U~ni na~rt OSNOVNA ŠOLA ZGODOVINA U~ni na~rt OSNOVNA [OLA ZGODOVINA Osnovna šola z italijanskim učnim jezikom 6. razred: 35 ur 7. razred: 70 ur 8. razred: 70 ur 9. razred: 64 ur UČNI NAČRT ZGODOVINA Osnovna šola; Osnovna šola z italijanskim učnim jezikom Predmetna komisija: Vojko Kunaver, Zavod RS za šolstvo, predsednik dr. Dragan Potočnik, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, član Bernarda Gaber, Zavod RS za šolstvo, članica mag. Marjeta Šifrer, OŠ Naklo, članica dr. Aleš Gabrič, Inštitut za novejšo zgodovino, član Marjan Rode, OŠ Bičevje, član Elissa Tawitian, OŠ Ivan Cankar Vrhnika, članica mag. Jelka Razpotnik, Gimnazija Šentvid, članica mag. Vilma Brodnik, Zavod RS za šolstvo, članica Prilagoditve za šole z italijanskim učnim jezikom: Massimo Medeot, italijanska OŠ, Piran Recenzenta: dr. Peter Štih, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta mag. Andreja Polanšek, OŠ Križe Strokovni pregled: dr. Danijela Trškan, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta Izdala: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo Za ministrstvo: dr. Igor Lukšič Za zavod: mag. Gregor Mohorčič Uredila: Nataša Purkat Jezikovni pregled: Katja Križnik Oblikovanje: Suzana Kogoj Prelom: Kočevski tisk Ljubljana, 2009 Sprejeto na 114. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje 12. 6. 2008. VSEBINA 1 OPREDELITEV PREDMETA .......................................................................................................4 2 SPLOŠNI CILJI/KOMPETENCE ..................................................................................................5 3 CILJI IN VSEBINE .......................................................................................................................6 3.1 Cilji in vsebine 6. razreda ............................................................................................................................... 6 3.2 Cilji in vsebine 7. razreda ............................................................................................................................... 8 3.3 Cilji in vsebine 8. razreda .............................................................................................................................13 3.4 Cilji in vsebine 9. razreda .............................................................................................................................18 4 PRIČAKOVANI REZULTATI ......................................................................................................22 4.1 Pričakovani rezultati za napredovanje v višji, 7. razred ....................................................................22 4.2 Pričakovani rezultati ob koncu drugega triletja (6. razred) .............................................................22 4.3 Pričakovani rezultati za napredovanje v višji, 8. razred ....................................................................23 4.4 Pričakovani rezultati za napredovanje v višji, 9. razred ....................................................................24 4.5 Pričakovani rezultati 9. razreda .................................................................................................................25 4.6 Pričakovani rezultati ob koncu tretjega triletja ...................................................................................26 5 MEDPREDMETNE POVEZAVE ................................................................................................31 6 DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ..................................................................................................33 6.1 Šole z italijanskim učnim jezikom ............................................................................................................34 7 VREDNOTENJE DOSEŽKOV ....................................................................................................35 3 1 OPREDELITEV PREDMETA Zgodovina je v osnovni šoli obvezni splošni izobraževalni predmet, ki se ga poučuje od 6. do 9. razreda. Učni načrt je zasnovan procesnociljno, tako da omogoča uresničevanje ciljev pouka zgodovine in osnovnošolskega izobraževanja. Pouk zgodovine naj pri učencih spodbuja zanimanje za preteklost slovenskega in italijanskega naroda in prostora ter za preteklost celotne človeške družbe. Učenci bodo spoznavali in prouče-vali najpomembnejše zgodovinske dogodke, pojave ter procese iz slovenske, italijanske, evropske in svetovne zgodovine. Številni raznovrstni primeri in zgledi spodbujajo razumevanje življenja, delovanja, miselnosti in ustvarjalnosti v posameznih obdobjih človeške zgodovine ter omogočajo spoznavanje sebe kot posameznika in člana družbe. Znanje zgodovine vpliva tudi na učenčevo oblikovanje stališč in vrednot. Zato je treba v pouk vključevati multiperspektivne primere, zglede in izkušnje. V pouk naj se vključuje tudi zgodovinske vire in interpretacije iz raznovrstne strokovne literature. Učenci morajo zato pri pouku izostriti tudi spretnost preprostega zgodovinskega raziskovanja ob delu z raznimi zgodovinskimi viri, v katerih znajo poiskati dokaze in argumente za svoje zaključke, poglede, mnenja ter stališča, ki jih znajo tudi zagovarjati. Učni načrt je zasnovan tako, da se teme glede na zanimanje učencev izbira, razširja in poglablja. V osnovi je približno 75 odstotkov vsebin obveznih, do 25 odstotkov pa jih je takšnih, ki jih učitelj izbira skupaj z učenci glede na njihov interes in po svoji strokovni presoji. Izbirne teme in cilji so v učnem načrtu zapisani poševno. Učni načrt je zasnovan kronološko in tematsko. V 6. razredu prevladuje tematski pristop, v 7. in 8. razredu je zasnova kronološko-tematska, v 9. razredu pa je spet bolj tematsko-kronološka. Pri zasnovi tega predloga učnega načrta za zgodovino v osnovni šoli nam je bil za osnovo učni načrt iz leta 1998, posodobitve in spremembe v konceptu pa so nastale predvsem zaradi spoznanja stroke in učiteljev praktikov, da je nujno del vsebin ponuditi izbirno, v učni načrt pa vključiti tudi kompetence, ki jih učenci pridobijo pri zgodovini v OŠ. Procesna zasnova omogoča vključevanje številnih dejavnosti v različne oblike pouka, ki se lahko izvaja v učilnicah in zunaj v obliki ekskurzij, terenskega in projektnega dela ipd. 4 2 SPLOŠNI CILJI/ KOMPETENCE Učenci/učenke so zmožni: • razširjati in poglabljati znanje o najpomembnejših dogodkih in procesih iz svetovne, evropske, slovenske in nacionalne zgodovine; • ob poglabljanju in razširjanju znanja iz slovenske in italijanske zgodovine razvijati zavest o narodni identiteti in državni pripadnosti; • na pr imerih iz krajevne zgodovine presojati pomen ohranjanja kulturne dediščine; • razvijati spretnosti časovne in prostorske predstavljivosti posameznih zgodovinskih obdobij; • z raziskovalnim učenjem poglabljati in razširjati znanje o vsakdanjem življenju, delu in miselnosti ljudi v posameznih zgodovinskih obdobjih in vzrokih za njihovo spreminjanje; • z uporabo in učenjem ob raznih zgodovinskih virih in literaturi razvijati spretnosti preproste uporabe zgodovinskih raziskovalnih metod, prilagojenih starosti učencev; • razvijati spretnosti analize, sinteze in interpretacije uporabnih in verodostojnih podatkov in dokazov iz zgodovinskih virov in literature in informacij, zbranih in izbranih iz drugih medijev, za raziskovanje in poznavanje življenja ljudi v preteklosti; • razvijati spretnosti uporabe zgodovinskih virov in informacij z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije pri pouku zgodovine; • vr ednotiti vlogo knjižnic, muzejev in arhivov; • z učenjem ob raznih in multiperspektivnih zgodovinskih virih in literaturi iz različnih medijev razvijati spretnosti kritične presoje zgodovinskih dogodkov in pojavov v preteklosti in sodobnosti; • razvijati spretnosti in veščine primerjanja, analiziranja, sintetiziranja, presojanja, oblikovanja sa-mostojnih utemeljenih zaključkov, pogledov, mnenj in stališč, vživljanja v perspektive in snova-nja izvirnih predlogov in rešitev; • razvijati razumevanje in spoštovanje različnih kultur, ver, ras in skupnosti; • razvijati pomen vzpostavljanja in ohranjanja enakopravnosti med spoloma; • pr eko stikov z učenci iz Slovenije, Italije in tujine primerjati njihov način življenja; • pr edstaviti usvojeno znanje in ugotovitve ustno, pisno, grafično, ilustrativno in z raznimi tehničnimi pripomočki; • ob raznovrstnih in multiperspektivnih primerih in zgledih iz zgodovine razvijati dojemljivost za vrednote, pomembne za življenje v sodobni demokratični družbi: strpnost v medsebojnih stikih in odnosih, spoštovanje drugačnosti in različnosti, medsebojno sodelovanje, spoštovanje človekovih pravic in demokratičnega državljanstva; • pr ipravljati se na samostojno in odgovorno ravnanje in življenje kot posamezniki in kot člani družbe. 5 3 CILJI IN VSEBINE 3.1 Cilji in vsebine 6. razreda 1. OBVEZNA TEMA: OSTANKI PRETEKLOSTI (SPOZNAVAMO ZGODOVINO) cilji VSEBiNE Učenci/učenke: •razvijejo zavest o tem, kaj je zgodovina, Kaj uči zgodovina? •pojasnijo pomen časa v zgodovini, Kaj je zgodovina? • naštejejo zgodovinska obdobja in vanje umeščajo Zgodovinski čas leta, desetletja, stoletja; Štetje let Zgodovinska obdobja •razlikujejo in primerjajo vrste zgodovinskih virov, Kako spoznavamo preteklost? Zgodovinski viri: pisni, ustni in materialni • opišejo pomen raznih institucij za razumevanje Pomen arheologije, muzejev, knjižnic in arhivov zgodovine; •primerjajo in poznajo pisave skozi zgodovino, Od prvih zapisov do tiskane knjige • pojasnijo pomen tiska in knjig za proučevanje prete- Od zapisov na kamnu do pisave (vrste pisav) klih dogodkov. Sredstva za pisanje skozi zgodovino Materiali za pisanje skozi zgodovino Izum tiska in prve tiskane knjige 2. IZBIRNA TEMA: ČLOVEK RAZMIŠLJA, USTVARJA IN GRADI cilji VSEBiNE Učenci/učenke: • primerjajo človeška bivališča in ugotavljajo vzroke za Gradbeništvo — arhitektura takšno gradnjo, Pregled gradnje človeških bivališč skozi zgodovinska •opišejo razlike v bivanjski kulturi nekoč in danes, obdobja 6 • pojasnijo gradnjo bivališč in poznajo njihovo na- Od preproste hiše do sodobne stolpnice membnost; Vrste gradbenega materiala Od preprostega izuma do industrijske revolucije • opišejo, zakaj je kolo eden od najpomembnejših Izum kolesa in njegov pomen za razvoj raznih dejavnosti človekovih izumov; • primerjajo razne izume in poznajo njihovo ključno Splošen pregled najpomembnejših izumov skozi vlogo v zgodovinskih obdobjih (parni stroj, elektrika, zgodovino nafta). 3. IZBIRNA TEMA: ZAČETKI ZNANOSTI, UMETNOSTI IN VEROVANJA cilji VSEBiNE Učenci/učenke: •pojasnijo pomen znanosti za razvoj človeštva, Začetki znanosti v času visokih kultur • predstavijo temeljne dosežke znanosti, umetnost Mumificiranje v starem Egiptu in verovanja v starem veku, Začetki medicine • opišejo vlogo umetnosti, znanosti in verovanja Začetki matematike in astronomije za življenje ljudi v starem veku. Umetnost starega veka Začetki verovanja 4. IZBIRNA TEMA: NAČIN ŽIVLJENJA cilji VSEBiNE Učenci/učenke: • primerjajo vlogo in pomen družine skozi zgodovinska Družina skozi zgodovino obdobja • opišejo tipe družin in ugotavljajo, kako so se družbe- Položaj in vloga moških, žensk in otrok ne vloge očeta, matere in otrok spreminjale, Vzgoja otrok skozi zgodovino • presodijo, zakaj je bilo življenje na podeželju drugač- Življenje na podeželju in v mestu nekoč in danes no kot v mestu, • naštejejo in pojasnijo pravila za sožitje pri življenju Pravila za sožitje in življenje v skupnosti (strpnost, v skupnosti. multikulturnost …) 7 5. IZBIRNA TEMA: KULTURNA DEDIŠČINA cilji VSEBiNE Učenci/učenke: •opišejo in naštejejo različne vrste kulturne dediščine, Kulturna dediščina Delo etnologa •opišejo šege in navade, ki so se ohranile do danes, Šege in navade • primerjajo razlike med domačimi obrtmi nekoč in danes, Domača obrt • primerjajo kulturo prehranjevanja nekoč in v današnjem času Tradicionalne jedi na Slovenskem ter ugotavljajo vzroke za razlike. Kultura prehranjevanja nekoč in danes 3.2 Cilji in vsebine 7. razreda 1. OBVEZNA TEMA: PRAZGODOVINSKI LJUDJE cilji VSEBiNE Učenci/učenke: • pojasnijo antropološke poteze človeka in naravno okolje, ki je Od živalskega prednika do homo sapiensa vplivalo na njegov razvoj, • opišejo razvoj materialne in duhovne kulture predzgodovinskih Lovsko-nabiralniški način življenja ljudi, • primerjajo pridobitve materialne kulture v posameznih obdobjih Poljedelci in živinorejci se stalno naselijo prazgodovine, • razložijo pomen kopičenja znanja, ki je pomagalo k izboljševanju Obdelovalci kovin omogočijo boljše orodje življenjskih pogojev. in orožje 2. IZBIRNA TEMA: PRAZGODOVINA NA SLOVENSKEM cilji VSEBiNE Učenci/učenke: •pojasnijo osnovne razvojne poteze materialne in duhovne kulture Arheološka najdišča na Slovenskem in v Istri predzgodovinskih ljudi na tleh današnje Slovenije, •razložijo vpliv naravnih možnosti in sosednjih kultur na uveljavljanje Od spodmolov in jam preko kolišč do gradišč posameznih pridobitev, ki so pomagale k izboljševanju življenjskih 8 pogojev oziroma uveljavitvi nove stopnje razvoja materialne kulture na tleh današnje Slovenije in Istri (kaštelirji). 3. IZBIRNA TEMA: UMETNOST PRAZGODOVINSKIH LJUDI cilji VSEBiNE Učenci/učenke: •opišejo značilne stilne oblike prazgodovinske umetnosti, Prizori iz življenja na jamskih slikah •razložijo vzroke, ki so verjetno vplivali na duhovni svet prazgodovinskih Duhovni svet prazgodovinskega človeka ljudi, v motiviki na kosteh in lončenini •ob primerih prazgodovinske umetnosti opišejo življenje Razdeljena družba na prizorih situlske umetnosti tedanjih ljudi. 4. OBVEZNA TEMA: STARI EGIPT IN CIVILIZACIJE RODOVITNEGA POLMESECA cilji VSEBiNE Učenci/učenke: •razložijo, kateri pogoji so vplivali na nastajanje prvih civilizacij, Država in ljudje •opišejo delitev družbe prvih držav, •analizirajo vzroke za nastanek arhitekturnih dosežkov in razvoja znanja; •opišejo verske značilnosti starih ljudstev. Vera in znanje Kulturne značilnosti najstarejših civilizacij 5. IZBIRNA TEMA: STARA INDIJA, KITAJSKA, AMERIKA cilji VSEBiNE Učenci/učenke: •Razložijo, da so se poleg sredozemskega prostora razvijale tudi druge, Arhitektura, znanje, umetnost oddaljene civilizacije, •analizirajo njihov doprinos k razvoju skupnih znanj človeštva, •analizirajo temeljne družbene in verske značilnosti neevropskih Družba in verovanje civilizacij. 9 6. IZBIRNA TEMA: KULTURNA DEDIŠČINA STARIH CIVILIZACIJ EGIPTA, MEZOPOTAMIJE IN BLIŽNJEGA VZHODA cilji VSEBiNE Učenci/učenke: • razložijo vzroke za gradnjo velikih stavb in templjev in raz- Arhitektura, piramide, templji mislijo o poteku gradenj, • na podlagi slikovnega gradiva primerjajo gradnje v deželah starega Orienta, •naštejejo vrste orientalskih pisav in jih primerjajo med seboj, Hieroglifi, klinopis in alfabet •primerjajo verovanje ljudstev starega Orienta. Politeizem in monoteizem starega Vzhoda 7. OBVEZNA TEMA: STARA GRČIJA cilji VSEBiNE Učenci/učenke: • opišejo temeljne družbene značilnosti predvsem klasičnega Kretsko-mikensko obdobje kot temelj grške civilizacije obdobja grške zgodovine; Mesto ustvarja zgodovino: špartanska in atenska družba Grki kot skupnost in kot tekmeci (grško-perzijske in peloponeške vojne) • razložijo grški prispevek k nastanku evropskega načina Prva demokracija mišljenja; Obdobje klasične Grčije postavi temelje evropske misli • analizirajo vzroke širjenja grške kulture po sredozemskem Aleksander Makedonski poveže tedanje civilizacije prostoru in Magno Grecio (na jugu Italije). 8. OBVEZNA TEMA: RIMSKA DRŽAVA cilji VSEBiNE Učenci/učenke: • opišejo italijanski polotok in ljudstva kot so Etruščani, Veneti in Mesto postane država Histri, •opišejo razvoj rimske države od republike do cesarstva, Rim ali Kartagina? • analizirajo vzroke, ki so pripeljali do nastanka sredozemskega Od republike do cesarstva imperija in vzroke njegovega propada, • opišejo novosti, ki so jih Rimljani prinesli v današnjo Slovenijo in Rimljani v naših krajih 10 v Istri. 9. IZBIRNA TEMA: ANTIČNA KULTURA cilji VSEBiNE Učenci/učenke: • pojasnijo pomen poudarjanja filozofije za razvoj znanstvene- Vpliv antične religije na kulturo ga načina mišljenja •primerjajo grško in rimsko kulturo, Grško gledališče in rimski cirkus •primerjajo krščanstvo in antično verovanje v več bogov; Grška znanost in filozofija kot temelja evropske misli • naštejejo gradbene dosežke in njihov pomen za gospodar- Praktičnost Rimljanov stvo in vsakdanjik. 10. IZBIRNA TEMA: ANTIČNO GOSPODARSTVO cilji VSEBiNE Učenci/učenke: • sklepajo o povezavi med naravnimi možnostmi grškega in S kmetijstvom se je preživljala večina antičnega rimskega prostora z značilnim gospodarstvom teh dveh civilizacij, prebivalstva • utemeljijo pomemben vpliv obmorske lege na gospodarstvo, Mesta so bila naselja obrtnikov in trgovcev • razložijo pomen gospodarskih stikov za spremembe v načinu Raznovrstnost grškega in poenotenje rimskega razmišljanja in življenja . denarnega sistema Trgovanje grških in rimskih trgovcev po Sredozemlju 11. IZBIRNA TEMA: ANTIČNI VSAKDANJIK cilji VSEBiNE Učenci/učenke: • primerjajo razlike in podobnosti položaja ženske pri starih Antična družina in način bivanja Grkih in Rimljanih, Grška gyne in rimska femina • analizirajo izobrazbene možnosti prebivalstva pri teh dveh Antično suženjstvo civilizacijah, Grška vzgoja in rimska izobrazba •primerjajo pravna načela pri starih Grkih in Rimljanih. Grška pravičnost in rimsko pravo 11 12. OBVEZNA TEMA: SREDNJI VEK – OBLIKOVANJE NOVE KULTURNE IN POLITIČNE PODOBE EVROPE cilji VSEBiNE Učenci/učenke: •razložijo vzroke za propadanje antične civilizacije in nastajanje Preseljevanje ljudstev – nastajanje nove Evrope; Bizanc nove kulture srednjeveške Evrope, in Istra •razložijo nastajanje političnega zemljevida današnje Evrope, Karolinška država – srednji vek •razložijo fevdalno družbo kot posledico srednjeveškega Istra v frankovski dobi (rižanski placit) partikularizma, •ugotovijo pomen oblikovanja prvih slovanskih držav v Vzhodnih Karantanija, Karniola in Spodnja Panonija Alpah in Panoniji na nastanek in razvoj slovenskega naroda, •razložijo položaj slovenskega prostora in ljudi v okviru Svetega Nastajanje evropskih držav rimskega cesarstva, Slovenski prostor v okviru Svetega rimskega cesarstva. •razumejo temeljne značilnosti življenja stanovske fevdalne Graščaki in kmetje družbe, •analizirajo kulturni in gospodarski pomen srednjeveških Samostani ohranjajo antično izročilo samostanov, •razložijo vse večji gospodarski in kulturni pomen srednjeveških Meščani mest, •opišejo srednjeveško umetnost in način razmišljanja, Kulturni dosežki srednjeveških ljudi in njihov pogled •analizirajo nastanek mestnih komun in mestnih držav v Italiji, na svet •opišejo razvoj in politično ureditev t. i. morskih republik (s posebnim poudarkom na Benetkah), •razložijo delitev Istre med Benetkami in Avstrijo. 13. IZBIRNA TEMA: SREDOZEMLJE – PROSTOR SODELOVANJA IN NASPROTIJ MED KULTURAMI cilji VSEBiNE Učenci/učenke: • opišejo temeljne značilnosti frankovske, arabske in bizan- Stičišče civilizacij: Franki, Arabci, Bizanc tinske kulture, •razložijo vzroke konfliktov Evrope z arabskim svetom, Islam in križarji •primerjajo kulturne razlike med Vzhodno in Zahodno Evropo. Osmanski imperij in Evropa Osmanski napadi v naših pokrajinah 12 14. IZBIRNA TEMA: KULTURNA PODOBA NEEVROPSKIH LJUDSTEV cilji VSEBiNE Učenci/učenke: • analizirajo pomen Indije kot gospodarskega in kulturnega posre- Indija kot gospodarski in kulturni posrednik med dnika med Evropo in Kitajsko, Evropo in Kitajsko •razložijo pomen stikov Evrope in Kitajske na primeru Marka Pola, Marko Polo približa Kitajsko Evropi •pojasnijo obseg in pomen svetovne mongolske države, Svetovna mongolska država •naštejejo temeljne kulturne dosežke ameriških staroselcev. Kultura ameriških staroselcev 3.3 Cilji in vsebine 8. razreda 1. OBVEZNA TEMA: MEJE ZNANEGA SVETA SE RAZŠIRIJO cilji VSEBiNE Učenci/učenke: •opišejo okoliščine (razmere), ki so pripeljale do velikih geografskih odkritij, Vzroki za začetek odkritij •ob zgodovinski karti analizirajo smeri potovanja velikih pomorščakov, Veliki raziskovalci in njihova odkritja •naštejejo razlike med starim in novim svetom, •pojasnijo posledice geografskih odkritij za stari in novi svet, Posledice odkritij •pojasnijo pomen trgovine s sužnji za novi svet in ga analizirajo z vidika Trgovina s sužnji človekovih pravic;; •opišejo značilnosti humanizma in renesanse, Pomembni umetniki in znanstveniki iz obdobja humanizma in renesanse •primerjajo dosežke humanizma in renesanse vzhodnoalpskega prostora Značilnosti renesančne umetnosti z evropskimi dosežki. Humanizem in renesansa na Slovenskem 2. IZBIRNA TEMA: POTOVANJE V SKRIVNOSTNE KRAJE AZIJE IN AFRIKE cilji VSEBiNE Učenci/učenke: •predstavijo Livingstonovo in Stanleyjevo raziskovanje Afrike; Po Livingstonovi poti v osrčje Afrike •pojasnijo dosežke indijsko-islamske umetnosti. Tadž Mahal se na ogled postavi 13 3. IZBIRNA TEMA: NOV POGLED NA SVET IN ČLOVEKA cilji VSEBiNE Učenci/učenke: • opredelijo gospodarsko in politično podobo Italije ter sklepajo o vplivu Italija – zibelka humanizma in renesanse posameznih vladarjev na pojav humanizma in renesanse; •primerjajo srednjeveško in renesančno umetnost; Pomembni umetniki in znanstveniki iz •vrednotijo položaj renesančnega umetnika v družbi. humanizma in renesanse; Humanizem v Istri: P. P. Vergerio in P. Coppo Nova vloga umetnika 4. OBVEZNA TEMA: SPREMENJENA POLITIČNA IN VERSKA PODOBA EVROPE cilji VSEBiNE Učenci/učenke: •opišejo vlogo Martina Lutra in vrednotijo njegov pomen za začetek Nastop Martina Lutra in nastanek reformacije; protestantskih cerkva •pojasnijo vlogo in pomen slovenskih protestantov na domačih tleh Slovenski protestanti in razvoj slovenske in na tujem, kulture; Istra in Reforma: Bonomo in Trubar •analizirajo vzroke za ohranitev protestantske vere v Prekmurju; Odgovor Katoliške cerkve •pojasnijo vzroke za protireformacijo in sklepajo o posledicah njenega delovanja; •opredelijo širino turških vpadov; Širjenje osmanskega imperija •sklepajo o posledicah islamizacije na Balkanu. Posledice širjenja osmanskega imperija 5. IZBIRNA TEMA: ŽIVLJENJE V OSMANSKI DRŽAVI cilji VSEBiNE Učenci/učenke: •pojasnijo življenje na dvoru velikega sultana; Dvorno življenje •opišejo dosežke osmanske umetnosti in znanosti in njihov vpliv na evropsko Osmanska umetnost in znanost 14 kulturo, •primerjajo prednosti osmanske vojske pred evropskimi vojskami. Pomen in moč vojske 6. IZBIRNA TEMA: KMEČKI UPORI, EPIDEMIJE IN NARAVNE NESREČE cilji VSEBiNE Učenci/učenke: •opišejo oblike ljudske pobožnosti; Ljudske pobožnosti •pojasnijo vzroke in posledice kmečkih uporov in ugotavljajo Vzroki in posledice kmečkih uporov podobnosti in razlike; •primerjajo kmečke upore v slovenskih zgodovinskih deželah Kmečki upori v slovenskih zgodovinskih deželah z evropskimi. 7. OBVEZNA TEMA: OD FEVDALNE RAZDROBLJENOSTI DO KONCA STAREGA REDA cilji VSEBiNE Učenci/učenke: •primerjajo oblike vladanja pred absolutizmom in v času absolutizma Od česa je bila odvisna moč vladarja v Kraljevini glede na položaj vladarja in države, Franciji (absolutistična država) in Angliji •opredelijo vpliv vladanja na gospodarstvo in družbene odnose med (parlamentarna monarhija) posameznimi sloji; •opišejo glavne predstavnike razsvetljenstva in razberejo temeljno Značilnosti razsvetljenstva in glavni predstavniki miselnost razsvetljenstva, •na primeru države razsvetljenega absolutizma vrednotijo posledice Država razsvetljenega absolutizma – reform; habsburška monarhija (stanovska država), slovenske dežele v času Marije Terezije in Jožefa II. Istra in Razsvetljenstvo: G. Tartini in G. R. Carli •argumentirajo nastanek ZDA z vidika revolucije; Nastanek ZDA •opišejo potek francoske revolucije, Revolucija v Franciji •opredelijo posledice francoske revolucije in jih razvrstijo: politične – gospodarske – družbene (kratkoročne/dolgoročne); •pojasnijo pomen Napoleona v času francoske revolucije, Napoleon in njegove vojne •analizirajo pomen Ilirskih provinc za razvoj slovenske narodne zavesti. 15 8. IZBIRNA TEMA: NOVOVEŠKI VLADARJI IN NJIHOVE DRŽAVE cilji VSEBiNE Učenci/učenke: •po suverenosti, nadzoru in človekovih pravicah primerjajo pojem Država – v novem veku in danes država tedaj in danes; •vživijo se v vlogo izbranega vladarja. Življenje in delo pomembnih vladarjev 9. IZBIRNA TEMA: BAROK cilji VSEBiNE Učenci/učenke: •primerjajo baročno in renesančno umetnost, Značilnosti baročne umetnosti •utemeljujejo umetnost kot sredstvo političnega utrjevanja. Vpliv (cerkvene in posvetne) politike na baročno umetnost 10. OBVEZNA TEMA: INDUSTRIALIZACIJA cilji VSEBiNE Učenci/učenke: •pojasnijo temelje kapitalistične miselnosti; Zgodnji kapitalizem • opišejo potek svetovnega gospodarskega trikotnika; primerjajo Gospodarski tokovi med razvitimi in nerazvitimi deli gospodarske dejavnosti med razvitimi in nerazvitimi deli sveta; sveta •opredelijo industrijsko revolucijo, Industrijska revolucija v Veliki Britaniji • razložijo, zakaj se je industrijska revolucija pojavila v Veliki Britaniji, Posledice industrijske revolucije • naštejejo in pojasnijo pozitivne in negativne posledice indu- Selitve Evropejcev strijske revolucije. 16 11. OBVEZNA TEMA: VZPON MEŠČANSTVA cilji VSEBiNE Učenci/učenke: • analizirajo vzroke in posledice sprememb na zgodovinski karti Evropa po dunajskem kongresu Evrope pred dunajskim kongresom in po njem; •pojasnijo vzroke in posledice revolucije 1848; Revolucija 1848 – vzroki in posledice Revolucija 1848 v Italiji • utemeljijo značilnosti konservativnega in liberalnega politič- Politične spremembe v Evropi v drugi polovici nega prepričanja v prvi polovici 19. stoletja, sredi stoletja in 19. stoletja ob koncu stoletja; Moderni narodi – med prizadevanji za narodne pravice in nacionalizmom • povežejo nastanek političnih strank s širjenjem demokratičnih Širjenje demokratičnih pravic v drugi polovici 19. pravic; stoletja • utemeljijo prizadevanja za uveljavitev slovenskih nacionalnih Slovensko narodno gibanje od kulturnega delovanja zahtev – od kulturnega do političnega gibanja in nastanka do nastanka političnih strank strank, •primerjajo različne poglede in prizadevanja za združitev Italije; Italijanski Risorgimento • opišejo potek združitve Italije ter analizirajo posamezna vpra- šanja v novonastali državi 12. IZBIRNA TEMA: PRVE KAPITALISTIČNE VELESILE IN IZUMI, KI SO SPREMENILI ŽIVLJENJE LJUDI cilji VSEBiNE Učenci/učenke: • ob zgodovinski karti opišejo obseg svetovnega kolonialnega Od Španije in Portugalske do Nizozemske in Velike imperija; Britanije •primerjajo vlogo in pomen Japonske in ZDA konec 19. stoletja, Japonska in ZDA – velesili prihodnosti •naštejejo najpomembnejše izume in dosežke v znanosti, Revolucija v prometu •pojasnijo njihov vpliv na življenje ljudi. Revolucija v komunikaciji Revolucija v zdravstvu Razvoj naravoslovnih znanosti Razvoj družbenih znanosti 17 13. IZBIRNA TEMA: ŽIVLJENJE LJUDI 19. STOLETJA cilji VSEBiNE Učenci/učenke: • opišejo položaj delavcev in prizadevanja za rešitev dela- Položaj prvih delavcev vskega vprašanja; Začetki reševanja delavskega vprašanja •presodijo posledice otroškega dela; Otroci – delavci in ženska delovna sila • primerjajo vloge družinskih članov glede na socialni sloj Oblike družine v 19. stoletju družine, •primerjajo in opišejo odnos med javnim in zasebnim; • utemeljijo položaj družinskih članov z vidika enakoprav- Odnosi med družinskimi člani in njihove naloge; moška nosti nekoč in danes. in ženska vloga Ženska – med resničnostjo in idealom 3.4 Cilji in vsebine 9. razreda 1. OBVEZNA TEMA: POLITIČNE ZNAČILNOSTI 20. STOLETJA cilji VSEBiNE Učenci/učenke: • opredelijo in razlikujejo temeljne značilnosti političnih Svet v začetku 20. stoletja sistemov 20. stoletja, • pojasnijo razliko med demokratičnimi, diktatorskimi Prva svetovna vojna in mirovne pogodbe po vojni. in totalitarnimi oblikami vladavine, Italija in Istra v obdobju prve svetovne vojne • opišejo in analizirajo največje politične prelome v 20. stoletju, • primerjajo politične značilnosti Evrope in sveta pred Kriza demokracije in vzpon diktatur in totalitarizmov svetovnima vojnama in po njih, •razlikujejo politične razmere v času hladne vojne in po njej, Druga svetovna vojna • na konkretnem primeru znajo ceniti razliko med voja- Blokovsko razdeljeni svet škim in političnim reševanjem sporov, Dekolonizacija tretjega sveta •razložijo vzroke političnega povezovanja Evrope. Povezovanje Evrope in Evropska skupnost 18 2. OBVEZNA TEMA: GOSPODARSKE SPREMEMBE V 20. IN 21. STOLETJU cilji VSEBiNE Učenci/učenke: • opredelijo in razlikujejo temeljne značilnosti gospodar- Industrializacija kot gibalo razvitega sveta skih sistemov 20. in 21. stoletja, Prva svetovna vojna poruši gospodarska razmerja • primerjajo učinkovitost kapitalističnega in socialistične- Kapitalistična in socialistična gospodarska politika ga gospodarskega modela, Gospodarsko povezovanje zahodnega sveta po •pojasnijo vzroke za gospodarsko rast in krize, 2. svetovni vojni •opišejo načine reševanja gospodarskih kriz, Socialistični gospodarski model in njegov zlom •analizirajo gospodarske vzpone po prvi in drugi svetovni vojni, •pojasnijo vzroke za gospodarsko povezovanje Evrope, •opišejo temeljne značilnosti globalizacije. Globalizacija in gospodarsko povezovanje na prehodu iz 20. v 21. stoletje 3. OBVEZNA TEMA: SLOVENCI V 20. IN 21. STOLETJU cilji VSEBiNE Učenci/učenke: • opredelijo najpomembnejše zgodovinske odločitve Zadnja leta Avstro-Ogrske in nastanek Jugoslavije Slovencev v 20. stoletju; • primerjajo nacionalni položaj Slovencev v Avstro-Ogrski, Slovenci med avtonomističnimi in centralističnimi kraljevini Jugoslaviji, federativni Jugoslaviji in samostoj- težnjami ni Sloveniji; • pojasnijo glavne značilnosti italijanske države v času Italija v obdobju fašizma diktature, Gospodarski in kulturni razvoj Slovenije •opišejo politični razvoj Italije po drugi svetovni vojni; Slovenci in Italijani med 2. svetovno vojno Italija po drugi svetovni vojni • analizirajo gospodarski in kulturni razvoj Slovencev V Jugoslaviji prevzame oblast Komunistična partija, v in Italijani v 20. stoletju; Italiji pa Democrazia Življenje Slovencev v socialistični Jugoslaviji • pojasnijo vzroke za odločitev Slovencev za lastno državo Položaj italijanske manjšine v Jugoslaviji prej ter v Slovenijo; Sloveniji in na Hrvaškem Samostojna Slovenija in mednarodno povezovanje • opišejo temeljne značilnosti ustavne ureditve in življenje Slovenije; Slovenija in Italija v Evropski uniji v Republiki Sloveniji. 19 4. IZBIRNA TEMA: OD TELEGRAFA DO SVETOVNEGA SPLETA cilji VSEBiNE Učenci/učenke: • pojasnijo, kateri znanstveni dosežki so najpomembneje Razvoj komunikacijskega omrežja vplivali na življenjski slog ljudi v 20. stoletju, Nova prevozna sredstva zbližujejo svet • primerjajo način raziskovanja nekoč, ko so raziskovalci delali Sodobna znanost in medicina izboljšujeta življenje samostojno v majhnih lastnih laboratorijih, in v 20. stoletju, Prenos znanstvenih dosežkov v gospodarstvo ko država spodbuja in financira znanstveno delo, Znanosti za vojne potrebe • primerjajo razliko med kulturnimi dobrinami, namenjenimi Od kulture elit do množične kulture ozki eliti, in množično dostopnimi kulturnimi dobrinami, Posledice uporabe sodobnih znanstvenih dosežkov • pojasnijo soodvisnost izobrazbene strukture prebivalstva in hitrejšega gospodarskega razvoja, •kritično vrednotijo pretirano izrabo okoljskih potencialov. 5. IZBIRNA TEMA: SPREMINJANJE VSAKDANJIKA V 20. STOLETJU cilji VSEBiNE Učenci/učenke: • razložijo vzroke, ki so vplivali na spremenjene odnose v Družina in odraščanje v 20. stoletju družini v 20. stoletju, Spreminjanje življenjskih navad prebivalstva • pojasnijo pojav prostega časa kot splošne dobrine v razvitem Preživljanje prostega časa svetu in načine njegovega preživljanja, •analizirajo vplive družbenih okoliščin na vsakdanjik, • pojasnijo posledice preseljevanj ljudi in pojavne oblike sti- kov med ljudmi različnih kulturnih navad, •analizirajo emancipacijo žensk, •ovrednotijo pomen religije v sodobnem svetu, Religije in družba •razložijo vzroke uporništva in konformizma mladih generacij, • opišejo vpliv družbenih gibanja način razmišljanja v razvitem Civilnodružbena gibanja svetu, • analizirajo spremembe v poklicni strukturi prebivalstva raz- Poklicna struktura prebivalstva v razvitem svetu vitega sveta in jo primerjajo z nerazvitim svetom, •ovrednotijo pomen migracij za medkulturne stike Migracije in medkulturni stiki ter nasprotja 20 6. IZBIRNA TEMA: VOJNE V 20. IN 21. STOLETJU cilji VSEBiNE Učenci/učenke: •razumejo glavne značilnosti vojn najnovejšega obdobja; Prva svetovna vojna •analizirajo vzroke večjih spopadov 20. stoletja in posledice; Državljanska vojna Druga svetovna vojna Osvobodilna gibanja •pojasnijo nove tehnologije, ki omogočajo vse večje uničenje, Vojne kot posledica blokovske delitve sveta •razložijo vpliv sodobnih vojaških tehničnih iznajdb na življenje po vojni, •analizirajo pojav sodobnega terorizma. Terorizem Oborožitev v 20. stoletju 21 4 PRIČAKOVANI REZULTATI 4.1 Pričakovani rezultati za napredovanje v višji, 7. razred Učiteljica/učitelj naj glede na individualne zmožnosti učenke/učenca s poukom doseže čim višjo raven znanja. Pri tem naj upošteva različne možnosti preverjanja in ocenjevanja, ki naj jih prilagodi posameznim učenkam in učencem (pisno, ustno, plakat, referat ipd.). Učenec/učenka: • opiše in pokaže osnovno razumevanje najpomembnejših značilnosti posameznih zgodovin- skih obdobij, • opiše zgodo vinske vire in preprosto pojasni njihov pomen, • p ojasni, zakaj so ljudje od preteklosti do danes razmišljali in ustvarjali, ter navede nekaj preprostih primerov, • analizir a in s svojimi besedami preprosto opiše pomen knjižnic, muzejev in arhivov, • na primerih iz vsak danjega življenja prikaže spoštovanje do različnih kultur, • pr edstavi določen zgodovinski dogodek ustno, pisno in ilustrativno, • na primerih iz k rajevne zgodovine opiše pomen ohranjanja kulturne dediščine. 4.2 Pričakovani rezultati ob koncu drugega triletja (6. razred) Učenec/učenka: • razvije spretnosti za opisovanje in razumevanje najpomembnejših značilnosti posameznih zgodovinskih obdobij in razume smisel in pomen predmeta zgodovina, • določi časo vne enote in obdobja v zgodovini, • razvije spretnosti razvrščanja zgodovinskih virov po pomembnosti, • analizir a pomen knjižnic, muzejev in arhivov in zna našteti različne ustanove, kjer delajo zgodo-vinarji in kjer se hrani zgodovinske vire, • primerja način gr adnje skozi velika zgodovinska obdobja, • opiše p osledice in pomen izumov za razvoj dejavnosti in delo človeka, • opiše in p ojasni začetke znanosti, • p ojasni, kako postopek balzamiranja vpliva na razvoj medicine, 22 • opiše namen umetnosti, • p ojasni smisel verovanja, • primerja vlo go in pomen družine skozi zgodovino, • primerja p oložaj moških, žensk in otrok skozi zgodovino, • opiše vzgo jo otrok skozi zgodovino, • primerja življenje na p odeželju in v mestu nekoč in danes, • p ojasni razliko med pojmoma kulturna in naravna dediščina, • opiše primer e naravne in stavbne dediščine, • opiše najb olj znane šege in navade v njihovi domači pokrajini, • zb ere podatke o domačih obrteh, ki so se ohranile do danes, • primerja način pr ehranjevanja nekoč in danes, • na primerih p ojasni, katere so tipične slovenske in italijanske jedi. 4.3 Pričakovani rezultati za napredovanje v višji, 8. razred Učiteljica/učitelj naj glede na individualne zmožnosti učenke/učenca s poukom doseže čim višjo raven znanja. Pri tem naj upošteva možnosti preverjanja in ocenjevanja, ki naj jih prilagodi posameznim učenkam in učencem (pisno, ustno, plakat, referat ipd.). Učenec/učenka: • opiše osno vne razvojne poteze iz življenja prazgodovinskih ljudi, • pr imerja način življenja v posameznih razvojnih stopnjah prazgodovine, • opiše nekaj primerov materialne in duhovne kulture predzgodovinskih ljudi na tleh današnje Slovenije in v Istri, • nav ede nekaj oblik prazgodovinske umetnosti, • razloži, kaj vse je vplivalo na nastajanje prvih civilizacij, • na primeru starega Egipta opiše najpomembnejše arhitekturne dosežke in razvoj znanja ter religije starih narodov, • opiše t emeljne značilnosti predvsem klasičnega obdobja grške zgodovine, • opiše širjenje g rške kulture po sredozemskem prostoru, • opiše najpomembnejše vzr oke za razvoj rimske države in njen propad, • našt eje najpomembnejše kraje in najdbe iz rimske dobe na področju današnje Slovenije, • razloži pomen krščanstva za svetovno zgodovino, • našt eje in opiše nekaj najpomembnejših gradbeni dosežkov in njihov pomen za gospodarstvo in vsakdanjik, • opiše p oložaj ženske pri starih Grkih in Rimljanih, • opiše pr opadanje antične civilizacije in nastajanje srednjeveške Evrope, • razloži osnovne poteze fevdalne družbe, • ob z emljevidu opiše prve slovanske države v Vzhodnih Alpah in Panoniji, • opiše t emeljne značilnosti življenja srednjeveških stanov, • razloži, kako je potekalo življenje ljudi v srednjeveških mestih, • opiše nek aj primerov srednjeveške umetnosti, • r azloži in opiše osnovne kulturne razlike med Vzhodno in Zahodno Evropo, 23 • našt eje nekaj temeljnih kulturnih dosežkov neevropskih ljudstev in civilizacij, • razloži pomen rižanskega placita, • opiše nastanek mestnih komun v I taliji, • razloži pomen beneške kulture in zgodovine. 4.4 Pričakovani rezultati za napredovanje v višji, 9. razred Učiteljica/učitelj naj glede na individualne zmožnosti učenke/učenca s poukom doseže čim višjo raven znanja. Pri tem naj upošteva možnosti preverjanja in ocenjevanja, ki naj jih prilagodi posameznim učenkam in učencem (pisno, ustno, plakat, referat ipd.). Učenec/učenka: • pojasni, k aj je povzročilo velika geografska odkritja, • pr imerja meje znanega sveta pred odkritji in po njih, • na vede najpomembnejše zgodovinske osebnosti humanizma in renesanse, • na pr imeru iz slovenskega prostora opiše značilnosti renesančne umetnosti, • na primeru opiše izbr ano indijansko visoko kulturo (Inki, Maji, Azteki), • opiše tr govino s sužnji, • primerja sr ednjeveško umetnost z renesančno v Evropi in Italiji, • na vede temeljne vzroke za širjenje turške države, • opiše pomen M artina Lutra za krščansko cerkev, • na vede imena in dela najpomembnejših slovenskih in istrskih protestantov, • p oišče glavne podobnosti in razlike med osmansko državo in evropskimi državami, • opiše pr ednosti osmanske vojske pred evropskimi, • opiše glavne značilnosti k mečkih uporov na Slovenskem, • opiše gla vne reforme Marije Terezije in Jožefa II., • pr imerja »splošno šolsko obveznost« tedaj in danes, • na vede najpomembnejše razsvetljenske mislece in znanstvenike, • razloži pomen dela istrskih razsvetljencev (Carli, Tartini), • na vede osnovne spremembe za življenje ljudi, ki jih prinese francoska revolucija, • ugot ovi, kako je Napoleon spremenil življenje Evropi, • ob z emljevidu opiše lego in položaj Ilirskih provinc, • primerja bar očno in renesančno umetnost, • opiše , kaj je omogočilo nastanek ZDA, • opiše r azmere v Franciji pred revolucijo, • opiše t emelje kapitalistične miselnosti, • opiše p oložaj delavstva v 19. stoletju, • razloži, kaj je to industrijska revolucija in zakaj se je pojavila v Veliki Britaniji, • na pr eprostih primerih sklepa o pozitivnih in negativnih posledicah industrializacije, 24 • ob z emljevidu pokaže spremembe, ki jih je prinesel dunajski kongres, • pojasni, k ako se je širila volilna pravica in kaj so to politične stranke, • pojasni, k aj pomeni Zedinjena Slovenija, • razloži pomen Risorgimenta za zgodovino Italije, • nav ede, katere države so bile kapitalistične velesile, in pojasni, na čem je bila njihova gospodarska moč, • p ojasni, zakaj je Balkanski polotok dobil vzdevek »sod smodnika«, • opiše nekatere najpomembnejše izume in nove znanosti ter njihov vpliv na spremembe življenja ljudi konec 19. stoletja. 4.5 Pričakovani rezultati ob koncu 9. razreda Učiteljica/učitelj naj glede na individualne zmožnosti učenke/učenca s poukom doseže čim višjo raven znanja. Pri tem naj upošteva možnosti preverjanja in ocenjevanja, ki naj jih prilagodi posameznim učenkam in učencem (pisno, ustno, plakat, referat ipd.). Učenec/učenka: • opiše temeljne značilnosti vsaj dveh političnih sistemov 20. stoletja in opiše temeljne razlike med dvema oblikama vladavine, • pojasni, k aj so politični prelomi v 20. stoletju, • ob zemljevidu primerja Evropo in preostali svet pred svetovnima vojnama in po koncu hladne vojne, • opiše r eševanje sporov v 20. stoletju in vzroke povezovanja Evrope, • opr edeli in primerja učinkovitost kapitalističnega in socialističnega gospodarskega modela, • opiše vzr oke za gospodarsko rast in krize, • opiše r azvoj Italije pred prvo svetovno vojno, • na vede najpomembnejše zgodovinske trenutke Slovencev v 20. stoletju, • opiše polo žaj Italije med vojnama, • opiše polo žaj Slovencev v kraljevini Jugoslaviji, federativni Jugoslaviji in samostojni Sloveniji, • opiše polo žaj Italije med drugo svetovno vojno in po njej, • opiše t emeljne značilnosti gospodarskega in kulturnega razvoja Slovencev v 20. stoletju, • opiše t emeljne značilnosti gospodarskega in kulturnega razvoja Italije v 20. stoletju, • opiše odločit ev Slovencev za lastno državo Slovenijo, • opiše polo žaj italijanske manjšine v Jugoslaviji prej ter v Sloveniji in na Hrvaškem, • p ojasni nekatere znanstvene dosežke, ki so spremenili življenje ljudi v 20. stoletju, • opiše način r aziskovanja nekoč in v 20. stoletju, • našt eje nekaj primerov kulturnih dobrin, značilnih za 20. stoletje, • nav ede primer prekomernega izkoriščanja naravnih bogastev, • opiše spr emenjene odnose v družini v 20. stoletju, • p ojasni pojem prostega časa v razvitem svetu in načine njegovega preživljanja, • opiše vzr oke in posledice preseljevanj ljudi različnih kultur in navad, • opiše glavne značilnosti v ojn najnovejšega obdobja, • p ojasni vzroke sodobnih spopadov in posledice, • opiše no ve tehnologije, ki omogočajo vse večje uničenje. 25 4.6 Pričakovani rezultati ob koncu tretjega triletja Učenec/učenka: • na vede najpomembnejše dogodke in procese iz svetovne, evropske in nacionalne zgodovine, • o vrednoti pomen narodne identitete in državne pripadnosti, • analizir a pomen ohranjanja kulturne dediščine na primerih iz krajevne zgodovine, • razvije spretnosti časovne in prostorske predstavljivosti posameznih zgodovinskih obdobij, • z raziskovalnim učenjem poglobi in razširi znanje o vsakdanjem življenju, delu in miselnosti ljudi v posameznih zgodovinskih obdobjih in vzrokih za njihovo spreminjanje, • z uporabo in učenjem ob raznih zgodovinskih virih in literaturi razvije spretnosti preproste uporabe zgodovinskih raziskovalnih metod, • razvije spretnosti enostavnih metod analize, sinteze in interpretacije uporabnih in verodostojnih podatkov in dokazov iz zgodovinskih virov in literature in informacij, zbranih in izbranih iz drugih medijev, za raziskovanje in poznavanje življenja ljudi v preteklosti, • razvije spretnosti uporabe zgodovinskih virov in informacij z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije pri pouku zgodovine, • opiše pomen k njižnic, muzejev in arhivov, • z učenjem ob raznih in večperspektivnih zgodovinskih virih in literaturi iz različnih medijev razvija spretnosti kritične presoje zgodovinskih dogodkov in pojavov v preteklosti in sodobnosti, • razvije spretnosti in veščine primerjanja, analiziranja, sintetiziranja, presojanja, oblikovanja sa-mostojnih utemeljenih zaključkov, pogledov, mnenj in stališč, vživljanja v perspektive in snova-nja izvirnih predlogov in rešitev, • pok aže spoštovanje do različnih kultur, ver, ras in skupnosti, • razvije pomen vzpostavljanja in ohranjanja enakopravnosti med spoloma, • pr edstavi osvojeno znanje ustno, pisno, grafično, ilustrativno in z uporabo tehničnih pripomoč- kov, • ob raznovrstnih in večperspektivnih primerih in zgledih iz zgodovine razvije dojemljivost za vrednote, pomembne za življenje v sodobni demokratični družbi, • k aže samostojnost in odgovorno ravnanje za življenje, • opiše osno vne razvojne poteze materialne in duhovne kulture predzgodovinskih ljudi, • pr imerja način življenja v posameznih razvojnih stopnjah prazgodovine, • analizir a pomen kopičenja znanja, ki je pomagal k izboljševanju življenjskih pogojev, • opiše osno vne razvojne poteze materialne in duhovne kulture predzgodovinskih ljudi, • pr imerja način življenja v posameznih razvojnih stopnjah prazgodovine, • analizir a pomen kopičenja znanja, ki pomaga k izboljševanju življenjskih pogojev, • opiše osnovne razvojne poteze materialne in duhovne kulture predzgodovinskih ljudi na tleh dana- šnje Slovenije in Istre, • analizir a pomen naravnih možnosti in sosednjih kultur na uveljavljanje posameznih pridobitev, ki so pomagale k izboljševanju življenjskih pogojev oziroma uveljavitvi nove stopnje razvoja materialne kultur, 26 • primerja značilne slo govne oblike prazgodovinske umetnosti, • opiše vzr oke, ki so vplivali na duhovni svet prazgodovinskih ljudi, • razloži dejavnike, ki so vplivali na nastajanje prvih civilizacij, • analizir a vzroke za nastanek arhitekturnih dosežkov in razvoja znanja, • opiše v erske značilnosti starih narodov, • ob zemljevidu pojasni, kje so se poleg sredozemskega prostora razvijale tudi druge, oddaljene civilizacije, • o vrednoti doprinos drugih civilizacij k razvoju skupnih znanj človeštva, • opiše t emeljne značilnosti predvsem klasičnega obdobja grške zgodovine, • o vrednoti grški prispevek k nastanku evropskega načina mišljenja, • analizir a vzroke širjenja grške kulture po sredozemskem prostoru, • opiše r azvoj rimske države od republike do cesarstva, • analizir a vzroke, ki so omogočili nastanek antičnega sredozemskega imperija in pripeljali do njegovega propada, • ugot ovi posledice rimske osvojitve naših krajev za tedanje prebivalstvo in današnjo Slovenijo in Istro, • opiše p omen poudarjanja razmisleka (filozofija), • r azloži zahtevo po opazovanju naravnih zakonitosti (znanost), • analizir a razliko med krščanstvom in antičnim panteonom, • našt eje in opiše gradbene dosežke in njihov pomen za gospodarstvo in vsakdanjik, • primerja nar avne možnosti za razvoj grškega in rimskega gospodarstva, • p ojasni pomemben vpliv obmorske lege na gospodarstvo, • r azloži pomen gospodarskih stikov za spremembe v mišljenju, • primerja r azlike in podobnosti med položajem ženske pri starih Grkih in Rimljanih, • analizir a izobrazbo pri teh dveh civilizacijah, • primerja pr avo pri starih Grkih in Rimljanih, • opiše pr opadanje antične civilizacije in nastajanje nove kulture srednjeveške Evrope, • ob z emljevidu opiše oblikovanje političnega zemljevida današnje Evrope, • razloži strukturo fevdalne družbe, • analizir a pomen oblikovanja prvih slovanskih držav v Vzhodnih Alpah in Panoniji na nastanek in razvoj slovenskega naroda, • razloži položaj slovenskega prostora in ljudi v okviru Svetega rimskega cesarstva, • opiše t emeljne značilnosti življenja srednjeveških stanov, • opiše k ulturni in gospodarski pomen srednjeveških samostanov, • p ojasni vzroke sodobnih spopadov in posledice, • opiše no ve tehnologije, ki omogočajo vse večje uničenje, • r azloži vpliv sodobnih vojaških tehničnih iznajdb na življenje po vojni. • razloži vse večji gospodarski in kulturni pomen srednjeveških mest, • analizir a srednjeveško umetnost in način razmišljanja, • analizir a nastanek mestni komun in mestnih držav v Italiji, • o piše razvoj in politično ureditev t. i. morskih republik (s posebnim poudarkom na Benetkah), • razloži delitev Istre med Benetkami in Avstrijo, • opiše t emeljne značilnosti frankovske, arabske in bizantinske kulture, • analizir a vzroke konfliktov Evrope z arabskim svetom, • analizir a kulturne razlike med Vzhodno in Zahodno Evropo, • opiše p omen Indije kot gospodarskega in kulturnega posrednika med Evropo in Kitajsko, 27 • analizir a pomen stikov Evrope in Kitajska na primeru Marka Pola, • opiše sv etovno mongolsko državo, • našt eje temeljne kulturne dosežke ameriških staroselcev, • pojasni, zakaj se je začela doba odkritij in opiše (politične, družbene, gospodarske, kulturne) posledice, • pr imerja meje znanega sveta pred odkritji in po njih, • na vede primere, s katerimi opiše značilnosti nove miselnosti, • na vede pomembne zgodovinske osebnosti in presodijo njihov pomen, • na primeru slovenskega prostora sklepa, kako sta se humanizem in renesansa razširila zunaj Italije, • na pr imeru iz domačega okolja utemelji značilnosti renesančne umetnosti, • ob slik ovnem gradivu opiše in primerja specifičnosti umetnostnih slogov, • na primeru izbr ane indijanske visoke kulture (Inki, Maji, Azteki) utemelji visoko kulturo, • samost ojno sklepa o vzrokih in poteku trgovine s sužnji, • u gotovi, kdaj in zakaj se je trgovina s sužnji ustavila, • sk lepa o gospodarski in politični podobi Italije ter o vplivu posameznih vladarjev na pojav humanizma in renesanse, • primerja sr ednjeveško umetnost z renesančno, • na vede vzroke za širjenje turške države in sklepa o posledicah, • opiše nast op Martina Lutra in ovrednoti njegov pomen, • ugot ovi, kaj se je zgodilo z enotnostjo Krščanske cerkve, • na vede imena in dela slovenskih in istrskih protestantov in sklepa o njihovem pomenu za razvoj lokalne kulture, • ut emelji posledice širjenja osmanskega imperija, reformacije in protireformacije na Slovenskem, • opiše , kako je bila urejena osmanska država, • p oišče podobnosti in razlike med osmansko državo in evropskimi državami, • opiše pr ednosti, ki jih je imela osmanska vojska pred evropskimi, • primerja r azlične veje reformacije, • analizir a, zakaj so se pri nas med kmečkim prebivalstvom pojavile ljudske pobožnosti, • opiše vzr oke in posledice kmečkih uporov po Evropi, • umesti up ore v slovenskih zgodovinskih deželah v evropski prostor, • pr imerja oblike vladanja pred absolutizmom in v času absolutizma, • opiše r eforme Marije Terezije in Jožefa II. in sklepa o posledicah za različne sloje ljudi, • vr ednoti posledice reform za posamezne družbene sloje habsburške monarhije, • pr imerja »splošno šolsko obveznost« tedaj in danes, • opiše značilnosti nove miselnosti in navede pomembne razsvetljenske mislece in znanstvenike, • razloži pomen dela istrskih razsvetljencev (Carli, Tartini), • ut emelji, zakaj so se nekateri francoski filozofi zgledovali po Angliji, • sk lepa, zakaj nastanku ZDA pravimo tudi ameriška revolucija, • ob vir ih opiše vzroke za francosko revolucijo in navede posledice, • ugot ovi in utemelji, kako je Napoleon končal francosko revolucijo in njene ideje razširil po 28 Evropi, • ob zemljevidu opiše položaj Ilirskih provinc in analizira njihov vpliv na razvoj slovenske narodne zavesti, • samost ojno poišče podatke in primerjati pojem država tedaj in danes, • na primeru poljubno izbranega vladarja ugotavlja, kolikšen je bil njegov vpliv na razvoj države, ki jo je vodil, • primerja bar očno in renesančno umetnost, • ut emelji, ali je in koliko je nastanek ZDA spodnesel stari red v Evropi, • opiše r azmere v Franciji pred revolucijo in analizira njihov vpliv na izbruh revolucije, • analizir a pojem kapital in opiše temelje kapitalistične miselnosti, • pr imerja gospodarske dejavnosti, ki so bile razvite v Veliki Britaniji in na Nizozemskem, • opiše prizadev anja za rešitev delavskega vprašanja, • analizir a vzroke in posledice otroškega dela ter postopno omejevanje le-tega, • ut emelji, kateri so najpomembnejši izumi in nove znanosti, ter navede njihov vpliv na spremembe življenja ljudi, • nav ede vzroke in posledice otroškega dela ter postopno omejevanje le-tega, • razloži industrijsko revolucijo in ugotovi vzroke, zakaj se je pojavila v Veliki Britaniji, • ob vir ih sklepa o pozitivnih in negativnih posledicah industrializacije, • sk lepa o povezanosti znanosti in kapitala, • pr imerja zemljevid Evrope v času Napoleona in po dunajskem kongresu in opiše razlike, • ut emelji značilnosti konservativnega in liberalnega političnega prepričanja v 19. stoletju, • opiše širjenje v olilne pravice in nastanek strank, • ut emelji prizadevanje za uveljavitev slovenskih nacionalnih zahtev – od kulturnega do politič- nega gibanja in nastanka strank, • pr imerja različne poglede in prizadevanja za združitev Italije, • opiše pot ek združitve Italije in analizira posamezna vprašanja v novonastali državi, • ob virih navede, katere države so bile novoveške kapitalistične velesile, in pojasni, na čem je bila njihova gospodarska moč, • primerja p omen Japonske in ZDA ob koncu 19. stoletja in danes, • analizir a vzroke, zaradi katerih je Balkanski polotok dobil vzdevek »sod smodnika«, • k aže samostojnost in odgovorno ravnanje za življenje, • opr edeli in opiše temeljne značilnosti političnih sistemov 20. stoletja, • pojasni r azliko med demokratičnimi, diktatorskimi in totalitarnimi oblikami vladavine, • opiše gla vne značilnosti italijanske države v času diktature, • na vede največje politične prelome v 20. stoletju, • opiše r azvoj Italije pred prvo svetovno vojno, • ob z emljevidu primerja Evropo in svet pred svetovnima vojnama in po koncu hladne vojne, • opiše r azvoj Italije med in po drugi svetovni vojni, • analizir a razliko med vojaškim in političnim reševanjem sporov, • razloži vzroke političnega povezovanja Evrope, • opr edeli in razlikuje temeljne značilnosti gospodarskih sistemov 20. in 21. stoletja, • pr imerja učinkovitost kapitalističnega in socialističnega gospodarskega modela, • ugota vlja vzroke za gospodarsko rast in krize, • opiše vzr oke za gospodarsko povezovanj Evrope, • na vede najpomembnejše zgodovinske odločitve Slovencev v 20. stoletju, • pr imerja nacionalni položaj Slovencev v Avstro-Ogrski, kraljevini Jugoslaviji, federativni 29 Jugoslaviji in samostojni Sloveniji, • opiše gospodarsk i in kulturni razvoj Slovencev v 20. stoletju, • analizir a vzroke za odločitev Slovencev za lastno državo Slovenijo, • opiše usta vno ureditev in življenje v Republiki Sloveniji, • opiše polo žaj italijanske manjšine v Jugoslaviji prej ter v Sloveniji in na Hrvaškem, • p ojasni, kateri znanstveni dosežki so najpomembneje vplivali na življenjski slog ljudi v 20. stoletju, • primerja način raziskovanja nekoč, ko so raziskovalci delali samostojno v majhnih lastnih laboratorijih, in v 20. stoletju, ko je država spodbujala in financirala znanstveno delo, • primerja razliko med kulturnimi dobrinami, namenjenimi ozki eliti ljudi, in množično dostopnimi kulturnimi dobrinami, • p ojasni soodvisnost izobrazbene strukture prebivalstva in hitrejšega gospodarskega razvoja, • k ritično ovrednoti pretirano rabo okoljskih potencialov, • r azloži vzroke, ki so vplivali na spremenjene odnose v družini v 20. stoletju, • p ojasni prosti čas kot splošno dobrino v razvitem svetu in načine preživljanja prostega časa, • analizir a vplive družbenih okoliščin na vsakdanjik, • p ojasni posledice preseljevanj ljudi in pojavne oblike stikov med ljudmi različnih kulturnih navad, • opiše glavne značilnosti v ojn najnovejšega obdobja, • p ojasni vzroke sodobnih spopadov in posledice, • opiše no ve tehnologije, ki omogočajo vse večje uničenje, • r azloži vpliv sodobnih vojaških tehničnih iznajdb na življenje po vojni. 30 5 MEDPREDMETNE POVEZAVE Medpredmetne povezave se lahko izvajajo na ravni vsebin ali na ravni poglabljanja procesnih znanj. Nekatere med predmetne povezave so stalnica pri pouku zgodovine, spet druge se lahko še uveljavijo na novo. Priporoča se tudi sodelovanje učiteljev različnih predmetov pri načrtovanju ure zgodovine. Tako lahko na primer pri obravnavi reformacije uro popestri učitelj slovenskega je-zika, ki problem razloži še iz drugega zornega kota, učitelja pa uro pripravita in izvedeta skupaj. • G eografija: Tesnejše in časovno povezovanje z vsebinami predmeta geografija je še zlasti priporočljivo pri tistih zgodovinskih temah, ki zahtevajo dobro prostorsko orientacijo. Tudi sicer priporočamo, naj bo delo z zemljevidom ves čas prisotno pri temah, ki to zahtevajo (dežele starega Orienta, antični svet, Karantanija, velika geografska odkritja, obe svetovni vojni, deko-lonizacija, globalizacija …). • Italijanščina/slovenščina: Zgodovinska dejstva, pojave in procese pri pouku zgodovine ilustrira-mo tudi s poljudnoznanstvenimi, pa tudi umetniški odlomki zgodovinske narave, saj poživljajo in osvetljujejo zgodovinsko snov. Pouk zgodovine se pri obravnavi preteklih zgodovinskih dogodkov in tedanjih vrednot smiselno povezuje z vedenji, pridobljenimi pri italijanščini/slovenščini. • Š olska knjižnica: Učitelj zgodovine naj določene vsebine izvede v povezavi s šolskim knjižničar-jem. Z izbranimi vsebinami knjižnično informacijskega znanja naj skupaj oblikujeta informacijsko pismenega učenca, ki bo sposoben pridobiti, izbrati, ovrednotiti, uporabiti in predstaviti in-formacije tako v knjižnici kot v informacijskih virih drugih institucij, npr. v arhivu, muzeju ipd. • Glasbena vzgoja: Pri obravnavi učnih tem o življenjskem vsakdanjiku in kulturnih dosežkih v zgodovinskih obdobjih se pouk zgodovine povezuje z glasbeno vzgojo. V določenih primerih lahko učitelj zgodovine uporabi pri uri glasbeno kuliso, torej glasbo iz določenega časovnega obdobja (npr.: pri baroku baročno glasbo). • Liko vna vzgoja; tehnika in tehnologija: Pri projektnem delu in raznih dejavnostih (krožki, razi-skovalne naloge, druge šolske dejavnosti) je lahko tudi skupno načrtovanje izdelkov, vezanih na zgodovinsko tematiko (slika, risba, maketa ...). • Dr žavljanska vzgoja in etika: Pri obravnavi številnih vsebin se ta predmet povezuje z zgodovino. Učitelj lahko z aktivnimi metodami (mini debatni format, igra vlog) poveže zgodovino in državljansko vzgojo in etiko. Pomembno je tudi, da zgodovina ter državljanska vzgoja in etika v povezavi učencem posredujeta pomembne vrednote z vidika vzgoje za demokratično drža-vljanstvo ter etnično pripadnost. • M atematika in naravoslovni predmeti: tudi ti predmeti se lahko povezujejo z zgodovino. Za razumevanje časa in povezovanje dogodkov je nujna matematična predstavljivost (štetje let – npr.: pred našim štetjem), lahko pa se povezujeta tudi v konkretnih zgodovinskih primerih (npr.: Pitagora, Arhimed, Jurij Vega). Enako velja tudi za nekatere druge naravoslovne predmete (fizika, kemija, biologija). 31 • K ulturna vzgoja oziroma oblikovanje človekove kulturne zavesti in izražanja spada med osre-dnje elemente vseživljenjskega učenja, saj pomembno prispeva h celovitemu razvoju osebnosti vsakega posameznika. V učne vsebine, metode in tehnike pri različnih predmetih je treba vključiti tudi kulturnovzgojne elemente (kulturna vzgoja kot kroskurikularna tema). Učitelj naj z osebnim zgledom, navajanjem učencev na spremljanje kulturnih dejavnosti in s spodbudami za aktivno vključevanje prispeva k njihovemu osebnostnemu razvoju. Pomaga jim razvijati zmožnost kulturnega izražanja, razvija njihove bralne navade in jih usposablja za sprejemanje, razumevanje in uživanje oblik kulturnega izražanja in tradicij (medkulturno razumevanje). Učitelj z raznovrstnimi pristopi (motivacija, vsebine, različne metode in oblike dela) učence spodbuja h kritičnemu, zlasti pa ustvarjalnemu odnosu do kulture. Spodbuja naj tudi medkulturni dialog in pri mladih oblikuje čut za etično, estetsko in duhovno dimenzijo. 32 6 DIDAKTIČNA PRIPOROČILA Učni načrt za zgodovino temelji na učnociljnem in procesnorazvojnem modelu, ki predvideva celosten koncept učenja in poučevanja. Pri tem modelu izhajamo iz učenčevega predznanja, nje-govih interesov in sposobnosti ter želje po (samo)učenju. Učencem morajo biti zagotovljene mo- žnosti za izgrajevanje vseživljenjskega znanja, veščin in procesov ter (samo)preverjanje in (samo) ocenjevanje teh znanj v skladu z zakonskimi določili. Ker učni načrt predvideva obvezne in izbirne teme, predlagamo, da učitelj teme izbira predvsem na podlagi interesa učencev. Predlagamo, da poskuša učitelj v primeru, ko poučuje v več paralelkah, v različnih paralelkah izbrati različne izbirne teme. Učni cilji in vsebine so zaradi logične nadgradnje v učnem načrtu razporejeni kronološko progre-sivno, vendar lahko učitelj pri aktualnih temah upošteva tudi monografski način, kar pomeni, da izbrano temo ali problem obdela celostno. Pri tem je pomembno, da so zgodovinska spoznanja aktualizirana, saj s tem učence usposabljamo za aktivno in kritično dojemanje sodobnega sveta. Učitelj v procesu učenja in poučevanja v skladu s sodobnimi smernicami v razredu nastopa kot koordinator, svetovalec in vodnik učencem. Učencem svetuje in jih usmerja pri njihovem samostojnem delu. Učenci naj imajo možnost rezultate svojega dela predstaviti na njim lasten način, s čimer učitelj spodbuja aktivno vlogo učencev v razredu in njihovo zanimanje za zgodovino. Struktura posodobljenega učnega načrta za zgodovino omogoča učitelju uporabo raznovrstnih aktivnih oblik in metod dela v skladu s sodobnimi didaktičnometodičnimi priporočili. Pri tem učitelj upošteva tudi individualne razlike med učenci. Učitelj učence s sodobnimi metodami dela in pristopi (problemsko delo, projektno delo, razisko-valno delo, terensko delo, sodelovalno učenje, igra vlog in simulacije …) usmerja k samostojnemu delu v interakciji z drugimi učenci. Raznovrstne metode dela učence motivirajo in jih uvajajo v samostojno delo z viri (pisnimi, slikovnimi, ustnimi in avdiovizualnimi). Pri pouku je nujno spod-bujati tudi uporabo sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije. Za sodobni pouk zgodovine je izrednega pomena tudi sodelovanje z drugimi institucijami, po-vezanimi z zgodovino in kulturno dediščino (na primer muzeji, arhivi, knjižnicami itd.), saj ob tem učenci razvijajo spretnosti pridobivanje novih informacij ter razvijajo odnos do ohranjanja in vrednotenja kulturne dediščine. 33 6.1 Šole z italijanskim učnim jezikom Predmet zgodovina ima na šolah z italijanskim učnim jezikom na narodnostno mešanem podro- čju Slovenske Istre posebno mesto in pomen. V ciljih in strukturi ohranja sicer isto zasnovo kot splošni učni načrt za ta predmet, vendar se razporeditev vsebin in obseg obravnave posameznih tem prilagaja specifičnim ciljem teh šol, to je oblikovanju narodne zavesti in identitete pri dija-kih, pripadnikih italijanske narodne manjšine, ki skozi spoznavanje zgodovine večinskega naroda razvijajo v sebi tudi strpnost do večinskega naroda, ki je temelj za medsebojno razumevanje pripadnikov obeh narodnih skupnosti. Učni načrt tako vključuje natančnejšo obravnavo zgodovine italijanske narodne skupnosti v Istri, zgodovino Italije, kjer živi matični narod, ter zgodovino Slovencev (ki se obravnava kot zgodovina večinskega naroda in kot zgodovina države, katere državljani so). Učitelj mora v svoji pripravi na pouk upoštevati navedene cilje in razvijati vse predvidene kompetence, pri tem mora izbirati ustrezno učno gradivo, vire in literaturo v italijanskem jeziku, tako v izvirniku kot v prevodu. Prav to pa dijakom omogoča, da razvijajo kritičen odnos do različnih zgodovinskih interpretacij istih dogodkov pri obeh narodih. 34 7 VREDNOTENJE DOSEŽKOV Pri preverjanju in ocenjevanju znanja mora učitelj opredeliti jasne cilje in merila, ki jih oblikuje glede na pričakovane dosežke. V skladu z zakonskimi določili in spoznanji sodobne didaktike učitelj uporablja raznovrstne oblike preverjanja in ocenjevanja. Pri tem pri učencih spodbuja ob- čutek, da je rezultat uspešnosti le končni del njegovega prizadevanja v procesu učenja. Učitelj naj spodbuja učenke in učence k samostojnemu delu in tudi k raziskovalni dejavnosti, rezultat takega dela so lahko plakati, referati, samostojni nastopi ipd. Predvsem pa naj bo pri vrednotenju dosežkov pozoren na: • zmo žnost sporočanja informacij, • sposobnost časo vnih in prostorskih zgodovinskih predstav, • razvijanje zgodovinskega mišljenja. Učitelj naj učencem ponudi priložnosti, da sami preverjajo svoje znanje in da dobijo ustrezno povratno informacijo o svojem znanju. Učitelji naj preverjajo in ocenjujejo tista znanja, spretnosti in veščine, ki spadajo k obveznemu delu učnega načrta, ter znanja, ki so jih obravnavali v okviru letnega načrta kot izbirne teme. Ko so namreč eno od vsebin učenci izbrali, je za njih postala ob-vezna in se zato tudi preverja in ocenjuje. 35 04/07/"j0-" 9 789612 348038