in zahteve slovenskega naroda glede univerze. Čakala sta pred ccsarskim Dunajem, a čakala sta zaman — ponižana sinova ponižanega naroda — ker cesarski Dunaj ju ni sprejel. A že to dejstvo samo je dalo ideji naše univerze novih moči.“ Danes. Iz govora g. rektorja ljubljanskega vseučilišča dr. Aleša Ušeničnika na dan svetoslavske proslave: „Častna dolžnost mi je, da se vam vsem, predstavnikom oblastev in prijateljem naše univerze iskreno zahvalim, da ste počastili našo univerzo ob tej skromni slovesnosti s svojo navzočnostjo in dali tako nam profesorjem in našemu dijaštvu nove pobude in moralne podpore. Zakaj ne morem zakrivati, da preživlja naša univerza težke dni, ker se že štiri mesece takorekoč od dne do dne nahaja naša akademska mladina \ v negotovosti, ali bo mogla še' nadaljevati na naši univerzi svoje študije. Zato je tudi ta naša slavnost skromna, ker so naša srca žalostna, ko je svetosavska slavnost na univerzi v kraljevem Belgradu polna svečanosti in kraljevskega sijaja." Politika in politika Mnogokrat slišimo med ljudmi nezadovoljno godrnjanje, češ, da je sedanja slovenska politika brezplodna in za nič, ker nima pokazati nikakih uspel ov. Ljudje pravijo, da je bilo včasih boljše, kajti poprej so vsaj nekaj dobili, danes pa nič. Poprej so poslanci vedno kai malega s seboj prinesli s cesarskega Dunaja. Enkrat podporo za uravnavo kakšnega hudournika, drugič podporo za popravo kakšne ceste, potem zopet podporo za popravo domačega zvonika itd. Gosp. poslanec ni nikdar prišeljued svoje volilce praznili rok, ampak_je bil podoben dobremu stricu, ki ima v svojem žepu vedno kakšen cukerček za pridne in ubogljive otroke. Danes pa ljudje tarnajo in stokajo, da cukerčkov ni več. Poslanci prihajajo med nje praznih rok ali pa prinašajo^ s seboj kakšne dolgočasne obljube. In ker ljudje nič ne dobe, pravijo, da je taka politika za nič in da je bilo včasih boljše. LISTEK. Zgodovina 1,1918. y novi luči. (Zanimiva razkritja.) ..V tej težki situaciji ni preostalo drugega14 — nadaljuje Pašič v tej svoji depeši -- „če hočemo rešiti edinstvo našega troimenega naroda, kot pristati na fa polovičarstvu, da se ne razidemo, storivši ničesar, kar bi moglo predstavljati in zastopati jedinstvo našega naroda. To zajedniško ministrstvo, ki bo predstavljalo napram inozemstvu in našim zaveznikom našb občno narodno stvar je ipak boljše, kakor pa, če bi se needini razšli. Mogoče je, da se v bodočnosti stvar popravi, ko se poveča število članov tega občega skupnega ministrstva. Prosim i prestolonaslednika i člane vlade, a posebno Mihajla Gavri-loviča, da sprejme mesto, ki sc mu ponuja, ker bi se sicer situacija še poslabšala. Danes smo izdali komunike da smo se zedinili in sestavili zajedniško ministrstvo, ki so mu poverjeni tudi oni posli. k so nastali z novim stanjem ob pro- klamaciji edinstva Srbov, Hrvatov in Slovencev. Predlagano jc tudi, objaviti manifest na naše sorojake in za ostali svet, s katerim se želi manifestirati za-jccfnišltu uprava obeh faktorjev: kraljevine Srbije in Narodnega Več« v Zagrebu. Prvi in drugi bo priobčen takoj srbski vladi in prestolonasledniku. Danes zvečer se vrnem v Pariz, kjer bom počakal na odgovor in na navodila za svoje daljne posle, to je, ali naj počakam na prihod prestolonaslednika ali pa naj se vrnem v Srbijo. Sestavo koalicijskega kabineta bom izvršil v.Parizu. Bodo težkoče, ker sc zopet otežkočuje situacija zaradi osebnosti. Ne moremo se složiti. čepr.i\ so predstavniki opozicije izjavili, da ne bodo delali težav zaradi portfeljev. Ako se sestavi koalicijski kabinet, bo potrebno, da se takoj skliče narodna skupščina v Skoplje, ali pa, kamor bo določila srbska vlada po sporazumu s prestolonaslednikom. Prosim prestolonaslednika in srbsko vlado, da uvažujejo težkoče današnje situacije in mojo željo, da doprinesemo tudi žrtve k stvoritvi narodnega edin- stva. V vsakem slučaju pa prosim prestolonaslednika, da more popolnoma in brez omejitve upotrebiti svojo pravico, poiskati si druge svetovalce krone in zastopnike interesov kraljevine Srbije in našega troimenega naroda. No 209. Pašič. Na to dolgo depešo je odgovoril v imenu srbske vlade Protič tako-le: Pašiču, Pariz. Krf, 29. X. 1918. O s e bn o. Ko sem Vam včeraj poslal telegram, v katerem sem pristal na Trumbičev predlog o zajedniškem ministrstvu, sem mislil, da bodo ministri za zunanje zadeve, vojne, financ, marine in železnic ministri za vso deželo, tak > kakor sc ministruje po vsem svetu. Iz depeše, ki smo jo prejeli po noči, raz vidim, da sem se varal- To, kar gospodje sedaj hočejo in žele, je pokveka ministrstva, kakršnega nikjer nikoli ni bilo. To je izraz nezaupanja Vam osebno in Srbiji, ki ni zaslužila takšnega postopanja; to je nekaj, kar ni nikoli med ljudmi, ki resnično hočejo narodno edinstvo. Smatramo za povsem neumestno, da ministri, razven našemil kralju, ki je naš zajcdniSki kralj, polagajo prisego še komu drugemu. Zato Vam moram reči, da mi takšno kombinacijo 'odločno zavračamo ter Vas prosimo, da uvažujetc naše ostavke odnosno, da jih predložite v uvaževanje prestolonasledniku. Prosimo poleg tega, da Vam smemo reči, da po naših mislih v tej situaciji tudi za Vas ni mesta v takšni vladi, ker je očitno, da sc Vam na ta način izreka nezaupanje. C Marko Gjuričič in Miša Trifunovič nista pristala niti na ta Trumbičev predlog po Vaši depeši št. 203. G. Ljuba Jovanovič in Ninčič nista tu. Jovanovič je v Skopi ju, a Ninčič v Belgradu. G. GavriloviČ Vam bo zasebno poslal svoje mnenje, v kolikor se njega tiče. Minister Protič. Iz teh uradnih depeš se jasno vidi, kako si je srbska vlada mislila ureditev nove države. Ona se je dosledno držala načela, da ta država ni nova, ampak stara, ki se le poveča. Na drugi strani pa je manjkalo povdarka, da je ta država nova. — To se je pokazalo iz na-daljnih tu objavljenih dokumentov. (Dalje.) Tako razpoloženj« med ljudmi pa izkoriščajo mnogi gospodje na svoj način in pravijo ljudem: Volite nas, pa boste videli, da bo kmalu drugače. Če bomo izvoljeni mi, bomo šli v Belgrad in pojdemo v vlado in z vlado čez drn in stm in ker bomo podpirali vlado, bomo tudi za vas dobili kakšen političen cu-kerček in zopet se Vam bo dobro godilo kot se vam je nekdaj, ko smo dobivali cukerčke z Dunaja. Ne da se tajiti, da ljudje take besede radi slišijo in jim tudi radi verjamejo. Sedaj pa poglejmo, kako izgleda ta ..politika cukerčkov“ v resnici. Modema država je (na zunaj) skupina ljudi, ki živi na gotovem ozemlju. Taka v „državo‘ ‘organizirana skupina ljudi hoče s skupnim, smotrnim delom nekaj doseči: hoče vzdrževati med seboj red in mir, hoče ljudstvo izobraziti, hoče dvigniti gospodarstvo, se hoče zavarovati pred napadi od zunaj itd. Za naprave pa, ki služijo tem namenom, je treba mnogo denarja in skupnih prispevkov. Te prispevke dajejo »državi1' vsi ljudje, vsak po svoji moči, v obliki dav-kov. Vsak državljan, ki nekaj pridela ali zasluži, je dolžan plačevati davek, t. j. prispevati po svojih močeh k stroškom za občekoristne državne naprave. Kakor pa je vsak državljan dolžan (tudi moralno, ne samo iz strahu pred davčnim eksekutorjem) plačevati prispevke k skupnim stroškom, tako Je tudi država dolžna (tudi moralno, ne samo Iz strahu pred Interpelacijami Itd.), da vsakemu delu države nekaj od prejetega davka vrne v podobi občekoristnih naprav. Če n. pr. Slovenija plača letno neko gotovo svoto davka, je država dolžna, da vrne Sloveniji vsaj velik del prejetega denarja v obliki občekoristnih naprav kakor so šole, ceste in železnice, mostovi itd. Tako dela vsaj vsaka moderna država, kjer vladajo ljudje, ki Imajo še nekaj čuta za čast in za poštenje in ki jih je še nekoliko sram. Res je sicer, da država ne more urediti svoje uprave tako, da bi vsako leto vsak kraj prejemal vse svoje davke v drugi obliki (v obliki naprav) nazaj, ker je treba skrbeti tudi za naprave, ki so temu a'i onemu kraju le indirektno koristne, toda v glavnem velja pravilo, da mor., dobiti vsak kraj od vplačanega davka vsaj od časa do časa lep del nazaj. Moja dolžnost kot državljana je, da plačam davek, država zopet pa je dolžna, da mi za moj davek nekaj da. Za to pa. kar mi je država dolžna dati, ne bom prosil in moledoval, ampak to bo zahteval in terjal. * Na Dunaju so vladali pred vojno dobri upravniki. O tem ni nobenega dvoma. Ti upravniki so se dobro zavedali, da morajo posameznim delom države nekaj vrniti iz vplačanega davka, brez vsakega ozira na politično strankarstvo. Čehi n. pr. so bili mnogo let v hudi opoziciji, toda država jim 'e vseeeno dala na razpolago denar za češko vseučilišče, zidala je ceste in železnice in podpirala češke kulturne m socialne ustanove. Tudi slovenski k^aji so dobili razne občekoristne ustanove, ker so jih morali dobiti brez ozira na to, če so se slovenski gospodje pred dunajskimi priklanjali ali ne. Ker so se pa navadno priklanjali, so vse -dajatve avstrijske države na nas polagoma izgubile značaj dolžnosti in pravice in so dobile značaj — milosti... Če bi bili nekdanji slovenski zastopniki od Blei-weisove dobe sem vedno stali na stališču, da je to, kar država Slovencem daje, samo prokleta dolžnost za državio, ker ona tudi naše davke pobira, in ni-kalca milost, bi danes med Slovenci živel drugačen državljanski ponos kakor ga imamo danes (ko ga pravzaprav sploh še ni). Ker pa se je slovenska politika že od prvih početkov postavila na stališče milosti, ne pa na stališče dolžnosti in pravice, smo ostali do danes nurod ponižnih političnih klečeplazov, ko bi bili že zdavnaj lahko narod ponosnih in na svojo pravico se sklicujočih mož. In zato pravimo: Dokler bodo naši slovenski možje jokali in tarnali za »milostnimi cukerčki*, in dokler se ne bodo zavedli, da so ti „cukerčki“ od njihovih davkov krvavo plačani, in da jih tora.: morajo dobiti, ker so jUi plačali, toliko časa ne bodo narod — mož! Na mesto stare Milosti mora stopiti sveta in nedatkljiva Pravica! Ne prosi več, ampak zahtevai to, kar je Tvoje! V vsaki državi pa vlada kakšna kasta, ki ima v rokah vso oblast. V nekih državah ima vso oblast v rokah kralj, drugod vojaštvo, drugod zopet kakšna „porodica“ itd. In sedaj nastane vprašanje: Kako pa naj pridemo do svoje pravice, če nam je kralj ali pa kakšna „porodica“ noče dati? Odgovor na to vprašanje nam daje zgodovina. Kaj so naredili francoski kmetje leta 1793.? To zgodovino poznajo tudi vladajoče kaste. Pri nas v Sloveniji pa ima „pOlitika milotsti“ še drugo lice. Leta 1918. je bila Slovenija po trditvi raznih znanstvenikov svobodna državica. Te državico nam nihče ni vzel, ampak sami smo jo izročili v svoji brezmejni politični otro-čavosti — Belgradu, ne da bi si biii izgovorili najmanjši »užitek**, ker smo živeli takrat v neki megleni ,.jugoslovanski" narodnostni pijanosti. Belgradu smo izročili vse, ker se nismo zavedali svojega početja. In če nam danes Belgrad ponuja od našega premoženja pet ah šest procentov nazaj v obliki ..političnih cukrčkov**, in če Belgrad še povrhu zahteva za te »cukerčke** cd nas pasjo ponižnost — ali naj res sežemo po njih s hvaležnostjo?! Ne, ljudje božji, hvaležnosti za take »cukerčke** ni treba kazati in ne imeti, ampak zahtevati je treba cel naš slovenski grunt nazaj, ki smo ga Belgradu izročili v nacionalni nezavesti!’ Zato je in ostane neizpremenjena naša zahteva: Mi hočemo zvezno državo (federacijo), ker samo v taki državi bomo zopet prišli do 9vojega premoženja. Proč z ,.milostjo*4, in živela slovenska neodvisnost! Uradništvo in centralizem. Takoj po nastopu radikalno-demo-kratske vlade pred približno dvemi leti se je zgodilo, da je bil za voditelja oddelka za socialno skrb pri pokrajinski upravi imenovan odličen pristaš vladajoče demokratske stranke (g. Adolf Ribnikar). Ali je bilo bo imenovanje Izvršeno pravilno ali ne, nas danes he zanima. On je bi! imenovan, našli so se tudi predpisi, na podlagi katerih se je dalo to imenovanje utemeljiti In opravičiti in vznemirjenje v uradniških krogih se je sčasoma poleglo. Pred nekaj dnevi pa so objavili listi vest, da je ta gospod premeščen v Zagreb. Na potu na svoje novo službeno mesto pa ni prišel še niti do Zidanega Mosta, ko je preje! brzojavko centralne vlade, da je ali upokojen ali iz službe odpuščen ali kar je že bito. Skratka, v službi ni več. Takoj po nastopu čisto radrkaiske volilne vlade je začel minister notranjih zadev brezobzirno poditi iz državne službe vse tisto uradnike in javne nameščence, ki slučajno ne pripadajo da- štvo dobro premislilo. Med sloveuskim uradništvom je našel belgrajski centralizem svoje najbolj vnete zagovornike in branilce. Danes pa isti belgrajski centralizem, kateremu je baš slovenska uradniška inteligenca pela neverjetne slavospeve po znani ..jugoslovanski'1 melodiji, svoje največje zagovornike prav po centralistično pritiska ob zid. Če bi biii sentimentalni, bi zapisali besede: Maščevanje usode! Ker smo pa resno misleči ljudje, pravimo slovenskemu uradništvu: Spametuj se! Spametuj se in izpreglej že vendar enkrat, kam nas vodi vse skupaj tista toliko hvaljena centralistična pot! Belgrajski centralizem nima smisla niti za državo niti za upravo. Ta centralizem ima smisel samo za »stranko** in za materijelno dobrobit raznih strankarskih voditeljev, ki derejo to ubogo državo in ljudstvo, ki tvori to državo, brez usmiljenja do kosti .in mozga, l ake državniške in upravne metode so bile doslej pri nas neznane in nepoznane. Tudi slovensko uradništvo ni imelo nikdar smisla za tako upravo. Toda ono je napram vsemogočemu centralizmu brez moči. Naj se naše uradništvo šc tako prizadeva naše obupne upravne razmere urediti, naj se peha in trudi, kolikor se hoče, centralizem pravi: Jok! Vi morate molčati, ker ste ..premaganci", odločevali bomo mi, »zmagovalci1*! Danes vidi menda tudi najbolj navdušeni slovenski uradniški centralist, kam pelje centralistična pot. Ta pot pelje v upravni kaos in v golo nasilje in brezpravje. Le nikar se ne vdajajte fantomu da bo slovensko uradništvo državo in njeno upravo ..konsolidiralo**! To se ne bo nikdar zgodilo, pač pa se bo zgodilo to, kar se zgodi, če zmešaš zdrava •jabolka z gnilimi: Ne bodo gnila jabolka postala dobra in zdrava, ampak zdrava jabolka bodo Zgnila! Za centralizem so mnogi nastopali z argumentom: Joj, joj, kaj bo z našo mladino, če ji ne bo odprta pot „od Triglava do Vardarja". Danes vidite, kaj bo s to mladino, če bo hotela ostati poštena in solidna, iu če se ne bo hotela Jati strankarsko korumpirati, bo frčala na cesto „od Triglava ck> Vardarja**. Za slovensko inteligenco in za slovensko uradništvo je ni druge poti, kakor da najde pot nazaj na svojo rodno grudo, nazaj na svoju domača slovenska tla! Za slovenski narod in ž njim vred tudi za slovensko inteligenco je ni druge rešilne i>oti, kakor da si izbojujemo z združenimi močmi Zedinjeno Slovenijo 7. lastno zakonodajo na lastnih . tleh vzrastlega slovenskega ljudstva! V Sloveniji nam ne bo pretežko uveljaviti moderne in pravične državne uprave, kjer bo tudi uradniška inteligenca našla svoje primerno mesto, belgrajski centralizem pa pomeni smrt za državo, za upravo in za uradništvo. Dopisi. Iz ljubljanske okolice sme prejeli sledeči dopis: Slačenje. Brez gospodarske osamosvojitve ni prave svobode. V Jugoslaviji se bije ljut boj za preureditev centralistične države v plemenskozgodovinsko in gospodarsko zaokrožene samoupravne pokrajine. Vprašanje je, če ne bo vodila zakonodaja posameznih pokrajin do razpada po srčnem hrepenenju ustvarjene Jugoslavije? Mi trdimo nasprotno in smo o te-m globoko prepričani. Tisti dan, ko se bodo vsa tri plemena čutila svobodna, ko si bodo po lastni volji urejevala državno življenje, tisti dan bo tudi država kot celota sc začela dvigati, dobila bo zaupanje v svetu, da je življenja zmožna in jugoslovanski denar se bo začel dvigati. Bratje Srbi bodo svoj del države spravili v red po svoje in bodo svoje izdatke spravili v sklad z dohodki. Z eno besedo: vodili bodo svoje državno gospodarstva Bratje Hrvatje bodo mogli končno po svoji volji sl urediti svoje notranje državne potrebe. In Benjamin med slovanskimi rodovi? Da, tudi ti moj slovenski narod, sc boš zavedel, da si narod, državni narod. Skromna bo tvoja državna hiša, toda snažna, čedna, z vso skrbjo negovana. Veliki narodi so ti v svoji požrešnosti vzeli lep, prekrasen vrt pred državno hišo — vzeli so tl pogled v daljni svet. Oropali so najmanjši narod Evrope dolge morske obali, odrezali so ga od morja. To se je zgodilo v imenu »svobode** in »samoodločbe", »napredka" in »civilizacije" v dvajsetem stoletju. — Pa našemu narodu še ni bilo prikrajšeno gorje. Zastokala je .Slovenija, ko so ji odrezali kos živega mesa — Koroško. A začelo se je še nove vrste trpljenje. Brat, s čegar pomočjo smo iskali oži-votvorjenja svoje lastne bitnosti, nas je v marsičem presenetil, užalostil. Ali smo mogli razumeti, da nas toliko preizkušeni srbski narod ne bo razumel, razumel naše lastne bitnosti, naše lastne državnosti? Naša slovenska državna prestolnica -‘- naša Ljubljana, je izgubila narodno vlado, izgubila je svojo postavodajno moč, še predno se je zavedla, da je prišel čas, ko je prosto volila. — Inteligenca je narod zaiajtla. Prihajali so odloki, od »brata** sicer, zato pa tudi toliko bolj pekoči v srce narodovo, ko nas je eden za drugim slači! bolj in bolj. — Naš „brat“ nas je prikrajšal za tri četrtine našega narodnega premoženja pri zamenjavi kron To je bil eden prvih in najhujših udarcev. Nato so se vrstili udarci dnevno. Narod slovenski — pa tudi ti, zapeljana inteligenca — vedi, da si pri kraju! Kmalu rie boš mogel pokriti na svojem telesu svoje golote. Za tvojo čast gre sedaj, dvigni se kot en mož. In pokaži „bratu“ jasno in odločno, da na svoji zemlji hočeš biti sam svoj gospod! Davke si bomo nakladali sami, uradnike bomo plačevali sami, postave si bomo delali sami. Skupuo državo pa bomo čuval( po pravičnem dogovoru kot enaki med enakimi! — Odločilen dan je blizu! Republikanstvo v Jugoslaviji. nes vladajoči radikalni stranki. Eni so biH upokojeni, drugi iz službe odpuščeni. med temi tudi taki, ki so si že zdavnaj pridobili pravico do pokojnine. Vlada se je namreč postavila na stališče, da je slučajno na vladi se nahajajoča ra-rikalna stranka že država in da kdor ne služi tejl stranki, za tega v državni službi ne more in ne sme biti mesta! V tej naišti lepi deželi slovenski so začeli pred nekaj dnevi »pristaši** v Belgradu vladajoče radikalne stranke razpošiljati na uradnike v Sloveniji ti-sikana vabila za pristop k vladajoči srbski radikalni stranki. Ta vabila povedo vse. Povedo namreč, da državni uradnik ni svoboden državljan iu ni služabnik države, ampak mora biti navaden agent In priganjač vladajoče stranke, če hoče, da se mu bo dobro godilo na zemlji In da mu vladajoči gospodje ne po-ženo ženo in otrok v najhujši zimi na cesta • ji ' Te tri shičaje, ki jih omenjamo izmed mnogih, naj bi slovensko uradni- Mi smo že opetovano imeli priliko, da smo opozorili svoje bralce na republikansko gibanje v naši državi. Ne na gibanje kot tako, ampak v zvezi z drugimi tvarinami, n. pr. ko smo pisali o zvezni državi (federaciji). Ker pa danes stojimo v začetku volilnega boja, naj nam bo dovoljeno podati kratek pregled tega gibanja kot takega. Republikance je imela že bivša kraljevina Srbija. Njihovo število seveda ni bilo veliko, a bili so tu in tudi še danes po vojni obstoje ko4 posebna »republikanska stranka*1, ki izdaja svoje glasilo »Republika'* v Belgradu (tiskano seveda v cirilici). Voditelj srbijanske republikanske stranke Je vseuč. pnafesor v Belgradu Jaša Prodanovič. Stranki pripada mnogo odličnih znanstvenikov in učenjakov, med drugimi tudi predsednik srbske akademije znanosti. Na' Hrvatskem je republikansko gibanje tesno zvezano z imenom Radič. Radičeva »hrvatska republikanska se-ljačka stranka** je danes najmočnejša stranka na Hrvatskem. Njeno glavno glasilo je tednik »Slobodni dom“, ki Izhaja v Zagrebu. Stranka ima obsežno or- ganizacijo tudi izven dežele Hrvatske hi Slavonije, n. pr. v Bosni, v Hercegovini, v Dalmaciji, celo v Vojvodini tja do romunske meje. S Hrvatskega sc je republikanska organizacija v Radičevem (ne v stbUan-skem) smislu začela širiti tudi zlasti v obmejne kraje Slovenije, kjer obstoji pod imenom »slovenska republikanska stran-lca“, To skupino vodi dr. Novačan. Poleg tega so po svojih programih republikanci tudi socialni demokratje in komunisti, čeprav tega ne razglašajo tako izrečno kot druge republikanske organizacije. V celoti smo imeli torej do nedavnega časa tri republikanske stranke v i aši državi: Srbijansko (ki se imenuje tudi »jugoslovansko**, hrvatsko in slovensko. Stiki med Srbijand in Hrvati so bili mali, precej tesni pa med Hrvati in Slovenci. Na praznike pa so priredili srbljan-ski republikanci veliko zborovanje svoje stranke v — Zagrebu! Torej v mestu, v čigar najbližji okolici ima neosporno Stav. 5. AVTONOMIST Stran 3. večino — Radič, vodja hrvaške republikanske stranke.. Na tem zborovanju je naglašal prof. Bogdanovič potrebo sloge tned vsemi republikanci v Jugoslaviji, kamor Je treba prišteti tudi Bolgare in Macedon-ee, kajti tudi ti so poseben narod. Vodja srbijanske republikanske stranke prof. Prodanovič pa je zagovarjal misel zvezne (federativne) države. Zagrebški listi pa so v svojih poročilih o tem glasovanju omenjati, da so pripeljali srbijanske republikance v Zagreb — narodni socialisti... Istočasno kakor srbijanski republikanci v Zagrebu so zborovali v Ljubljani narodni socialisti. Na tem glasovanju so (po poročilih listov) sklenili narodni socialisti, da se odrekajo vsakemu sodelovanju z »meščanskimi" strankami in sio naglasili potrebo ustanovitve enotne delavske strake (bržkone po vzoru angleške „Labour-party). Toda to za danes mimogrede. Sklenili so pa tudi posebno še poudarjati republikansko misel. Ali so naglašali tudi zahtevo po zvezni državi (federaciji), iz nam na razpolago stoječih virov ne moremo posneti. Iz ravnokar navedenih podatkov je razvidno, da republikansko gibanje stalno raste, ž njim pa tudi misel o zvezni državi (federaciji), ki je tista državna oblika, v kateri doseže zakonodajna avtonomija svoj višek. tako, po veliki verojetnosti okuženo rano, takoj obkladek z raztopimo subli-mata (hydrargyrum bichloratum corro-sivutn) v vodi. V takem slučaju vzamemo raztopltno v razmerju 1 : 1000. Ko se obkladek posuši, naj kar ostane kot obveza na rani, dokler se ne zaceli ali pa dokler ne nastanejo znaki vnetja rane, kar pomeni vendarle nastalo infekcija Dnevne vesti. Nafha kraiufka flipraha. Is tiga SioueiniKiga Naroda rteio nekshni ludie u tu (loueinfku pleme. Takfhni ludle (o boueinlki plemenzi. Ho floueinlku ie pie-menz ane fuorte prefhizh. Luka, piši! Vzemi takoj pero v svoje desno roko ta napiši na naslovno stran dopisnice: Uprava ..Avtonomista" v Ljubljani. Breg št. 12. Na drugo stran pa: Naročam ..Avtonomista" za 1 mesec (četrt leta, celo leto). Podpiši se razločno in ne pozabi na zadnio pošto, da dobiš list in poštno položnico. V petek je praznik in po soboti je takoj nedelja, torej imaš časa več kot dovolj, da napišeš teh par besed. Zato še enkrat: Luka, piši! Nova kočevska železnica. Kakor izvemo iz dobro poučenega vira, začno graditi novo kočevsko (Pucelj-Zupani-č£vo) železnico že prihodnji teden. Iz krogov trafikantov smo zvedeli, da mora dokazati vsak, kdor hoče prodajati tobak, da ima »pravo" politično prepričanje! — Namesto da se mono-oplna uprava briga za politično prepričanje, naj raje skrbi, da bodo ljudje dobili za svoj denar pošten tobak, trafikanti pa pošteno provizijo! Ferman. Ko je prišel g. minister Zupanič na Gorenjsko, je dobila neka občina ferman od okrajnega glavarstva, naj mu pripravi dobro kosilo. — Ubogi minister! Se toliko nima, da bi se na-jedel! — Prihodnjič bo dobila kakšna občina ,,ferman", naj kupi g. ministru zlato uro, ali pa novo uniformo, prikrojeno po vzrocu uniforme predsednika zamorske Liberije. Iz Rovt nad Logatcem nam poročajo, da so začeli tam razvijati samostojni kmetje silno volilno agitacijo. Njihovi agitatorji letajo od hiše do hiše in obdelujejo ljudi z vsemi dopustnimi In nedopustnimi sredstvi. Slovenski zavedni kmetje jih pa ..vlečejo": Bomo samostojne volili, ampak vsak glas vetja 1 vagon koruze, ali pa 2 vagona naj-tinejše moke za ,.boljše" ljudi Jasno je, da noben slovenski kmet, ki še nekoliko slovensko čuti, ne more voliti stranke, ki k* glasovala v Belgradu za centralizem, ki nam jc vsem toliko škodoval. Mi v Rovtah dobro vemo, za kaj gre pri teh volitvah. Ali za nadvlado Belgrada, da nas bodo še zanaprej ska- bili, ali pa za lastno zakonodajo. In za lastno zakonodajo se bomo odločili in volili odločne avtonomiste. — Pozdrav. Minister Zupanič hi Slovenija. Srbski radikalci iščejo v Sloveniji pristašev, da bi mogel postati dr. Zupanič poslanec, ko so ga naredili za ministra, dasi doslej ni imel pri nas nobene stranke za seboj. To jc narobe parlamentarizem: najprej minister brez volilcev, ki naj jih šele dobi z vladno pomočjo! V ta namen so začeli srbski radikalci izdajati dnevnik »Jutranje Novosti", kjer se v 1. številki tudi popisuje, kako pozdravlja »narod" ministra Zupaniča, ki ob krajšem ali daljšem „boravku“ (ta neslovenski izraz izdaja pisca) v tem ali onem kraju kot zastopnik Slovencev v ministrskem svetu sprejema deputacije. Nam se pa poroča, da agitira dr. Zupanič v Beli Krajini med svojimi ožjimi rojaki takole: Glejte, da bom izvoljen za poslanca v Sloveniji: zakaj, jaz bom sicer gotovo izvoljen v Srbiji in bom zopet minister: ako mc ne izvolite tudi v Sloveniji, se ne bam brigal zanjo, ampak za Srbijo. — Slovenskim volilcem priporočamo, da prepuste dr. Zupaniča srbskim radikalcem m mu breme slovenskega zastopnika odvzamejo, ker mi ne potrebujemo takšnih ministrov brez portfelja, to je priganjačev za velikosrbsko idejo med Slovenci. Nov dnevnik. V sredo zjutraj je začel izhajati v Ljubljani nov dnevnik »Jutranje Novosti". Ob deveti uri dopoldne istega dne je dobil že novo, mnogo krajše in pikantnejše ime »Dolgčas". Razpis. Narodna radikalna stranka namerava nakupiti nekaj smrekovih, hrastovih in bukovih hlodov. Kupi tudi še nekaj slovenskih uradniških štorov. Natančnejši podatki so na razpolago pri agrarni direkciji m na deželni vladi v Ljubljani. Minister dr. Zupanič v Beli Krajini. Pretekli teden se jc g. minister dr. Zupanič mudil v Beli Krajini. Gospoda ministra je prišel gledat tudi mnogobrojni ženski svet. In ta radovedni ženski svet je ugotovil, da se je g. minister zelo postaral in da ni nič več kaj posebno lep. „Je pa Pucelj že bolj fejst in zastaven fant", so dejale Ženske, ko so se razhajale. Domači zdravnik. Zastrupljenje krvi. (Nadaljevanje.) Gospodarstvo. Temeljni pojmi o borzi. Kaj in zaradi česa so pravzaprav borze? — tako se vprašuje marsikdo, ki dnevno siši o njih, bere o njih, misli o njih, pa si ne more določno predstavljati njih delovanja in pomena. Borza je skupščina trgovcev, ki se snidejo ob določenem dnevnem času v svrho olajšanja kupčijskih poslov. Časih, ko še ni bilo borz, je trgovcu blago lahko dalj časa obležalo, ker ni našel takoj kupca; zaradi tega je bil večkrat prisiljen oddati blago za lastno nabavno ceno ali celo cenejše. Danes je to drugače. Trgovec, ki ima n. pr. na prodaj žito, pride na borzo in zakliče v dvorano, da ima to blago naprodaj. Takoj se mu odzove več kupcev, ki licitirajo. Kdor največ ponudi, dobi blago m kupčija je v nekaj minutah sklenjena. Kako pa nastajajo kurzi? To je pa takole: Trgovec želi kupiti recimo delnice Jadranske banke. Gre na borzo in prvi prodajalec, ki ga tam dobi, zahteva zanje, recimo 180 dinarjev. Ker se mu zdi cena previsoka se obrne do drugega prodajalca, ki pa zahteva za te delnice 181 dinarjev, a tretji prodajalec celo 182 dinarjev. Če se prva dva prodajalca priključita tretjemu prodajalcu, se delnic ne bo dobilo pod 182 Din. V tem primeru je kurz teh delnic 182 Din. Ali pa sledeči primer: Nekdo hoče na borzi prodati 1000 srečk. Prvi kupec ponudi za nje 25 Din za en komad, drugi ponudi za nje po 24 Din, tretji celo po 23 Din za en komad, če se prva dva povpraše-valca — kupca pridružita tretjemu je kurz teh srečk 23 Din. Temeljni princip je pač vedno le razmerje med ponudbo (naprodaj) In povpraševanjem (nakupom). Vzrokov za padanje ali dviganje kurzov je zelo ve-~ liko. če n. pr. prodajalec blaga ali vrednostnih papirjev (to so srečke, delnice, državne obligacije Itd.) vč, da kupec mora Iz kakršnihkoli vzrokov tisti dan kupiti njegovo blago ali pa njegove popirje, potem bo ceno kolikor le možno pognal kvišku ter pri prodaji največ zaslužil. Na borzi je vse le »blago". Tako se tam imenuje vse: žito, deželni pridelki in vrednostni papirji. Vsak človek, ki kaj ima, stremi naložiti svoje premoženje tako, da bo rmel od njega kar največ dobička. Zato takšni ljudje nakupujejo razne »popirje", ki donašajo visoke obresti. V tem primeru pa ne gre, kakor n. pr. pri življenjskih potrebščinah, za blago samo, temveč za letni obrestni dobiček. Kupovalcu je vseeno, kako se »popir" imenuje, njemu gre le za to, koliko mu bo letno donašal. Če podjetje, ki je izdalo delnice (akcije) ne uspeva in torej ta »popir" malo ali pa nič ne donaša, se ga skuša vsakdo iznebiti, to je prodati. V tem primeru bo več ponudb = prodajalcev kot pa povpraševanj — kupcev, — kurz sedaj padel Toda na borzi kurz ne pade. tudi če se dotičnemu podjetju slabo godi, ampak pade zaradi tega, ker se je pojavilo preveč prodajalcev. Iz tega sledi, da kakšni vrednostni popirji v kurzu rastejo, čeprav dotično podjetje slabo gre, ako je povpraševanje po njih veliko, in da nasprotno delnice dobro-kločega podjetja padajo, ako se jih pojavi na borzi večje število naprodaj. Toraj sta ponudba in povpraševanje na borzi odločilna. Če je kakšnega »blaga" veliko naprodaj, je cena navadno nizka, če ga je pa malo naprodaj pa je cena navadno visoka. Kako zunanji svet ta dva faktorja — ponudbo in povpraševanje — regulira, v tem je pa vsa skrivnost borze. Vzroki dviganja m padanja kurzov so različna. Vzrok je ali naraven ali umeten ali pa nezažeijen. Naraven vzrok je dober ali pa slab napredek podjetja z vsemi svojimi ix>sledicami. kaor n. pr. zvišanje ali znižanje letnih dividend, ustavitev plačevanja obresti od vloženega kapitala in podobno. Nezažeijen vzrok pa 'je iskati navadno v izvenrednih dogodkih, kakor n. pr.: Izbruh vojne, ugoden mir s sovražnikom, notranje politične krize, nezadovoljnost prebivalstva, menjavanje kurzne vrednosti na drugih borzah itd. V splošnem imajo kurzi delnic kakšnega delniškega podjetja tendenco, da se morajo obrestovati vsaj po 5%. če kakšna delniška družba n. pr. plačuje na delnioo, ki hna nominalno vrednost 100 Din letno dividendo 8 Din 50 para, sc bo borzni kurz delnice sukal okati 150 Din. Če bi šel pa ta kurz še višje (bi toraj presegal 5% pariteto), se imenuje ta presežek ktirzni ažl). kar je posledica fantazije občinstva v vspeh dotičnega »popirja". Kadar kakšen »popir" stoji zelo visoko, je zidana ta vrednost zgolj na verjetuosL Ako n. pr. dohodki kakšnega podjetja progresivno naraščajo, potem se bodo progresivno višale tudi dividende ki kurzi. Ta bodoči ktirzni povišek »popirja" se vnaprej eskomptira. Zaželjeni vzroki dviganja ali padanja kurzov so najbolj pogosti. Tu prihaja v poštev predvsem špekulacija. O tem bomo 'v prihodnji številki navedli zek> interesantne slučaje. ZA KMETE. Kranjska čebela. Popolnoma zdrav človek, posebno ako ni ravnokar prišel v ptotsredno ali neposredno dotiko s kakim bolnikom, ima na sebi le redkokdaj večjo množino razvoja sposobnih bolezenskih kali. Zato se tudi slučajne rane na njem celijo hitro in gladko. Vse drugačne so pa razmere, ako se rani človek, ki Ima na sebi kake tvore, gnojne mozolce, Iršaje in druge kožne bolezni; tudi nahod, angina (vnetje v žrelu), vnetje zunanjih delov oči, gnojni iztok iz ušesa in druge bolezni, tvorijo veliko nevarnost za okuženje svežih ran. Čtovek, ki toži, da se mu vsaka rana gnoji, ima gotovo na se-bi kje kak skrit lišaj ali kaj podobnega. Seveda je pa tak človek nevaren tudi za rane drugih in najbolje bi bilo, če bi s takim ranjencem, tudi če gre le za neznatno prakso, ne prišel v dotiko; posebno pa ne kaže, da bi ob veza val ali na drug način oskrboval rane drugim. So pa tudi opravila, pri katerih nastopa okuženje ran in s tem zastrupljenje krvi kaj lahko. Tako so v nevarnosti perice, ker perejo po ranah in drugih bolezenskih izcedkih ponesnaženo perHo. Mesarji, strugarji, krznarji, bolniški strežniki in tudi zdravniki so Infekciji lastnih ran izpostavljeni v veliki meri. Tudi ranitve pri vrtnarjih m poljedelcih so nevarne radi dotike s pognojeno prstjo in gnojnico. če se torej rani človek pri kakem opravilu z okuževalnimi snovmi, je tudi dot.čno rano smatrati že ob postanku za okuženo. Če je rana le količkaj globoka in raztezna, treba je takoj poiskati zdravniške pomoči, če je rana neznatna it: dobro krvavi, naj bo postopanje isto kakor pri navidezno čistih ranah. Čc izpiranje take rane kaj hasni, je jako dvomljivo, ker se n'ti zdrava koža ne da očistiti do popolne odstranitve vseh lcaH. Dobro pa je, ako napravimo na »Muha ne da kruha," pravi marsl-kak Slovenec. So pa tudi ljudje na svetu, še celo pri nas v Jugoslaviji, ki pravijo, da ima krava samo toliko časa mleko, da od doji tele, potem pa nič več. in krav sploh ne molzejo, ampak ovce in koze. Tako gospodarstvo se zdi nam nespametno. J c tudi. Se bolj nespametne bi se pa zdele besede »tnulta ne da kruha". Amerikaneu Hofmann-u v Ja-nesville, Minesota, pri katerem čebelari in si služi kruha tudi Slovenec Miklavčič iz Gorenje vasi pri Poljanah. Hofmanu je imel 1920. leta 1000 panjev na osmih krajih. Ko so jih oskrbeli za zimo m pomlad, je ostalo še 62.000 kg medu, v okrogii vrednosti 27.000 dolarjev: v današnji valuti je to okoli 12 milijonov kron. Ta gospod si lahko privošči, ne samo velik kos kruha, ampak vsaki dan potico. In takih gospodov jo po svetu več. S čebelo je taka kakor z vsako drugo domačo živhio. Čc gospodar zna opravljati n. pr. ikrave, mu donašajo dobiček, če ne, pa gara naprej, da sam ne ve kam. Postavi pa najboljšemu gospodarju slabo pasmo v hlev, pa tudi ne more nič prigospodariti. Ali imam* Slovenci zmožnosti za dobre čebelarje in kakšna je naša čebehia pasma? čebelarstvo v Sloveniji je tako razvito, da nismo zadnji na svetu. V Jugoslaviji smo pa prvi. Slovensko čebelarsko društvo ima več kot 2000 članov in izdaja list »Slovenski čebelar", katerega nas ni treba biti sram prav pred nikomur na celem božjem svetu ne. (Iz njega so povzeta po večini naša navajanja). Nadalje: Anton Janša, ki jc za časa Marije Terezije zapustil slikarstvo in se šel učit na Dunaj čebelarstva, ga preuredil in se povzpel s svojimi spisi hi delom med prve svetovne čebelarje, je bil Slovenec Slovenci, služijo po svetu kot čebelarji. Na kmetijski šoli v Minesoti je profesor, ki je obenem župnik na neki bližnji fari in ne poučuje čebelarstva zastonj, ampak za letnih 2500 dolarjev, približno polovico tobko, kakor plača država letno vsej duhovščini v ljubljanski škofiji, Nato lahko mimo napišemo: Slovenci Imamo več kakor povprečen talent za čebelarstva Kaj '•‘a naša dežela? Imamo tako-zvano sivo kranjsko čebelo, ki je mor- PODRUŽNICE i Maribor, Novo mesto, Rakek, Slovenrgradec, Slovenska Bistrica KARL POLAK, Ljubljana, Dunajska cesta 23 Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje! Ljudska posojilnica v Ljubljani Miklošičeva cesta št. 6 (tik za franc, cerkvijo) obrestuje hranilne vloge in vloge na tekočem računu od 1. januarja 1923 po . 5% bx>ez odbitka rentnega in invalidnega davka. Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem decembra 1921 nad IIP milijonov kron hranilnih vlog In nad 1,100.000 kron rezervnih zakladov. — Posojila se dovoljujejo na osebni kredit (proti menici^ na hi-poteke in v tekočem računu. [ Trgovska banka d. d., Ljubljana j Šelenburgcva ulica številka I. (PREJ SLOVENSKA ESKOMPNA BANKA) KAPITAL IN REZERVE DIN 17,500.000- Izvpšuje vse bančne posle najtočneje in najhulantneje. EKSPOZITURE s Konjice, Meia-Oravogr., Ljubljana (menjalnica v Kolodvorski ulici) s Trgovska 139, 146, 458 Oblačilniea za Slovenijo r. z. z o. z. v Ljubljani. Zadružna centrala za manufakturo en gros en detail. Zgolj prvovrstni češki in angleški izdelki Skladišče v „Kresiji“, Iiingarjeva uliea 1, prvo nadstropje, Prodajalna na drobno v Stritarjevi uliei št. 5. Podružnica v Somboru (Bačka), Aleksandrova uliea št. 11. TJpofitevajte pri nakupili. da svetu bolj poznana kakor Slovenci. O njej pravi g. Jager tole: 1. Kranjske če Bele so večje, kakor so druge ter imajo daljše jezike, tako, da morejo na rdeči detelji delovati. 2. One nabeno razmeroma več medu na vsako družino, nego druge pasme. 3. One so najbolj krotke med vsemi čebelami v Združenih državah; so na satu popolnoma mirne ter ne odletavajo raz sat, ko ga imamo v rokah. Mi izhajamo lahko brez kajenja (dima). 4. One so bolj trdno, ko črne ali rumene čebele ter morejo prenesti najmanj dve stopinji mraza več nego dmge. 5. Zaradi mirnega značaja prenašajo zimo prav dobro. 6. One prav redkokrat ropajo, če sploh keclaj. (Samo po krivdi čebelarja. Op. pisca). 7. Njih matice so tako plodovite, da jih čebele v ranem poletju odstranijo (preležejo). 8. One se ne morejo dovolj razviti v Langstrothovem panju x desetimi satniki ter potrebujejo naj- HHHMUmMM—■■■■— — ■■■■»» Popolnoma ramo naložite stoJ denar t VZfllEMNI POSOJILNICI V L3UBL3ANI r. as. m o. s. seda) poleg nunske cerkve po leti 1.1923 v svoji lastni palači ob Miklošičevi cesti poleg hotela „Union". Hranilne vloge se obrestujejo po e% brez odbitka rentnega in invalidskega davka. ■; Vloge v tekočem računu se 5 obrestujejo po H> Y2°/o* 3 Hranilne vloge vezane na dobo pol leta po O xlz°lo> Večji vezani zneski se obre- - stujejo po dogovoru. ■MllimUlllllllUIIIIIIHIIIIHHNHI Tendop Horn, Ljubljana Poljanska cesta št. 8 se priporoča cenj. občinstva za izvrševanje vseh klepavikth In vodovodnih lnstala-oijnklh del kakor tudi za pokrivanje ■treh. Vsa stavbinska in kleparska dela v priznano solidni Izvršitvi. Proračun brezplačno in poštnine prosto. Popravila točno in po najniijl dnevni ceni. Ambalaia In pločevine. Tovarna usnja „111008“ d. d. kupuje po najvišjih cenah la, to so na čisto izdelane svinjske kože brez lukenj in zarezkov po ....................................35 kron kilo Ha, to so zrezane in slabo izdelane svinjske kože po 18 „ „ Od hrvaških in ogrskih prašičev po.......................12 „ „ Kože prevzemamo v znanem skladišču manj panj Dadantove velikosti. 9. Ravnanje z njimi more biti bolj temeljito in drugačno, nego z Italijanskimi čebelami. (Slov. čebelar XXV, 78). Obljablja, da bo svoje trditve še razširil in dokazal, kar se mu bo gotovo posrečilo, ker ima kranjska čebela vnete zagovornike po vsem svetu, ki v glavnem isto trdijo. Našto sivko izpodriva ramena italijanska čebela. Ker se pa morajo njeni zagovorniki posluževati že umazane konkurence, kakor pišejo amerikanski čebelarski časopisi, je to znamenje, da bo sivka zmagala. Za ta din pa se moramo pripravljati po načrtu. Zato naj bo vsak naš čebelar član slovenskega čebelarskega društva, ki naj vodi ta načrt, in naj njegove nasvete tudi posluša. Predvsem morajo vse križanke z italijansko pasmo iz naših čebelnjakov izginiti. In velik panj rabi kranjska čebela. To prepričanje je že tako prodrlo, da je povpraševanje po Albert-Žnider-šič panju tako veliko, da ni mogoče ravnokar izšlo brošuro M«7u£ro-slovenl, Slovani in Jugoslovani11, ki je najboljši politično-kulturni spis, kar jih je bilo napisanih po vojni. Naroča se pri upravi našega lista. Cena Din 5'—, s poštnino 25 para več. vsem željam ugoditi. Jugoslovanski organizirani čebelarji naj se pa neumorno še naprej trtidtjo, dadbbimo moderen čebelarski zakon. Čebelina paša v Jugoslovanskih deželah je vsaj srednja. Dala bi sc pa še zelo izboljšati. Čebela je z ozirom na oplojenje sadežev naravnost potrebna za sadjerejo in polje. Pasmo imamo prvovrstno. Čebelarjev ne bo manjkalo. Kaj pa, ee bi se za kraljestvo SHS ustanovila v kraju z najbolj razvitim čebelarstvom, v Sloveniji, čebelarska šola, v katero bi poleg strokovnju-kov, ki čebeiarijo doma, poskusili privabiti (udi svoje rojake, eebelarje-stro-kovnjake iz tujine, z bogatimi izkušnjami. Če se izplača v Ameriki, zakaj bi se pa pri nas ne, ki lahko računamo poleg medu 'Se na izvoz, čebel. — če 'ram bo kdo očital, da smo znoreli, nas tolaži to, ker so tako nori tudi Ameri-kanci, ki imajo dolarje, katere Slovenci krvavo bolj rabimo, kakor Amerikanci. Valentin Vojska pleskar in ličar^ Ljubljana, Cerkvena ulica št. 11. se priporoča slavnemu občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Cene zmerne. Delo solidno. Cena živine. V Zagrebu so se zadnje dni cene živini zelo dvignile. Prvo-vr-trri voli so veljali do 50 krOn za kilogram žive teže, drugovrstni po 36 kron. Svinje (debete) prve vrste po 100 kron za kito žive teže, mesnate svinje pa po 104 krone. Svinjska mast se je tržila po 150—156 kron kilo. Vrednost denarja: 1 dolar 420 do 1950 kron, ječmen po 1400 kron, rž po 1600 kron, oves po 1200 kron, stara koruza po 1280 kron, moka po 30 kron. Žitne cene v Zagrebu. Pšenca po 428 kron, 1 lira 20—21 kron. V Curihu velja 100 naših kron 1 frank 15 centimov. IZDAJA LJUBLJANSKA. ORGANIZACIJA SLOV. AVTONOMISTOV. Odgovorni urednik Jože Petrič, Tiskarna J. BLASN1KA NASL. v Ljubljani. Knjigoveznica, kartonaža in galanterija Miroslav Bivic, Ljubljana. Sv. Petra Gesto štev. ZS Se priporoča sl. občinstvu p n. tvrdkam za naročila vseh v to stroko spadajočih del. Velika zaloga šolskih map. notesov In blokov. Cene nizke. Postrežba točna. Delo solidno.