Upravuisivo -)ut>iir oošt *ek zavodih LJubljana $t 11 842 Praga fidalo vvier 105 241 Ljubljana, sreda 5. aprila 1939 Cena 2 Predsedniške volitve Izhaja vsak dan razen ponedeljka. NaroCnina znaša mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40 — Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5 telefon 3122. 3123. 3124 3125 3126 Maribor. Grajski trg št. 7. telefon št 2455, Celje. Strossmayerieva ulica štev L telefon št 65 Rokopisi se ne vračajo v Franciji Danes popoldne bo francosko narodno predstavništvo, ki ga sestavljajo člani poslanske zbornice in senata, izvolilo novega predsednika republike. Novega? Lahko se že skoro z gotovostjo reče, da bo za nadaljnjih sedem let potrdilo v njegovi funkciji dosedanjega predsednika Lebruna. Ta je doslej vztrajno in odločno odklanjal ponovno kandidaturo, to tem bolj, ker se doslej v Franciji še ni zgodilo, da bi predsednik republike po poteku svoje funkcijske dobe zopet kandidiral. Z ozirom na izredni mednarodni položaj pa je končno ugodil žeiji ogromne večine francoske javnosti, ki sta mu jo službeno tolmačila predsednik senata in poslanske zbornice. Ze pred tem so skoro vsi dosedanji kandidati izjavili, da v primeru ponovne Lebrunove kandidature ne bodo kandidirali. Nejasno je ostalo samo še zadržanje socialistov in komunistov, ki pa razpolagajo v obeh domovih le z 245 glasovi, kar v zboru 930 volil-cev ne more odločilno vplivati, ako odpadejo druge kandidature. Zato je Le-brunova ponovna izvolitev že toliko ko gotova. Predsednika francoske republike volita po predpisih ustavnega zakona z dne 16. julija 1875 oba domova francoskega parlamenta, senat in poslanska zbornica, na skupni seji, ki jo vodi predsednik senata. Za izvolitev je potrebna absolutna večina, ki znaša teoretično (po sedanjem številu članov obeh domov) 466; ker pa je število vo-lilcev v primeru odsotnosti ali abstinence lahko manjše, je tudi absolutna večina, ki se šteje samo po oddanih glasovih, lahko manjša od navedene teoretične absolutne večine. Poročila napovedujejo, da bo za Lebruna oddanih najmanj 550 glasov in je zato verjetno, da bo dosedanji predsednik Lebrun ponovno izvoljen že pri prvem glasovanju. Pri dosedanjih 13 predsedniških volitvah se ni še nikdar pripetilo, da bi bilo potrebnih več ko dvoje glasovanj. Devet predsednikov, med njimi tudi Lebrun, je bilo izvoljenih že pri prvem glasovanju, dočim je bilo drugo glasovanje potrebno le v štirih primerih. Lebrunov prednik je bil Doumer, izvoljen dne 13. junija 1931, ki pa je že v prvem letu svojega predsednikova-nja postal žrtev atentata in so se že v maju naslednjega leta vršile nove volitve, pri katerih je Lebrun gladko zmagal kot kandidat brez prave politične obeležbe. Razen v izjemnih okoliščinah, kakršne se zde tudi sedanje, se francoska javnost za izvolitev predsednika ne razvnema v posebni meri. To ne le zaradi tega, ker se je te volitve neposredno ne tičejo, temveč tudi zaradi tega, ker je že v tradiciji, da predsednik nima posebne moči, četudi mu jo sicer ustavni zakon daje. Po zakonu, ki predstavlja kompromis med nekdanjimi rojalisti in republikanci, je predsednik francoske republike nekak ustavni monarh s precej razširjeno oblastjo. V praksi pa ta oblast ni nikdar prišla do preveč vidnega izraza, za kar so navadno poskrbeli politiki že ob izvolitvi vsakokratnega predsednika. Zlasti v notranjepolitičnem pogledu je bil vpliv državnega šefa vedno omejen. V zunanji politiki pa predstavlja predsednik republike potrebno vez med posameznimi šefi vlad, ki si med predsednikovanjem ene in iste osebe lahko slede. V tem pogledu prihaja predsednikova funkcija do izraza kot simbol notranje povezanosti in strnjenosti nasproti vsem zunanjim nevarnostim. Želja, ki sta jo predsedniku Lebrunu izrazila pretekli teden predsednika obeh domov francoskega parlamenta, naj bi ponovno kandidiral, ima svoj izvor prav v upoštevanju izjemnih mednarodnih prilik, ki Francozom narekujejo, da -"okažejo prav to pot vso notranjo slogo in povezanost. Lebrun je v svojem sedemletnem predsednikovanju gotovo dokazal, da je predsednik, kakršnega si Francozi po dosedanji tradiciji najbolj žele: politično uravnovešen, strankarsko neizpostav-ljen, takten v svojem poseganju v notranjepolitični razvoj, odličen predstavnik Francije v zunanjem svetu, kakor je to šele pred par dnevi pokazal njegov obisk v Londonu, ter vesten v izvrševanju svojih funkcij. Ko je v nedeljo govoril pri odkritju spomenika bivšemu predsedniku Loubetu, je v jedrnatih besedah takole označil dolžnosti slehernega Francoza v teh dneh: »Kakšna je naša dolžnost? Ta, da podredimo vse svoje posebne interese skupni blaginji, ki mora danes edina obvladovati vse naše misli in nas s polnim zaupanjem postaviti ob strani vladi, ki bolj ko kdorkoli drugi lahko presodi položaj in ve, kaj je treba storiti. Prevzeti moramo nase vse žrtve, izvršiti vse svoje naloge in soglasno z rokami in srci stvoriti materialno in moralno moč, ki naj služi varnosti države in miru.« Po današnjem izidu predsedniških volitev bo mogoče že precej jasno pre- ZAGREBŠKI RAZGOVORI PREDSEDNIKA VLADE DRAGIŠE CVETKOVIČA Z DR. MAČKOM Včerajšnji sestanek je trajal nad tri ure - Pogajanja se bodo po Veliki noči nadaljevala - Službeni komunike o poteku in pomenu dosedanjih razgovorov Zagreb, 4. aprila, o. Davi so se nadaljevali razgovori ministrskega predsednika Dragiše Cvetkoviča in dr Vladka Mačka. G. Cvetkovič se je pripeljal zjutraj ob 8.30 z Rebra v bansko palačo 20 minut kasneje se je pripeljal tja tudi dr. Maček. Pred svojim odhodom s Prilaza je imel dr. Maček daljši razgovor z dr. Šutejem. Sestal se je tudi z Vilderjem, inž. Košutičem in zastopnikom opozicijskih skupin iz Beograda dr Tupanjaninom. Današnji sestanek v banski palači se je, kakor včeraj, pričel ob 9. in zaključil nekaj minut po 12. uri Novinarji so bili tedaj pozvani v palačo in ministrski predsednik jim je prečita! naslednji komunike: »Predsednik kr. vlade Dragiša Cvetkovič in predsednik HSS dr. Vladko Maček sta v večurnih razgovorih, ki sta jih imela 3. in 4. t. m. v banski palači v Zagrebu proučila vsa vprašanja, ki se nanašajo na položaj Hrvatov v državi in na stremljenja, da se ustreže vsem njihovim upravičenim željam, da se obnovi popolno zaupanje in čim bolj utrdi solidarnost interesov med Srbi, Hrvati in Slovenci v vseh manifestacijah njihovega skupnega življenja. V teh razgovorih, ki so se vršili na pobudo predsednika kr. vlade in v zelo prisrčnem razpoloženju, sta predsednik vlad. Cvetkovič in predsednik HSS dr. Maček ugotovila, da sta v glavnem istih misli glede bistva vprašanj, ki so bila na dnevnem redu, in da imata isto osnovno naziranje o načinu, kako naj se ta vprašanja urede. Predsednik kr. vlade Cvetkovič in predsednik HSS dr. Maček mislita, da ima predmet teh razgovorov kar naj- širši politični pomen, zato bosta te razgovore nadaljevala takoj po velikonočnih praznikih.« Ko so novinarji izrazili željo, da bi čuli še kaj več, se je g. Cvetkovič nasmejal in dejal: »Tu imate dovolj.« Dr. Maček pa je še pristavil: »Za enkrat1« Predsednik vlade je še rekel: »Kadar gre za kakšno veliko stvar, se ne govori mnogo Mi delamo in manj govorimo. Mi se držimo tega načela.« Neki novinar je tedaj menil, da se v Zagrebu nadejajo, da se bo vse dobro končalo, tako da bo v korist Srbom, Hrvatom in Slovencem. Cvetkovič mu je odvrnil: »Tudi mi se tega nadejamo, a sedaj bomo lepo obhajali velikonočne praznike«. Dr. Maček je pritrdil tem besedam Neki novinar je vprašal, ali so sedanji razgovori zaključeni. Dr. Maček je dejal: »Ko bi bili zaključeni, bi bilo to slabo znamenje. Videli ste. da so bili razgovori z dr Stojadinovičem zaključeni v eni uri.« Cvetkovič je smeje vprašal novinarje, ali so bili blizu dr Mačka tudi tedaj, ko se je sestal z dr Stojadinovičem. Odgovorili so mu, da so jih odpeljali v neki gozd, ko pa so se vrnili k lovski vili, kjer je bil sestanek, tam ni bilo nikogar več. Govorili so še nekaj časa, potem pa sta se dr. Maček in Cvetkovič poslovila od novinarjev. Dr. Maček se ie odpeljal nazaj na Prilaz, Cvetkovič pa neka] minut kasneje na Reber. Danes popoldne je imel dr. Maček nenehoma razgovore s svojimi bližnjimi političnimi sotrudniki, ki so se prihajali informirat o rezultatih razgovorov. Pri njem so bili med drugimi Vil- Angteško-poljska zveza Zaključna pogajanja min. Becka z angleškimi državniki Zvezna pogodba bo najbrž podpisana že danes in bo temeljila na načelu vzajemnosti London, 4. aprila, a. Poljski zunanji minister Beck je prišel ob 11.10 v zunanje ministrstvo v spremstvu poslanika grofa Raczinskega in več svetovalcev. Dopoldanskih razgovorov v zunanjem uradu so se udeležili za Veliko Britanijo lord Halifax, sir Aleksander Ca-dogan in sir Strang, s poljske strani pa zunanji minister Beck, londonski poslanik Raczinsky m šef odseka za za-padno Evropo v poljskem zunanjem ministrstvu grof Potočki. Po končanem razgovoru sta se Beck in lord Halifax odpeljala v hotel »Savoy«, kjer sta lord Halifax in njegova žena priredila pol« kovniku Becku intimno kosilo. Popoldne je Beck obiskal min. predsednika Chamberlaina v spodnji zbornici, zvečer pa je bil gost pri lordu Ha-lifaxu v zunanjem uradu. »Press Association« napoveduje, da bodo jutri podpisali dogovor o vzajemni obrambi med Poljsko in Anglijo. Poljska stoji na stališču, da mora razmerje med Anglijo in Poljsko temeljiti na vzajemnosti. Lord Halifax bo poročal Becku tudi o nadaljnjem razvoju angleških razgovorov. London, 4. aprila. Popoldne ob 17. so se razgovori zunanjega ministra Becka nadaljevali v spodnji zbornici, kjer se je Beck sestal razen z lordom Hali-faxom tudi z ministrskim predsednikom Chamberlainom. Doslej o poteku in vsebini razgovorov ni bilo mogoče izvedeti nikake konkretne podrobnosti. Zatrjuje se, da je Beck povzel iniciativo za sklenitev vojaške pogodbe med Belgijo, Poljsko in Francijo v smislu garancijske izjave, ki jo je podal Chamberlain v spodnji zbornici pretekli petek. Angleški državniki so poljskega zunanjega ministra obvestili o razgovorih, ki se vršijo v pravcu sklenitve širšega obrambnega bloka evropskih držav, tudi z drugimi vladami. Zvečer je bil Beck v ministrskem predsedstvu, kjer so mu priredili svečan banket. Poljski listi o važnosti londonskih pogajanj Varšava, 4. aprila. AA. Listi pišejo v glavnem o obisku poljskega zunanjega ministra Becka v Londonu in posebno opozar- soditi, v koliko je notranja strnjenost in duhovna povezanost francoskega naroda, ki se je v zadnjem času manifestirala zlasti ob poslednjih zunanjepolitičnih izjavah Daladiera, dejansko napredovala. V tem pa je pomen današnjih predsedniških volitev v Franciji tudi za inozemstvo. jajo na sinočne Chamberlainove in Hali-faxove izjave v obeh zbornicah o razmerju med Veliko Britanijo in Poljsko. Listi pri tej priložnosti podčrtavajo prisrčnost sprejema, ki ga je Beck doživel v Londonu, in enodušno prijateljsko zadržanje britanske javnosti V svojih naslovih poudarjajo listi, da so se razgovori začeli v atmosferi medsebojnega zaupanja. Tako ugotavlja londonski dopisnik »Gazete Pol-ske«, da je Beckov obisk v Londonu v korist miru, in naglasa da so Chamberlainove in Halifaxove izjave še bolj precizirale poroštva ki jih daje Velika Britanija Poljski Po sodbi varšavskih listov se razgovori ne bodo nanašali samo na probleme, ki jo v zvezi z britansko izjavo, temveč tudi na vrsto drugih političnih in gospodarskih vprašanj. Vojaška pogajanja s Poljsko in Rusijo Pariz, 4. aprila. AA. (Štefani) Francoski listi pišejo, da bo prišlo v kratkem v London posebno poljsko vojaško odposlanstvo da podrobno prouči vojaško razmerje med obema državama. Isti listi trdijo, da se bo rumunski poslanik vrnil danes v London. London, 4. aprila. AA. Liberalni poslanec Mandel je zastavil v spodnjem domu vojnemu ministru Horu Belishi vprašanje, ali bo pričel s pripravimi za obisk načelnika angleškega generalnega štaba Gorta v Varšavi in Moskvi. Hore Belisha je odgovoril: »Za zdaj ne morem dati nobene izjave glede poznejših obiskov v drugih državah.« Poslanec Mandel je zatem vprašal, ali morda angleška vlada ne želi začeti z razgovori z novimi angleškimi zavezniki. Hore Belisha je dejal, da vse to zdaj proučuje. Angleški mornar o poljski odločnosti Varšava, 4. aprila. AA. (Havas). Finančni minister je dobil tole pismo v angleščini : »Prosim vas, sprejmite skromni prispevek pet funtov šterlingov (1300 din), ki ga vam pošilja neki mornar britanske teritorialne vojske. Prispevek je namenjen obrambi Poljske. Neomajna vo-lja vaše domovine, da brani svojo svobodo, je pri nas vseh zbudila veliko občudovanje«. — Pismo je podpisano John A. Tretham. Hore Belisha odgodil obisk v Gibraltarju Gibraltar, 4. aprila. AA. Po uradnem poročilu je vojni minister Hore Belisha odgodil svoj obisk v G.braltarju, nameravan za 11. aprila. Nov angleški poslanik v Budimpešti London, 4. aprila. AA Za angleškega poslanika v Budimpešti je imenovan Owen o'Maly, prejšnji poslanik v Mehiki. der, dr. Budisavljevič, inž. Košutič, dr. Juraj Šutej in dr. Tupanjanin. Zvečer se je predsednik vlade Cvetkovič vrnil v Beograd. Pomen dosedanjih razgovorov Zagreb, 4. aprila, v. V političnih krogih je vzbudil komunike o dosedanjih razgovorih med dr Mačkom in predsednikom vlade Draglšo Cvetkovičem živo pozornost. Smatra se da so bila v teh razgovorih obravnana in razčiščena vsa vprašanja. ki spadajo v program dela sedanje vlade, in da se bodo kmalu pokazala dejanske posledice teh razgovorov Značilno je, da »Hrvatski dnevnik«, ki je bil doslej precej rezerviran glede na zagrebške razgovore. napoveduje obnovo političnih svoboščin kot pogoj, da pride prava volja naroda do svojega polnega izraza. V teku razgovorov s predsednikom Cvetkovičem je predsednik dr. Maček še posebej podčrtal popolno solidarnost opozicije. Po praznikih se bo vršil v Zagrebu že predvideni širši sestanek delegatov vseh opozicijskih skupin na katerem bodo proučili sikupaj z dr. Mačkom osnove za na-dalnja pogajanja. Bodočih razgovorov s predsednikom Cvetkovičem se bodo udeleževali tudi zastopniki ostale opozicije. Mišljenje glavnega glasila politike dr. Mačka Zagreb, 4. aprila, o. Oficielno glasilo dr. Mačka »Hrvatski Dnevnik« nocoj ostro kritizira način poročanja o zagrebških razgovorih v beograjskem »Vremenu«. Pravi, da bi novinarji pač morali biti zanesljivejši posredovalci med politiki in čitatelji svojih listov. Poleg tega objavlja »Hrvatski Dnevnik« v svojem političnem uvodniku o zaključku razgovorov v Zagrebu med drugim naslednje: »Iz komunikeja se vidi. da niso bili sprejeti nikaki končni zaključki, nego da so ti razgovori dovedli le do izmeniave misli, ki je bila vsekakor potrebna Ker so razgovori odgodeni preko Velike noči, je časovno dana prTka. da se prinravi sradivo za nadalinio izmeniavo misli Dr Maček je SDrejel iniciativo vlade g Cvetkoviča. da bi se z njim sestal v Zogr"bu in izmenjal misli o vprašanjih, ki so b'la dejansko predmet dvd^evnih razgovorov. t"di v soglasju z zdrrženo opozicijo in JNS. Združena opoziciia in JNS im^ta orav tako pris+aše med srb~k:m narodom Njihove cile =o prav tako no+r^bn0. če se bo in ko se bo nrin^avil snoraznm med srbskim in hrvat=kim narodom za ureditev ^r^avne zajednice in medsebojnih odnošajev. Stranke združene opozicije imajo značaj takih narodnih strank, ki se niso ustvarile od zgoraj, a tudi JNS. ki je šla v volilno borbo kot opozicijska stranka, je prav tako pokazala, koliko je stvarno ukoreninjena med narodom. Ob priliki današnjih in včerajšnjih razgovorov je imel pred ednik vlade priliko čuti resne besede iz ust dr. Mačka. Dr. Maček je opozoril g. Dragišo Cvetkoviča na vse zlo, bi se je doslej prizadelo hrvatskemu narodu. Sam Dragiša Cvetkovič je ponovno naglasil, da želi voditi politiko dejanj. Proti taki politiki in proti takim dejanjem, ki bodo v skladu s potrebami hrvatskega naroda, hrvatski narod naravno nima ničesar in jih čimbolj iskreno želi. Dragiša Cvetkovič je v položaju politika, ki more, če hoče. izorati globoko brazdo v politično življenje s tem. da opusti prakso svojih predhodnikov, ki so zelo mnogo obetali, tudi zelo mnogo naredili, toda nič dobrega. Proračun je sedaj pod streho, odstranjene so tudi vse tehnične zapreke, ki so zadržavale predsednika vlade od poskusa, da bi izvedel napovedano politiko.« »Anglija stopa na čelo široke koalicije narodov" Angleški in francoski listi navdušeno odobravajo novo angleško politiko in Chamberlainove izjave o njej »Anglija je danes bolj složna, kakor je bila 1.1914." Pariz, 4. aprila. AA. (Havas): Francoski listi obširno komentirajo včerajšnji Chamberlainov govor v spodnjem domu. »Petit Parisien« piše: Magistralni govor ministrskega predsednika Chamberlaina na včerajšnji seji spodnjega doma bo ostal zelo pomemben, ter bo zabeležen na vidnem mestu v analih angleške politike. »Oeuvre« piše med drugim, da je treba, če se včerajšnji Chamberlainov govor primerja z govori pred nekoliko tedni, priznati, da se Chamberlain ni ustrašil radikalno spremeniti svojo politično igro ter dati angleški zunanji politiki odločno drugo smer. »Populaire« pravi, da izjava Chamberlaina prekaša po pomenu vse dosedanje njegove izjave. Chamberlain je včeraj točno preciziral svojo misel ter ni pustil v sonci niti najmanjšega vprašanja, ki bi se moglo postaviti. Napravil je konec vsakemu dvomu. Chamberlain je potrdil in razširil izjave glede angleških obveznosti. Anglija stopa na čelu široke koalicije vseh narodov v primeru vojne, toda vsi ti narodi potrjujejo v prvi vrsti voljo, da se branijo. Tudi drugi levičarski listi z navdušenjem pišejo o izjavi Chamberlaina. Pravijo, da je Chamberlain snoči govoril zelo energično in nenavadno odkrito. Onega dne. ko bo miroljubni sistem, ki ga je Chamberlain orisal v svojem včerajšnjem govoru zgrajen, bodo vojne zelo otežko-ne. Narodom se bo ponovno vrnila hrab-brost London, 4. aprila. AA. (Reuter): Ves današnji angleški tisk odobrava novo zunanjo politiko angleške vlade. »Daily Mail« posebno naglaša dejstvo, da politika angleške vlade ne pomeni obkroževa-nja Nemčije. Tu ne gre za borbo zaradi ideoloških sporov. »Times« naglaša, da so načrti angleške politike obrambnega značaja. To velja tudi za garancije za poljsko neodvisnost. Debata v spodnjem domu je pokazala, da vsi parlamentarni krogi odobravajo Cham berlainovo politiko. V Angliji no obstoja ljubosumnost napram močni Nemčiji, tomveč vsi priznavajo energijo in disciplino Nemčije in Nemcev. Angliji gre samo za to. da prepreči vojaško nadoblast Nemčije v Evropi. To je politika, ki jo je angleški narod izvajal v toku stoletij. j>Daily Telegraph« piše: Včerajšnja debata v spodnjem domu se je gibala v zmer nih mejah ter ni bila naperjena proti nikomur. Anglija je na ta način vsemu svetu pokazala, da obstoja edinstvo med parlamentom in narodom glede potrebe, da se prepreči vsaka osvojevalna politika. Solidarnost britanskega naroda je večja kakor je bila leta 1914. še pred kratkim je bil ministrski predsednik Chamberlain predmet ogorčenih napadov, včeraj pa so mn njegovi kritiki priznali, da ima njihovo zaupanje in da ga bo ves narod podpri pri izvajanju njegovih odgovornih nalog- Glede tega vprašanja ni nobenih raz- lik niti med strankami niti med razredi. Njegove odločne in dostojanstvene besede so napravile velik vis. V enakem smislu pišejo tudi vsi drugi listi brez izjeme. Italijanski listi Milan, 4. aprila. AA. (DNB): Popolo d' Italia« komentira včerajšnje Chamberlainove izjave in pravi, da pomenijo posreden napad na mir. List podčrtava, da je Chamberlain sporočil namero, da se ima protinemški blok razširiti še na druge države. List ugotavlja, da je polemika med Nemčija in Veliko Britanijo dosegla vrhunec. »Gazzetta del Popolo« meni, da proti Chamberlainovim in Halifaxovim besedam Berlin postavlja stvarnost, to je, da London in Pariz skušata Nemčijo obkoliti. Toda neporušljivost osi Rim-Berlin je temeljni element politike tretjega rajha. Zadovoljstvo predsednika Roosewelta Washington, 4. aprila. AA. (Štefani): Po poročilih dopisnika »Daily Newsa« iz Wa-shingtona spremlja predsednik Roosevelt z očitnim zadovoljstvom akcijo britanske vlade. Predsednik je v neprestani zvezi z zunanjim ministrom in se bo vrnil v VVashington v ponedeljek. ★ Sestanka francoskega letalskega ministra London, 4. aprila, br. Francoski letalski minister La Chamibre je bil davi pri ministrskem predsedniku Chamberlainu. Sestal se je tudi z letalskim ministrom Kings-ley Woodom, ki mu je opoldne priredil obed. Na obedu so bili poleg letalskega ministra tudi državni podtajnik za letalstvo Balfour, šef letalskega generalnega štaba general Waal ter francoski m angleški letalski strokovnjaki. Angleška trgovinska pogajanja z Rumunijo London, 4. aprila br. Angleški trgovinski minister Stan!ey je daies v spodnji zbornici izjavil, da bo v 14 dneh krenila v Rumunijo posebna trgovinska de'egacija angleške vlade. Vodil jo bo Frederic Light Tej izjavi pripisujejo v angleških kakor tudi v francoskih krogih velik pomen. Zastopniki angleške vlade se bodo z zastopniki rumunske vlade pogajaii tudi o dobavi vojnih potrebščin in letal za rumunsko armado. Hitlerjev povratek v Berlin Hamburg, 4. aprila. AA. Državni kancelar Haller je danes okoli 11. prispel z ladji? »Robert Ley« v Hamburg, ob 12.43 pa je odpotoval s p^seb^.im vlakom v Berlin. Odstop slovaškega obmejnega pasu Madžarom Madžari bodo ozemlje prevzeli na veliki petek — Tiso in Dureansky zopet v Berlinu Budimpešta, 4. aprila. AA. Danes opoldne so v vojnem ministrstvu v Budimpešti podpisali dogovor o novi slo-vaško-madžarski meji. Prenos suverenosti nad ozemljem, ki ga dobi Madžarska, se bo izvršil 7. aprila, ko bodo Madžari popolnoma zasedli odstopljeno ozemlje. »Pesti Hirlap« takole komentira novi dogovor: Madžarski narod iskreno upa, da bo v boreče miroljubno sodelovanje med obema državama popolnoma svobodno. Madžari žele brez pridržkov miroljubno sodelovati. Berlin, 4. aprila. AA. Iz tukajšnjih političnih krogov se je zvedelo, da se bosta predsednik slovaške vlade Tiso in slovaški zunanji minister Durčansky jutri pripeljala v Berlin, da se pogovorita o tekočih vprašanjih. Razgovorom bo prisostvoval tudi novi slovaški poslanik Černak. ,,Danes meni, jutri tebi" Bratislava, 4. aprila b. Pod naslovom »Danes meni, jutri tebi« objavlja glavni slovaški organ »Slovak« nekaj razmotri-vanj k poslednji razmejitvi med Slovaško in Madžarsko. List p še med drugim: »Načelo narodnosti bo nekoč zadobilo svojo vrednost tudi nasproti Madžarski, kjer se pol mi'ijona Slovakov in 700.000 Nemce* poteguje za svoje pravice v senci krone sv. Štefana. Danes meni, jutri tebi...« TeSeky in Csaky gresta prihodnji teden v Rim Budimpešta, 4. aprila, o. Madžarski ministrski predsednik Teleky in zunanji mi-nis er Csaky bosta čine 14. t. m. odpotovala v Rim, kjer bosta ostala do 18. t. m. Po njunem povratku iz Rima bo madžarska vlada sklepala o razpustu parlamenta in novih parlamentarnih volitvah. Nove v>htve bodo le na starem področju Madžarske, ker se v novih pokrajinah doslej še ni mogel uvesti novi politični zakon. Neurath nrispe danes v Prago Praga, 4. aprila, vv. Primator Prage dr. Klapka in njegov namestnik Ptitzner sta za jutrišnji prihod protektorja Češke in Moravske nemškega zunanjega ministra Neu-ratha izdala progas, v katerem pozivata prebivalstvo, naj ga sprejme čim slovesne-je in razobesi zastave. Pred imenovanjem nove češke vlade Praga, 4 aprila. AA (Štefani): Te dni bo imenovana nova vlada češkomoravskega protektorata. Smatrajo, da bo za novega predsednika vlade imenovan Chave'ka, ki uživa veliko zaupanje predsednika Hache, za podpredsednika genera' Gajda ter za ministra notranjih zadev Hruby. Češki oficirji v angleški vojski London, 4. aprila. w. V spodnji *born:ci je angleški vojni minister Hore Beiisha poda ' e pomembni izjavi. Na vprašanje posianca Manderja, ali je ang eško vojno ministrstvo že proučilo ponudbe večjega števila čeških oficirjev, ki bi radi dosegli namestitev v angleški vojski, je dejal, da je ministrstvo res proučilo večje število prošenj. Češki oficirji bodo sprejeti v angleško vojsko, če &e izk""-:o z Zadostnim znanjem angleščine in imajo vse potrebne kvalifikacije Poleg tega je izjavil, da je vlada sklenila takoj izvršiti koord;nacijo konjenice in posameznih edinic tankov ter drugih oklop-nih vozil. Ustanovil se bo poseben armijski zbor, v katerega bo vključeno 18 konjeniških polkov ter vse edinice tankov, ki pripadajo sedaj ločeno regularni in teritori-jalni vojski. S tem bo izenačena izobrazba moštva in povečana vojaška sposobnost te vrste orožja. Ta reorganizacija bo čim prej izvršena. Francoski katoliški škoSi o obnovi in moči Francije Velikonočno pastirsko pismo — Soglasje z vladno politiko - »Obramba miru in krščanske civilizacije" Pariz, 3. aprila, d. Včeraj je bila objavljena skupna poslanica francoskih katoliških škofov, ki je bila sklenjena na nedavnem zaupnem posvetovanju vseh kardinalov in nadškofov iz Francije. Poslanica je prežeta vere in zaupanja v moč in veliko bodočnost Francije ter poziva vse vernike, naj se strnejo v požrtvovalnem delu za domovino. O poslanici in o nagibih, ki so pri njej vodili kardinale in nadškofe, je pariški kardinal Verdier dal za liste izjavo, v kateri pravi med drugim: »Nas kardinale in nadškofe je pri naših sklepih vodilo troje bistvenih načel: 1. Zdelo se nam je, da je sedanji trenutek za Francijo resen in pomemben. Ce se bo, kakor smo trdno prepričani, naša obnova nadaljevala in zaključila, potem se bo v Franciji in v svetu mnogo spremenilo. Jasno je, da je svetu potrebna močna in složna Francija kot zaščitnica krščanske civilizacije. Zato se nam zdi, da je vlada vsmerila našo domovino na pravo pot vstajenja. Pri tem je postopala v skladu z zdravim rodoljubjem, ki je tako globoko zasidrano v dušah vseh pravih Francozov Čeprav smo mi vedno nad političnimi strankami, smo iz teh razlogov smatrali za svojo dolžnost, poslati svojo spomenico tudi vladi. Vodila nas je pri tem želja izreči vladi naše priznanje, ji vliti še več poguma ter jo podpreti pri njenem delu. 2. Hoteli smo dalje pokazati, da bo delo za obnovo naše domovine še lažje in uspešneje, če bodo vsi Francozi pri tem iskreno sodelovali. Prepričani smo. da bo tudi poslanica episkopata potegnila za seboj in spreobrnila mnogo omahljivcev. To bo tem lažje, ker moramo priznati, da je sedaj stališče vlade napram moralnim vrednotam zelo simpatično. 3. Slednjič smo mislili tudi na to, da bo naš korak razblinil trdovratne predsodke o brezb?žni Franciji. Svet se bo prepričal, da je Francija ponosno krenila na pot svojih najlepših krščanskih tradicij.« Na koncu je kardinal Verdier izrazil svoje zadovoljstvo, da so parlom^nt. časopisi in javno mnenje tako odločno podprli delo vlade za obnovo in okrepitev domovine Francija je sedai pokazala svetu svoj osvežujoči obraz. Kardinal je končal z besedami: »Francija 7bira vse svoje materialne in duhovne sile. da bo v primeru no*rebe lahko bri>T»;ia krščansko civilizacijo in zavarovala mir.« Pred pressnovo I belgijske vlade Bruselj, 4. aprila. AA. Kralj Leopold III. je danes sprejel min. predsednika Pierlota, ki je nato odšel na sejo ministrskega sveta V dobro poučenih krogih mislijo, da Pierlotova vlada ne bo prej podala svoje ostavke, dekler ne bo mogla nyva vlada prevzeti svojih poslov. V političnih krogih mislijo, da se bodo pogajanja za sestavo vlade nadaljevala še čez velikonočne praznike, sodijo pa, da bo kralj poveril mandat zopet Pieilotu, ki bo najprej skušal sestaviti vlado treh strank, namreč katoličanov, sccialis.ov in liberalcev. če bi se pokazalo, da je sodelovanje s socialnimi demokrati nemogoče, bo najbrže sestavljena koalicijska vlada katoličanov in libera'cev. če Pierlot ne bo uspel, bo bržkone dobil mandat za sestavo nove vlade bivši minister Deveze (liberalec), o katerem sicer govore, da bd utegnil posta^ ti zunanji minister. Volitve na Danskem Kodanj, 4. aprila. AA. Volitve v poslansko zbornico so potekle v popclnem miru ia niso prav nič spremenile dosedanje slike danskega političnega življenja. Obe vladni stranki, socialistična in radikalna, sta ohranili večino 78 mandatov od celot-nega števila 140 mandatov. Narodna socialistična stranka, ki doslej ni bila zastopana v parlamentu, je dobila 3 mandate. Stranka nemške manjšine je obdržala svoj dosedanji mandat, ad. danske Izid poslanskih volitev je naslednji: kmetska stranka 4 (—1), komunistična 3 (—l), narodno-socialistična 3 (+3), stran ka lige za človeške pravice 3 (—1), konservativna stranka 26 (nespremenjeno), radikalna stranka 14 (nespremenjeno), socialistična stranka 64 (—4), liberalna stranka 30 (+2), nemška manjšinska sku pina 1 mandat (brez spremembe],. Nova t lirika vlada Ankara, 4. aprila. AA. Novo turško vlado je zopet sestavil dr. Refik Saldam. Vsi ministri so obdržali prejšnje por felje. Nova vlada ima dva nova resora in sicer prometno ministrstvo, ki bo prevzelo del poslov ministrstva za javna dela, in trgovinsko ministrstvo, ki bo prevzelo del poslov gospodarskega ministra i va. Novi trgovinski minister je Džesmi Erin, bivši državni podtajnik v finančnem ministrstvu, prometni minister pa je bivši minister za javna dela Ali četirkaja. Ministrstvo za javna dela je prevzel Ali Fuad. Ruskt-jifonski dogovor o ribolovu Moskva, 4. aprila. AA. Rusko-japonskl dogovor o ribolovu ob Sahalinu je omejil število ribjih lovišč v ruskih vodah, kjer smejo Japonci ribe loviti. Japonci so pristali na to, da bodo imeli na razpolago 27 lovišč, to je manj kakor lani, plačati pa bodo morali za 10% višjo pristojbino. Ruska vlada si je iz strateških razlogov pridržala 37 lovišč. „Yankee Clipper" v Angliji London, 4. aprila, br. Veliko ameriško letalo »Yankee Cliper«, v katerem je prostora za 74 potnikov in ki je pred tremi dnevi startalo v Ameriki ter se med potjo ustavilo na Azorih. kjer ga je zadržal vihar je po poletu iz Južne Amerike ob 14.40 srečno pristalo v luki Southamptonu. V pristanišču je letalce sprejela velika množica ljudi. Pogreb polkovnika Slaweka Varšava. 4. aprila. AA. Jutri bodo na državne stroške pokopali bivšega predsednika vlade in sejma Valerija Slaweka. Na sejm-ski palači so razobesili zastavo na pol droga. Predsednik vlade Skladkovvski je poslal pokojnikovi vdovi sožalno izjava Beležke „Ni nepremostljivih ovir za sporazum" Vtlderjeva »Nova riječ« razpravlja o arbsko-hrvatskem sporazumu ter prihaja do zaključka, da nalaga zdravi instinkt ljudstva vsem nam čim prejšnjo rešitev hrvatskega vprašanja, časi so taki da nam naravnost narekujejo hitro akcijo. Po našem globokem prepričanju ni med nami danes takih načelnih razlik, da bi tvorile nepremostljivo oviro za sporazum. Zanj so se izjavile vse srbske stranke, in to ne samo s platonskimi izjavami, temveč s skupno borbo. Dogovorjena je že tudi pot za izvedbo sporazuma. Postavljeni so vsem skupni temelji za sporazumevanje. Na teh temeljih se bodo pojavila gotovo še različna gledanja, kar je povsem naravno. življenje je borba, gotovo pa je, da ne bodo stali pri sporazumevanju več na eni strani samo Hrvati, na drugi pa samo Srbi. Pomešali se bodo med seboj pri izgradnji sporazuma. Treba je samo resnice in dobre volje, še so v igri razni neposredno in osebno zainteresirani elementi, toda pred očmi moramo imeti stari slovanski rek, da »kdor noče imeti brata za brata, bo imel tujca za gospodarja«. Za veliki posel narodnega sporazumevanja je potrebna koncentracija vseh pozitivnih narodnih sil, in sicer koncentracija od spodaj navzgor.«. »Slovenec" o sreskih skupščinah JNS v Beli Krajini Sijajni skupščini Jugoslovenske nacionalne stranke v Črnomlju in Metliki sta silno vznemirili »Slovenca«. Na drugem mestu kratko poročamo o njunem poteku. V Črnomlju so trije poslani motilci poskušali kvariti potek zbora z raznimi medklici. Zborovalci, bilo jih je nad 300, so bili razpoloženi, da jih že pri prvem poskusu postavijo na hladno. Toda na željo poročevalca senatorja dr. Kramerja so jih mirno pustili, da so postavljali razna vprašanja, na katera so dobivali odgovore, ki jih je vsa dvorana sprejemala z burnim odobravanjem in odkritim zadoščenjem. Ogorčenje je nastalo le v trenutku, ko je eden izmed motilcev pričel protestirati, da se v dvorani govori tudi hrvatsko. Navzočih je bilo namreč nekaj gostov iz sosednega hrvatskega sreza Seveda je dal dr. Kramer temu motilcu odgovor, kakršen mu je pristojal. V ostalem medklici niso trajali dolgo in motilcem je kmalu zmanjkalo sape ter so se potem ves čas dr. Kramerjevih izvajanj obnašali dostojno. Dr. Kramer je govoril nad poldrugo uro. Da je bila skupščina odlično obiskana, priznava tudi »Slovenec« sam, ko pravi, da se je občnega zbora JNS udeležilo zelo mnogo ljudi, zatrjuje pa, da ]e bila velika večina med njimi dr Kramerjevih nasprotnikov, in si izmišljuje, da se je govornik vseh neljubih vprašanj otresel z obljubo, da bo na koncu odgovarjal. Mesto tega pa je baje hitro odšel. Mi beležimo to originalno poročilo, da pokažemo naprednim ljudem iz Črnomlja In iz črnomeljskega sreza, ki so bili navzoči na skupščini, v kakšni zmoti so se nahajali, ko so mislili, da je bila to ena i7med najlepših naprednih skupščin, kar jih je bilo kdaj v Črnomlju. --------- --------- Se hujše je bilo baje v Metliki. Na metliški skupščini, kjer se je ob pol dveh popoldne nagnetla polna kino - dvorana naprednih ljudi in kjer ni bito pol;t'čnega nasprotnika niti blizu, je videl »Slovencev« poročevalec celih 10 pristašev dr Kramerja! Odnševljeno in bojevito razpoloženje. ki je vladalo na tej skimšč'ni, oro^ša »Slovenec« za zasluženo obsodbo naroda. Dr. Koro.ec v Italiji Kakor poroča »Slovenec«, je predsednik senata dr. Anton Korošec odpotoval v južno Italijo, kjer bo ostal čez velikonočne praznike. Borba za avtomobil V beograjskih listih se je vnela živahna polemika o lastništvu nekega osebnega avtomobila, katerega smatrata za svojo lastnino beograjski mestni odbor JRZ in bivši minister Djura Jankovič. Avtomobil je bil shranjen v garaži beograjske organizacije JRZ do 1. aprila. Ta dan je prišel ponj bivši min ster Jankovič in ga odpeljal v svojo privatno garažo. Beograjski mestni odbor JRZ je obdolžil g. Jankoviča, ki je bil do nedavna tudi po3levodeči podpredsednik osrednjega odbora organ zacij JRZ za Beograd, da si je samolastno prisvojil avtomobil, ki je last stranke. Prijavil ga je zaradi tega pol ciji s prošnjo, da mu vrne prisvojeni avtomobil. Djura Jankovič se je oglasil v beograjskih listih s posebno izjavo, v kateri trdi, da je kupil športni avtomobil za svoje stroške in da ga je samo odpeljal iz garaže organizacije JRZ kjer ga je imel začasno shranjenega. Svojo izjavo je zaključil s slovesno obljubo, da bo podal ostavko na svoj poslanski mandat, če mu dokažejo, da športni avtomobil ni njegova zasebna lastnina. V zvezi s to izjavo poroča »Poltika«, da vztraja odbor JRZ pri tem, da je bil avtomobil last organizacije in da ga je prijavil g. Jankovič pri policiji na svoje ime samo kot poslevodeči podpredsednik osred njega odbora beograjskih organizacij JRZ. Policija je zaslišala med drugimi tudi posl. Dragoljuba Zekavca. ki je izjavil, da mu je znano, da je bil avtomobil kupljen s strankinim denarjem in samo dan na razpolago g. Jankoviču. To da mu je tudi nedavno potrdil sam bivši predsednik vlade in šef JRZ dr. Milan Stojadinovič, ki je obljubil, da bo pozval.' Jankovič naj avtomobil vrne. Moč narodne sloge na Po2j~I..jn Prvič po dolgih letih se je zgodilo, da so se v perečem vprašanju državne obrambe znašle skupaj vse poljske stranke, tako vladne kakor opozicijske. Kakor znano, je vlada te dni razpisala prvi obrok novega oborožitvenega posojila v znesku 300 milijonov zlo tov, ki bo uporabljen za letalske potrelbščine. Za propagiranje tega posojila je bal ustanovljen akcijski odbor, v katerem so poleg zastopnikov vladnih strank zastopani tudi predstavniki vse opozicije. Za predsednika odbora je i bila izvoljena vdova maršala Pilsudskega. ' Posojilo je v veliki meri po zaslugi te složne nacionalne akcije naletelo na tako velik odmev v poljski javnosti, da so ga veg ko tretjino podpisali že gred fona,al- , Smrtna nesreča iraškega kralja Gazija Zaletel se je z avtom v drog električne napeljave in dobil smrtne poškodbe na glavi Bagdad, 4. aprila, d. Ko se je snoči ob 23.30 vračal iraški kralj Gazi s svojim avtomobilom na dvor, se je avto, ki ga je kralj sam šofiral, z veliko brzino zaletel v neki drog električne napeljave. Kralju je pri padcu počila lobanja in so mu izstopili možgani. Kmalu nato, 40 minut po polnoči, je izdihnil. Emir Gazi je bil rojen v Meki 12. marca 1. 1912. kot četrti ctrok in edini sin Fejsala Ibn Huseina, ki je bil kronan za iraškega kralja 23 avgusta L 1921. šolal se je v šoli mladih angleških aristokratov v Harrowu pri Londonu ter je bil tik pred absolviranjem oficirske šole v Sandhurstu v Angliji, ko je njegovega očeta kralja Fejsala med zdravljenjem v Bernu zadela v noči na 8. septembra 1. 1933 srčna kap. Mladi Gazi je bil kronan za iraškega kralja 8. septembra L 1933 v Bagdadu. Kmalu potem, ko je zasedel iraški prestol, se je poročil s svojo sestrično princeso Alijo, hčerko bivšega hedžaskega kralja Alija. V splošnem je bil angleško orientiran. Za novega iraškega kralja je bil proglašen njegov sin Fejsal, ki je star šele 4 leta. Zaradi njegove mladoletnosti bo kraljevske posle opravljal namestnik emir Abdulah, zet pokojnega kralja Gazija. ki je sin bivšega hedžaskega kralja Alija in je v Iraku zelo priljubljen. Za namestnika ga bo po ustavi proglasil parlament, ki je bil sicer razpuščen, pa so ga v ta namen že sklicali na izredno zasedanje. Njegov sklep bo naknadno potrdil novi parlament. London, 4. aprila. w Na vest o smrti iraškega kralja Gazija je nastalo med prebivalstvom v Mosulu veliko razburjenje. Množica je napad a poslopje angleškega konzulata ter ga zažgala in ubila angleškega konzula. V Mosulu je bilo proglai^eno zaradi tega obsedno stanje. Predsednik iraške vlade je izrazil angleškemu poslaniku svoje obžalovanje zaradi tega dogodka Berlin. 4. aprila, o. Tukajšnji popoldanski listi poročajo v zvezi s smrtna nesrečo iraškega kra ja, da je vest o tej nesreči izzvala v londonskih političnih krogih mnogo skrbi. Prestolonaslednik Iraka je st-r šele 4 leta. V Londonu je nastala bojazen, da bi se pojavile v Iraku notranje politične težave. Pričeli so že povsem resno računati z možnostjo prevrata, ki bi ga izvedli neki vojaški krogi v sporazumu z bivšim ministrskim predsednikom. Naš izvoz v Francijo se bo potrojil Trgovinski minister o novih gospodarskih pogodbah s Francijo — V veljavo so stopile že 1. aprila Beograd, 4. aprila AA. Trgovinski minister Jevrem Tomič je dal danes naslednjo izjavo: »Trgovinska izmenjava blaga med našo državo in Francijo poteka od 1. januarja preteklega leta na podlagi plačevanja v devizah po sporazumu o plačilnem prometu od 14. decembra 1937, s katerim je bilo določeno tudi razmerje medsebojne izmenjave. Poa vplivom klirinških in kompenzacijskih aranžmajev naše države z državami Srednje Evrope so se cene naših kmetijskih proizvodov lani gibale nad nivojem cen na svobodnih tržiščih. Nezadovoljiv odnos, ki je nastal med našimi in francoskimi cenami, je imel za posledico, da je naš izvoz v Francijo padel, dočim se je francoski uvoz v našo državo zaradi padca franca povečal. Takšen razvoj zamenjave je privedel do motenj, ravnotežja med izvozom in uvozom, ki je bilo določeno po sporazumih od decembra 1937. Obojestranski interes je zahteval, da se začno čim prej pogajanja, s katerimi bi se odstranile nastale motnje. Pogajanja, ki so se s tem namenom začela v Parizu, so imela namen vzpostaviti ravnotežje in omogočiti povečanje našega izvoza v Francijo in da bi olajšal prenos naših finančnih obveznosti. Pogajanja so se uspešno končala 10. februarja letos s podpisom sporazuma o trgovinskih plačilih, sporazuma o carinskih preferencah, sporazuma o kontingentih in dodatka h konvenciji o trgovini in plovbi iz leta 1929. Sporazum o trgovinskih plačilih, s katerim se zamenjuje sporazum od 14. decembra 1937, določa, da se bo trgovinska zamenjava vršila na podlagi plačevanja v devizah ter da mora biti naš uvoz v Francijo za 40% večji od našega uvoza iz te države. V primeru, da trgovinska bilanca ne pokaže te aktivnosti, imamo pravico, da se poslužimo pri uvozu iz Francije uvozne kontrole. S sporazumom o carinikih preferencah se odobravajo povračila v okviru določenih kontingentov za vse naše proizvode (konji, žive ovce, ovčje meso, gnjati, slanina, prekajena salama, zaklana živina, jajca, koruza, fižol, suhe slive, rezan les in celulozni les). S sporazumom o kontingentih nam Francija poleg rednih kontingentov za leto 1939 zagotavlja tudi dopolnilne kontingente za paradižnikove konzerve, kože, emajlirano posodje, gnjat, soljeno meso, salamo, zaklano živino, jajca, sir, koruzo, fižol, jabolka, slive, živino in drugo. Dodatek b konvenciji iz leta 1939 vsebuje znižanje naše carine na datlje in izboljšanje nekaterih carinskih tarif. S temi sporazumi, ki jih je odobrila francoska vlada in ki so stopili v veljavo 1. aprila letos, je naša trgovina s Francijo dobila boljšo in solidnejšo podlago za nadaljnji razvoj Lahko pričakujemo znatno povečanje našega izvoza v Francijo. Zagotovljen nam je tudi aktivni saldo, ki nam bo olajšal izpolniti finančne obvez, nosti do Francije. Upanje, da bomo na podlagi obstoječih dogovorov mogli po-trojiti naš normalni izvoz v Francijo ni brez podlage. Dozdaj nismo mogli zakadi razmerja med cenami izkoristiti niti polovice dosedanjih kontingentov, ki nam jih je Francija odobrila. S pomočjo carinskih restitucij, ki bodo prišle do izkaza v naših izvoznih premijah, bo izvoz v Fran cijo postal rentabilen, kar bo pripomoglo k temu, da bomo lahko izkoristili v novih sporazumih povečane kontingente. Na dru gi strani pa, če Francija poveča — kakor se more pričakovati — svoj nakup nekon-tingentiranih proizvodov v naši državi — ni izključeno, da se bo naš izvoz v Francijo v kratkem dvignil na preko 300 milijonov din. To bo brez dvoma ugodno vplivalo na nadaljnji razvoj gospoda-skih razmer v državi, Učit ;1 ji pri ministru prosvete Beofc.afl, 4 aprila, p. Danes se je v Beogradu pričelo zasedanje širšega upravnega odbora Jugoslovenskega učiteljskega udruženja Dopoldne so bili člani upravnega kakor tudi izvršnega in nadzornega odbora pri prosvetnem ministru Ciriču. Vodil jih je predsednik JUU Ivan Dimnik. Predsednik Dimnik je ministru obrazložil stališče učiteljstva glede perečih učiteljskih, stanovskih in šolskih vprašanj. Pri ocenjevanju učiteljev naj bi se spet upoštevalo izvenšolsko prosvetno m nacionalno delo učitelja Učiteljstvo z velikim zanimanjem pričakuje, da se repari-rajo vsi primeri, v katerih so bile učiteljske pravice prizadete, kakor je to že na programu kr. vlade Za pravilno napredovanje učiteljstva bi se moral uvesti poseben seznam o činu; omogoči naj se na splošno napredovanje do 5 položa:ne skupine. Predsednik se je ministru zahvalil za amandmaje, ki jih je narodna skup- Dr.S?2ž iz češke V soboto je prispel v Češko T?ebovo grneralni inšpektor za gradnjo nemških avtomobilskih cest dr. Todt. Ogledal si je pripravljalna dela za gradnjo avtomobilske ceste Dunaj—Vratislava. Ob projektirani progi grade šest taborišč za delavce, ki bodo zaposleni pri gradnji nove ceste. Vrhovni poveljnik nemške okupacijske vojske na češkem in Moravskem general Blaskowitz si je ogledai škodove tovarne v Plznu. V vsa češka uredništva so bili poslani posebni inšpektorji, ki bodo v bodoče določali smer pisanja 6ešk:h listov. Za Veliko noč bo pričel izhajati v F»ragi nov nemški dnevnik »Der neue Tag« (Novi dan), ki bo uradno glasilo hitlerjevcev za češko in Moravsko. Po najnovejših vesteh bo novi nemški list »Der neue Tag« začel izhajati že danes, istočasno pa bosta prenehala izhajati »Prager Tagblatt« in njegova popoldanska izdaja »Prager Abendzeitung«. Nemški listi dalje poročajo, da so pričeli i zve ša ti po praških kavarnah napise »Židom vstop prepovedan«. Njihov zgled posnemajo tudi gostilničarji in lastniki raznih drugih obratov. nim razpisom. Formalno podpisovanje se začne šele ds-^s že do včeraj pa so podpisali posojilo za preko 100 miMjonov zlo-tOY, ščina sprejela tako glede odprave celibata in glede novih imenovanj, posebno pa za tople besede, ki jih je minister izrekel za učiteljstvo v svojem govoru v skupščini. Glede organizacije je predsednik Dimnik izrazil željo, da bi se uredil tak način sodelovanja z legalnimi zastopniki Jugoslovenskega učiteljskega udruženja, da ne bi bilo več nikakih motenj. Minister je bil končno naprošen, da tudi v bodoče upošteva težnje učiteljstva in učiteljske organizacije. Prosvetni minister je v svojem odgovoru zavzel glede posameznih vprašanj zelo določno stališče. Njegova izvajanja so bila sprejeta od prisotnih zastopnikov učiteljstva z velik*m zadovoljstvom. Po kratki seji, kateri je sledil obisk pri prosvetnem ministru, se je zasedanje upravnega odbora JUU popoldne nadaljevalo. Na dnevnem redu so bila razna stanovska in organizacijska vprašanja. Prosvetri ml Sster odpotoval v Nico Beograd, 4. aprila. AA. Prosvefni minister Stevan čirič se je odpeljal v Nico na zasedanje izvršilnega odbora medparlar mentarne unije. Šahovski turnir v Zagrebu Zagreb, 4. aprila, r. V nedeljo se je pričel v Zagrebu šahovski mojstrski turnir za prvenstvo države. Dosedaj so bila odigrana štiri kola. V IV. kolu so bili doseženi naslednji rezultati: Avirovič:Ko-stič 0:1; Tomovič:Filipčič 1:0; Vidmar ml.: Petek 1:0; Broder:Vukovič remis; Schreiber:dr. Vidmar remis; Lešnik: dr. Kalabar 1:0. Partiji Rožič:Furlani in Pire: Preinfalk sta bili prekinjeni. V prvi ima izglede na zmago Furiani, v drugi Pire. Stanje po IV. kolu: Vukovič 3 in pol, Kostič in Schreiber 3, Pire 2 in pol (1), Broder, Preinfalk in Tamovič 2 (1), Lešnik; dr. Vidmar, Vidmar ml. 2, Avirovič 1 in pol, Furiani 1 (2), Filipčič 1, Petek pol. Kalabar in Rožič 0 (1). Jutri bo odigrano V. kolo. Vremenska napoved Zeruinska: Toplejše in delno oblačno vreme. i Dunajska: Spre~ jivo na zapadu nekoliko bolj oblačno, ponekod morda pada« 1 vine, milo vreme, Naši kraji in ljudje Važna posvetovanja v Zagrebu V nedeljo je prispel v Zagreb predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič. Ze isti dan sta si izmenjala obiske z dr. Vladimirjem Mačkom. V ponedeljek in včeraj pa sta imela dva daljša sestanka, na katerih sta govorila o tem, kako bi se čim prej izvedle priprave, potrebne za reševanje hrvatskega vprašanja. Sestanka sta bila v prostorih zagrebške banske uprave, kjer sta gg. Cvetkovič in dr. Maček sprejela tudi novinarje. Naša slika ju kaže v krogu poročevalcev jugoslovenskih dnevnikov Sreča išče petnajst kolesarjev V nedeljskem »Jutru« smo objavili seznam nagrad, namenjenih onim, ki bodo reševali nagradno nalogo v velikonočnem »Jutru«. V seznam se nam je vrinila pomota. Pomote so navadno neprijetne, ta je pa prijetna in je bodo zelo v<*seli mladeniči in mladenke. Pozabili smo namreč na to, da smo prvotno določeno število dvokoles pozneje zvišali še za pet, tako da bo v resnici izžrebanih petnajst prvovrstnih koles. Možnost biti izžreban za eno izmed tristo in še več nagrad, bo torej večja kakor kdaj prej. Skrbite torej, da pridete v soboto čim prej do velikonočne številke »Jutra«, ki bo poleg raznih zanimivosti objavila tudi nalogo nagradnega tekmovanja. Pogled na eno izmed izložb oglasnega oddelka »Jutra« v Ljubljani, ki razstavlja lepe nagrade, namenjene vsem reševalcem »Jutrove« velikonočne nagrade. Ne pozabite, da so lepe nagrade vsem namenjene, ker ne pozna tekmovalna sreča nobenih izbrancev Carinama naj bo zgrajena na Ljubelju Upravičene pritožbe voznikov in potnikov Tržič, 4. aprila Že mnogo let sc rešuje vprašanje zgraditve carinarnc na Ljubelju, komisija za komisijo prihaja vsako leto, in še danes, po 20 letih obstoja države, se odločujoči činitelji niso zodinili, kje naj se carinarnica postavi. Ljubelj jc znan že iz rimskih časov, dolgo že vodi preko njega ena najbolj romantičnih in najbolj drzno izpeljanih državnih cest z največjim vzponom v Evropi. Ni čudno, da je postal Ljubelj najbolj priljubljena prehodna točka za inozemske motorne vozači in turiste in ima najkrajšo zvezo z našim morjem za motorna vozila, ki prihajajo iz Nemčije in severnih držav. Zaradi tega se ga vsako leto več inozemcev poslužuje za prehod v našo državo aH pa za transi t v Italijo. Za dokaz služi statistika cariname pri Sv. Ani, ki jc zdaj v cestar-jevem posle?]-)ju ima pa neprimerno lego. ker je 2400 m nižje državne meje. Nižja lega in pa dejstvo da sc v teh 2400 m nahaja najhujši vzpon ceste (25%) sta dala že povod za. neštete pritožbe s strani inozemskih motornih vozače v. Avtomobilist, ki pride iz Nemčije k nam in nima svojih potnih listin v redu, se mora vrniti po najhujšem vzponu nazaj v Nemčijo, in nešteto vo7,aeev je obtičalo pri tem vzponu zaradi preslabega motorja. Prišlo je do mučnih incidentov in opazk na račun naše uprave. Povsod po naših gor-sikih prelazih, kakor na Podkorenu in Jezerskem, ki imata manj prometa kakor Ljubelj, so carinarnc tik na meji, le Ljubelj je izjema, na škodo tujskemu prometu v naši državi, čeprav sta Putnik in Avtomobilski klub že večkrat vlagala pritožbe. Kako važnost polaga Nemčija na zgraditev carinarnc tik na meji. dokazuje dejstvo, da je takoj zgradila na vrhu Ljubelja carinarno za poletno odpravo potnikov in so zdaj že navrsti priprave, da zgradijo veliko carinarno na vrhu Ljubelja z vsem potrebnim, konfortom in stanovanji za vse carinske uslužbence. Zdaj vrše stalno službo tudi pozimi. Pri nas se pa slišijo glasovi, da nameravajo odločujoči činitelji carinarno zgraditi 2400 m nižje od meje. Po vsem svetu se carinska služba opravlja tik na meji, le Ljubelj naj bi bil bela vrana. Pri vprašanju zgradbe carinarnice pa ne smejo igrati vlogo kaki osebni interesi ali komodnost. temveč le brezhibno vršenje carinske službe, ki služi za preprečenje tihotapstva (sedaj je 2400 m prostega prostora in se je dogajalo, da so potniki iz avtomobilov metali na tej progi tihotapsko blago) in pa hitra odprava potnikov. Ko prihajajo inozemski potniki v našo državo, vsak vprašuje, kje je naša carinama. Želijo vse mogoče informaeje in ves mednarodni promet sprejema naš vri' graničar, ki pa žal ni vešč tujih jezikov. Če se zgradi carinama, naj stoji tam. kamor spada: na vrhu Ljubelja. Z njo naj bo pisarna ,Putnika'. S tem bodo vsi dosedanji nedo-statki odpravljeni in z-rase! bo ugled naše države. Pustolovščine Franceta Pibernika Potikal se je po vsej Sloveniji — Plen na policiji Ljubljana, 4. aprila Preiskava proti bivšemu natakarju Francetu Piberniku, ki so ga bili zaradi lepega števila tatvin pred dnevi aretirali, zavzema kljub njegovi molčečnosti zmerom širši obseg Pibernik kaže izredno slab spomin, kar se tiče njegovih dejanj. Spominja se namreč samo vlomov in tatvin, ki mu jih je policija dokazala, ne mara pa imeti pojma o tem, od kod je še cela druga kopa predmetov, ki jih je bila policija zaplenila na njegovem stanovanju. Kljub vsemu pa je preiskovalnim organom uspelo, da so doslej že v dobršni meri pojasnili' njegovo mnogovrstno delavnost.^ Med drugim so se oglasili metliški orožniki, »ki sporočajo, da se je Pibernik zadnje dni oktobra lani mudil v Metliki, kjer je tudi prenočeval. Kakor je bil mož zmerom elegantnega nastopa, tako se tudi Metličanom niti malo ni zdel sumljiv. V noči na 2. oktobra pa so ga nekateri videli postavati na ulici pred gostilno Pavla Cara. Naslednje jutro se je po Metliki jaznesel glas, da je bilo ponoči vlomljeno v Carevo gostilno, prav tako pa tudi v gostilno Ivana Valjevca. V prvi je vlomilec nakradel za okrog 1370, v drugi pa za okrog 1300 din raznega blaga. Vse skupaj je pobasal v kovčeg in odšel proti Bubnjarcem, kjer je sedel na vlak in se odpeljal proti Karlovcu. Očitno je bil namenjen kam dalje na Hrvatsko, kjer bi nabrano robo razprodal, a se je ustrašil orožnika, ki je kontroliral potnike v vlaku. Brez pomisleka je vrgel kovčeg skozi okno in še sam skočil iz drvečega vlaka. Pri tem si je poškodoval roko, vendar se mu je posrečilo pobegniti v vavteški gozd, kjer se je pridružil skupini ciganov. Ko pa je spet naletel na orožniško patrolo, je bos in raztrgan pobegnil od ciganov in čez Gorjance zbežal na Hrvatsko. Od tam je krenil proti Zidanemu mostu, dne 2. novembra pa se je že pojavil v Celju v čisto novi obleki, ki jo je bil pač ukradel nekje na potL Prav tisti čas je bilo izvršenih več vlomov v okolici Trbovelj in Petrovč pa ni izključeno, da je Pibernik imel prste vmes. Iz Celja je Pibernik odpotoval v Maribor, od tam v Zagreb, pa se je kmalu vrnil v Celje, kjer ima v mestu in okolici Teč znancev in znank. Pri njih se je skrival nekaj dni, nato pa je odpotoval v Ljub ljano, kjer je zagrešil še nekaj vlomov in tatvin. Ko so ga aretirali, je bil zelo elegantno oblečen. Na sebi je imel novo obleko iz finega rjavega sukna, ki pa ji je iztrgal krojaško znamko. Nosil Je nove čevlje in kratek črn hubertus. Med zaplenjenimi predmeti, ki jim policija še ni mogla ugotovoti lastnika, je skoraj nov rjavo pikčast ženski plašč z rjavo svileno podlogo, lep moški suknjič iz rjavega lodna, športne hlače, več raznega perila, temnoprogast namizni prt, polhovka, usnjena čepica s kožuhovinasto podlogo, nov mesarski nož, več kosov suhega mesa in celo zavoj tablet aspirina. Med drugim so našli pri njem tudi odlomljene škarje, ki se jih je očitno posluževal pri kakšnem vlomu. Lastniki najdenih predmetov, naj se javijo pri kriminalnem oddelku policij-ke uprave. Tragična usoda dveh Trboveljčanov Rodbinski spor ga je nagnal v smrt — Zagoneten nesta- nek upokojenega rudarja Trbwfje, 4. aprila. V soboto dopoldne so v trgu Trbovljah s pokopališča nenadno odjeknili trije zaporedni rovolverski streli. Mimoidoči so osupnjeni obstali ter se izpraševali. kaj se jc »godilo. Nikdo ni mogel slutiti, da sc jc r tistem trenutku na pokopališču odigral zadnji čin rodbinske žaloigre, katere žrtev je postal 50-Ietni strojnik Jakob Gajšek 11 Njive. Ljudje so se zbrali v gručah, prihi-tel je občinski redar, ki je našel Gajška s prestreljenimi prsmi ob nagrobnem križu v smrtnih mukah. Občinski zdravnik, ki jc medtem tudi prihitcl na pokopališče, ie odredil prevoz Gajška v rudniško bolnišnico, vendar je bila vsa zdravniška pomoč zaman. Po hudih mukah je Gajšek umrl v nedeljo zjutraj zaradi izkrvavitve. Vzrok samoumora so rodbinske razprtije. ki so Gajška v soboto pritirale v obup. Rano je že zapustil svoj dom, kjer se je bil hudo spri z domačimi m je zamišljen odšel proti pokopališču. Nekemu znancu, ki ga je srečal in vprašal, čc gre pri lepem sončnem vremenu urejevat svoj vrt. je odgovoril, da se odpravlja k svoji gredi, ki je ena najlepših v Trbovljah. Baje sc je potem še poslovil od svojih znancev v trgu ter v pomladnem svetlem dopoldnevu krenil na pokopališče. Nastavil si je samokres na desno stran ter si pognal tri krogle v prsi. Ozadje žalostnega čina, ki je rodbini vzel reditelja, odkriva temne strani iz vsakdanjega življenja, ki z vsem' svojimi čustvenimi zapeljivostmi in strastmi seka prav hude moralne brazde tudi v naše delavske kroge. Na tem žalostnem primeru se najbolje kaže. da jc našemu rudarju treba nuditi podvojeno prosvetno in moralno opo-to ter zlasti žensko doraščajočo mladino dvigniti na moralno višino, ki ji bo nudila dovolj odpora proti raznim zapeljivostim. Gajšek je gotovo padel kot žrtev duševnih in moralnih zapletljajev, katerim njegova življenjska volja ni bila več kos. Bil jc sicer miren, priden mož tei pri podjetju upoštevan delavec. Žalujoči rodbini naše toplo sožalje, pokojnemu pa večni mir, ki si ga jc sam iskal! Zagonetno je izginil pred dvema mesecema upokojeni zidar Miha Pire. V začetku januarja se je odpravil v Studence pri Blanci, kjer se je udeležil pogreba Antona Janca, dobrega znanca in prijatelja. Na Studencih je prenočil ter se nameraval drugi dan vrniti v Trbovlje, žena Helena ga je že težko pričakovala, saj ji je zla slutnja že pri odhodu narekovala, da se utegne možu na poti pripetiti kaj hudega. In Pirca res ni bilo od nikoder, niti danes niti jutri, pa je preteklo nekoliko dni in žena Helena se je v hudih skrbeh povpraševala, kje neki Pire izostaja toliko časa. Odšla je sama v Studence, tam pa so ji vsi znanci izjavili, da se je Miha vrnil v Trbovlje. Po nekoliko tednih šele je žena s poizvedovanjem ugotovila gotove podrobnosti Mihovega povratka, ki ga je morala brez j dvoma zadeti med potjo smrtna nesreča. Tiste dni je bilo viharno zimsko vreme. Sava je zaradi nalivov hudo narasla. Prav tisti dan, ko se je Pire vračal proti Blanci, so morali ustaviti prevoz s čolnom preko Save. Mož se je menda znašel v temi in vihri na poledenelem bregu, kjer nikakor ni mogel priklicati čolnarja. No-kateri trdijo, da je Pire klical do pol 19. ure, vendar se klicu ni od nikoder nikdo odzval. Domnevajo, da je Pire postal žrtev pobesnelih savskih valov, žena obupana jadikuje za svojim drugom, za katerega se še danes ne ve, kako in kje se je ponesrečil ter naproša vsakogar, ki bi mu bilo kaj znano o njenem možu Mihu, naj to sporoči ah orožništvu ali pa njej na naslov: Pire Helena, Trbovlje-Posetje. Miha Pire je bil star 61 let, srednje močne postave, nosil je novo sivo obleko, rjav klobuk, debelo, temno, kratko zimsko suknjo in črne čevlje. Pri sebi je imel srebrno žepno uro, molitvenik in 100 dinarjev v usnjeni denarnicL | Vlasta Miheličeva | Ljubljana, 4. aprila Na kirurškem oddelku splošne bolnišnice je v ponedeljek zvečer po kratkem trpljenju umrla ga. Vlasta Miheličeva, soproga uglednega akad. slikarja in profesorja na ptujski gimnaziji Franceta Mihcliča. Po-kojnica je bila iz znane nacionalne družine upokojenega nadučitelja g. Franca Ju-vanca iz Ljubljane. Rojena je bila na Sinjem vrhu ob Kolpi, a umrla jc, stara komaj 29 let. Vlasta Miheličeva je v Ljubljani z odliko končala gimnazijo, nato pa s® je vpisala na slavistiko naše univerze. Šolski tovariši se je spominjajo kot simpatičnega, bistrega vedrega dekleta, kateremu bi pač nihče ne bil mogel pripisati zavratne klice, ki je na tihem izpodjedala njeno zdravje. Pred dvema letoma se je poročila in kot visoko izobražena, globoko umetniška duša jc v prof. Francetu Miheliču našla najboljšega življenjskega druga. Že po kratkem bivanju v Ptuju si jc pridobila splošne simpatije. Ko sc je začela oglašati bolezen, je ponovno iskala pri zdravnikih pomoči. A prav na njenem primeru se je izkazala tragična resnica, da je medicinska učenost še zmerom samo slepec na cesti. Nudili so ji leka za želodčno nervozo. a šele ko se ji jc življenje začelo iztekati, so odkrili tumor v njenem centralnem mozgu. Umrla je sredi operacije. Na poslednji poti jo spremimo v sredo ob polpetih izpred mrliške veže splošne bolnišnice k Sv. Križu. Pokojnici blag spomin, preostalim iskreno sožalje! plača njegovega dela 32 dir.. Po takem računu upravičujejo pomočniki zahtevo po minimalni mezdi treh dinarjev. Oblastva kažejo razumevanje za zahteve pomočnikov*. Krojaška stavka v Kranju Kranj, 4. aprila Kakor smo 2e včeraj poročali, je v Kranju prišlo do stavke krojaških pomočnikov in pomočnic, ker so se druga pogajanja z delodajalci razbila pri vprašanju mezd. Podružnica strokovne organizacije oblačilnih m sorodnih strok je bila v Kranju ustanovljena lani novembra baš saradi mizernega položaja krojaških pomočnikov in pomočnic. Prejšnji mesec so zastopniki podružnice predložili osnutek kolektivne pogodbe in s tem otvorili mezdni pokret Ko se jc, kakor smo že poročali, razbilo tudi drago pogajanje, so delojemalci na svojem sestanku v ponedeljek popoldne proglasili stavko. Zborovanja se je udeležilo 34 pomočnikov in pomočnic, ki so vsi potrdili sklep zborovanja. Danes so se pričeli v organizacijo prijavljati novi pomočniki in pomočnice, po večini iz okolice, ki vsi soglašajo s proglasom stavke. Stavkujo-či pomočniki in pomočnice so zgledno disciplinirani. Il njihovega kroga nam poročajo: Pri prvem pogajanju so pomočniki zahtevali 3.50 do 5.50 din mezde na uro, v ponedeljek pa so svoje zahteve znižali na 3 do 4 din na uro, kar pa so delodajalci odklonili. V Kranju zahtevajo krojaški mojstri za izdelavo obleke 200 do 250 din. Pomočnik de'a pri izgotovitvi obleke 45 ur in dobi 135 din, da ostane mojstru 70 do 125 din bruto dobička. Ako računamo delo — pravijo pomočniki — ki ga ima mojster z urozovanjem blaga, po 8 din na uro, znaša Marljivi zagrebški Slovenci Zagreb, 28. marca Zagrebški Slovenci, včlanjeni v društvu »Narodni dom«, so postali zelo marljivi Posebno dramatski odsek, ki ga je nanovo obudil g. Josip Koren, se je letos zelo izkazal, saj je imel že tri prireditve v tem mesecu in sicer 5. marca v Zagrebu v Češkem domu, 11. marca v Brežicah in 26. marca v Jeronimski dvorani v Zagrebu. Igrali so veseloigro v 4. dejanjih od K. Laufe-a »Vražja misel«, ki jo je režiral g. 1 Rudolf Rožanc. Igra je v vsakem pogledu uspela. Najlepšo igro nam je podala gdč. Tonka Kavčičeva, ki je kreirala gospo Veroniko Ljubinovo, rentierjevo ženo. Igrala je tako prepričevalno, neprisiljeno in odločno, da si boljše zasedbe te vloge ne moremo zamisliti. Njen partner g. Avguštin Turk, ki je igral gospoda Ljubina, ni zaostajal za svojo družabnico. G. Stanko Rupena v vlogi študenta medicine Ernesta Slane je bil posrečen par z gdč. Miro Štrukljevo, ki je igrala Ljubinovo hčerko. Posebno moramo pohvaliti izredno duhovito igro g. Maksa Korošca, ki se je popolnoma uživel v vlogo sluge Vrane in je doživel na odprtem odru odobravanje občinstva. Najtežjo vlogo, živčno popolnoma razkrojene-ga vodjo glasbenega zavoda Avguština Ši-bico nam je podal g. Rudolf Rožanc. Izvedel jo je tako, da ga lahko primerjamo z marsikaterim poklicnim igralcem, saj je g. Rožanc že prej velikokrat nastopal na celjskem odru z velikimi uspehi. V ostalih vlogah so nastopili gdčne.: Ema Trampu-ževa. Dragica Tomanova in Darinka Ma-jerjeva ter gg. Nace Košak. Josip Koren, Boris Pegan, Slavko Dedič in Gustav Mešiček. Izredno smo veseli delavnosti naših Slovencev v Zagrebu, saj se z dramatskimi predstavami obdrži slovenski jezik in slovenska kultura na višini. Čujemo, da nameravajo prirediti na pomladni veselici, ki bo 6. maja v Kolu, novo igrico. Ce jo bodo izvedli tako, kakor »Vražjo misel«, jim bomo zelo hvaležni. Vsem igralcem in odboru Narodnega doma pa na tej predstavi čestitamo! Nova podružnica CMD za Bežigradom Ljubljana, 4. aprila V župniji Sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so ustanovili Ciril-Metodovo podružnico. Naše rodoljubne Bežigrajske in zavedni Bežigrajci imajo tako svoje združenje, da bodo mogli pričeti z narodno obrambnim delom pod okriljem naše marljive šolske družbe. Novoizvoljeno načelstvo nas navdaja z upanjem, da razvije najži-vahnejše delovanje za dosego družbenih namenov: seznanjati bežigrajsko javnost z življenjskimi potrebami naših narodnostno ogroženih rojakov; delovati za njih socialno, prosvetno in gospodarsko povzdigo; vsestransko podpirati in pospeševati narodno prosveto svojega bežigrajskega okraja, naših obmejnih ogroženih rojakov in skrb za naše narodne manjšine izven mej svo- mesS M? um 5?i! hodne domovine. Predsednica te nove podružnice je ugledna prvoborilka našega narodnega ženstva Minka Govekarjcva, njena namestnica Slavica IVbančičeva. tajnica Ojda Pavlinova, njena namestnica Milica Vazzazova, blagajničarka Marija Demsar-jeva, namestnica Mica Koruzova, poverje-nici Danica Krošlova in Zora Ličenova, a odbornice so: Anita Accettova, Jožica Steinerjeva, Zvonka Cihlareva. Goljarje-va Franja, Ema Stroieva, Ana MHnarjeva, Draga Modičeva in Marta žužkova. Pre-glodovalca računov sta Ivan Goljar in Ivan Kolar. a zastopnik glavne skupščine Alojzij Urbančič. Na ustanovnem občnem zboru je predsednica Minka Govekarjeva razvila obširen podroben načrt podružničnega dela in gb-tovo ga bodo tudi izvajali vsi marljivi bežigrajski Ciril-Metodarji v blagor našega doma in roda. Zaupnik glavnega družbine-ga vodstva ravnatelj dr. Simon Dolar je v daljšem govoru poudarjal potrebe naših narodnostno ogroženih obmejnih rojakov in opisal, trpljenje naših narodnih manjšim. Mnogo zborovalcev se je udeležilo podrobne razprave o izvajanju podružničnega dela in z navdušenjem so vsi sprejeli program v narodni borbi preizkušene predsednice in vse zborovalke so zagotovile svoje sodelovanje. Predsednica najmarljivejSe, šentpetrsko podružnice gospa Nilka Potočnikova je želela bežigrajski podružnici največje uspehe ter je pozvala vse ljubljanske podružnice k vzajemnemu delu za našo ogrožene kraje in naše narodne manjšine. Predsednica šišenske podružnice Prelčeva jc novi posestrimi voščila vso srečo in zagotovila sodelovanje bežigrajske sosede pri vsakem narodnem delu. Znani sotrudnik Ciril-Metodove družbe Anton Čotar je v imenu moških podružnic priglasil sodelovanje za izvajanje naših namenov in pozval vse, da se pridružijo romanju na Oplenac. O podrobnem organiziranem društvenem delu sta govorila tudi Stane Deu in Alojzij Urbančič ter izrazila svoje prepričanje, da se oklenejo vsi razumni Bežigrajci s svojimi plemenitimi srci in radodarnimi roka-irfi svoje Ciril-Metodove podružnice in podprejo s 6vojimi darovi njeno prosvetno, socialno in nacionalno delo. Vsi na delo! Nikdo ne bodi suh list na narodnem drevesu! Sebičneži in koristolov-ci so narodni izkoreninjenci. a teh mi ne poznamo v svojih vrstah. Mai položi dar, domu na oltar! Postani In ostani član Vodnikove družbej (iio§podaritTO Ljubljanski trgovci so zborovali V veliki dvorani Trgovskega doma Je bila v ponedeljek 58. redna skupščina Združenja trgovcev v Ljubljani, o kateri smo že včeraj kratko poročali. Skupščino je otvoril ob obilni udeležbi predsednik g Viktor Meden, ki je pozdravil zastopnika mestne občine g. Josipa Bahovca in dr Freliha., dalje predsednika Zbornice za TOI g. Ivana Jelačina, predstavnika zveze trgovskih združenj tajnika dr. Pu-stiška, predsednika Društva industrijcev in veletrgovcev g. Smerkolja, predsednika Trgovskega društva dr. Windischerja, predsednika društva trgovskih potnikov g. Kreka in predstavnika pomočniškega zbora g. Sitarja. Po »ovoru predsednika g. Medena, ki smo ga že včeraj objavili, je tajnik združenja g. Lojze Šmuc poročal o delovanju tajništva in odsekov. Obširno se je bavil z vprašanjem samouprav, ki zahteva mirne in preudarne razprave. Omenil je nekaj številk, ki dokazujejo nujno potrebo decentralizacije državne uprave in ki kažejo, kako je pri javnih delih Slovenija zapostavljena. Lani je ljubljansko združenje trgovcev doseglo število 1390 članov, ki so imeli 416 trgovskih sotrudnikov in 481 trgovskih sotrudnic. V združenju deluje 20 strokovnih sekcij. Lani sta bili ustanovljeni sekciji trgovcev z avtomobili in trgovcev s surovimi kožami. Najštevilnejša je sekcija trgovcev s špecerijskim blagom, ki šteje 230 članov. Poročila so bila z odobravanjem sprejeta, nakar je zborovalce pozdravil predsednik zbornice za TOI g. Ivan Jelačin, ki je poudaril, da se slovenski trgovci dobro zavedajo, kaj pomeni narodna svoboda za napredek naroda in države ,zato so vedno delali v interesu skupnosti. V nadaljnjih svojih izvajanjih je podal nekaj misli, kako je treba urediti našo državo, da bomo vsi srečni, zadovoljni in enakopravni. Omenil je nekaj številk o tem, koliko Slovenija plača državni blagajni in koliko prejme. Navedel je tudi krivično progre-sijo pri novi državni dokladi za obrambni fond. V imenu nujno zadržanega predsednika zveze trgovskih združenj Staneta Vidmarja je zborovalce pozdravil tajnik zveze dr. Ivo Pustišek, ki je pojasnil številne akcije, ki jih je lani izvršila Zveza trgovskih združenj. Glavne zahteve trgovcev je lani postavil vsedržavni kongres trgovcev v Ljubljani. Če zahteve niso še uresničene, ni krivda na zvezi. V šestih mesecih smo imeli tri trgovinske ministre in težnje trgovskega stanu je treba vedno znova tolmačiti. Obširno je poročal tudi o akciji proti krošnjarjem. Orožniki so dobili v Sloveniji nalog, da privedejo ljudi, ki vršijo nedovoljeno krošnjarstvo, pred oblastva. Poročal je nadalje o akciji proti novi praksi zadrug državnih nameščencev, ki sprejemajo v članstvo kogarkoli. Pri Zvezi trgovskih združenj so sedaj štirje osrednji odseki, namreč lesni odsek, odsek za tekoča goriva, odsek drogeristov in odsek knjigarnarjev. V lesni trgovini smo lani zašli v težavno situacijo. V Italiji se pripravlja mono-polizacija uvoza, isto namerava tudi Madžarska. Nemčija pa uvaža mnogo manj lesa iz naše države. Edina svetla točka je nova pogodba s Francijo. Na koncu svo- jih izvajanj je omenil tudi težavno borbo, ki jo vodijo trgovci s tekočim gorivom proti monopolu bencinskega kartela, nakar je prosil zborovalce, da se v čim večjem številu udeleže občnega zbora zveze, ki bo 17. in 18. junija v Murski Soboti. Poročilo o računskem zaključku je podal g. Ivan Zeleznikar. Združenje je imelo lani ob koncu leta 1,481.000 din premoženja. Izdatki so lani znašali 633.000 din. Proračun za leto 1939. znaša 395.000 din. Od tega se krije 60.000 z inkorporacijami, ostanek pa s članarino. Za nadzorstvo je poročal g. Čepon. Poročila so bila soglasno odobrena. G. Dominik Cebin je poročal o potrebi spremembe pravil. Pravila, ki so bila sestavljena leta 1932. po uveljavljenju obrtnega zakona ne ustrezajo več. Združenje je prejelo številne predloge za spremembo pravil. Ker pa je pričakovati, da bo trgovinski minister na podlagi pooblastil v finančnem zakonu izdal novelo k obrtnemu zakonu, je občni zbor sklenil, da pooblašča upravo, da takoj po novelizaciji zakona sama izvede spremembo pravil, prej pa bo še sklicala širši sestanek članov. Sledilo je poročilo g. Verbiča o fondu za zgradbo zavetišča za onemogle trgovce, ki je bil lani ustanovljen. Uprava fonda je sestavila pravilnik, ki ga je občni zbor soglasno odobril. Fond ima sedaj skupaj s prispevkom združenja za leto 1938 v višini 50.000 din vsega 120.000 din premoženja. Po novem pravilniku bo fond upravljala posebna uprava 10 članov, ki bo izvoljena za tri leta. G. Verbič je tudi poročal, da namerava fond kupiti parcelo in zgraditi zavetišče zaenkrat v manjšem obsegu, tako da bi se pozneje lahko še povečalo. Pri zadnii točki dnevnega reda je stavil g. Ivan Zeleznikar samostojen predlog ' glede krošnjarstva, ki se navzlic prspovedi nadalje širi, ker oblastva ne vršijo svoje dolžnosti. V imenu mestnega obrtnega urada se je oglasil k besedi dr. Frelih, ki je izjavil, da mestno poglavarstvo strogo kaznuje krošnjarje z manufakturo, in sicer v prvem primeru z globo 500 din, v nadaljnjem primeru pa z globo 1000 din Opozoril je, da je krošnjarstvo z manufakturo v Ljubljani sploh prepovedano. Trgovci naj vsakega krošnjarja z manufakturo takoj prijavijo stražniku. G. Roman Golob je stavil samostojni predlog glede dotiranja fonda za gradnjo zavetišča za onemogle trgovce. Predlagal je, da bi združenje odstopilo temu fondu vsako leto 80% razlike, ki je po lanski reformi članarine nastala kot večji dohodek. S tem predlogom se ni strinjal g. Verbič, ker ima Združenje še druge obveznosti. Tudi drugi govorniki so odobravali stališče g. Verbiča. K besedi se je oglasil g. Ivan Jelačin, ki je svaril, da bi se združenje v naprej vezalo glede dotacij. G. Verbič je še omenil, da ima združenje velike obveznosti, zlasti za Trgovski dom. Lani je moralo plačati za dolgove Trgovskega doma 99.000 din. Ko bo Trgovski dom plačan, bo lahko združenje prispevalo večje zneske za zavetišče. G. Verbič je še omenil, da ima združenje zasiguran letni dohodek 76.000 din za vzdrževanje zavetišča in da bo skušalo čim prej uresničiti to zamisel. Pri glasovanju je za predlog g. Romana Goloba glasovalo le 12 zboro-valcev. Predsednik g. Meden je nato zaključil zborovanje. Nova tarifa avtorskih nagrad za glasbene prireditve Prosvetni minister je v sporazumu z Združenjem jugoslovenskih glasbenih avtorjev in državne zveze gostinskih združenj odredil novo tarifo za avtorske nagrade, ki jih sme pobirati pooblaščeno avtorsko pravno posredništvo UJMA za vsako glasbeno prireditev. Po tej tarifi so gostinska podjetja razdeljena na 6 kategorij. Mesečno bodo plačevala podjetja v prvi kategoriji po 600, v drugi po 450, v tretji po 300, v četrti po 200, v peti po 120 in v šesti po 70 din. Pavšal za godbo radijskih aparatov je bil določen na 30 din. Nagrada za enkratno glasbeno prireditev v lokalih je bila določena na 50 din. Od splošne uvrstitve lokalov v kategorije, ki imajo stalno godbo, so bili izvzeti nekateri lokali v Beogradu, Zagrebu, na Rabu, na Bledu (Park hotel in hotel Toplice), v Crikvenici itd., ki se bodo svobodno pogodili s posredništvom za pavšal do 2.500 din. Isto velja tudi za bare, ki imajo uvedeno vstopnino ali pa nastavljene znatno višje kozumne cene. Načelno se od občinstva ne bo smel pobirati nikakršen prispevek na račun teh nagrad. Za godbo pri plesih, zabavah, matinejah, čajankah itd. so bili posamezni kraji razdeljeni v pet kategorij. V prvi kategoriji so Beograd, Zagreb in razni turistični kraji, med njimi tudi Bled v času sezone; v drugi Ljubljana, Maribor in več drugih mest ter vsi ostali turistični in kopališki kraji za časa sezone; v tretji manjša mesta, med njimi Celje, v četrti ostala mesta, ki imajo preko 10.000 prebivalcev, v peti kraji, ki imajo manj kakor 10.000 prebivalcev. V teh mestih se bodo plačevale nagrade za omenjene prireditve takole (zaporedne številke označujejo višino nagrad v prvi, drugi, tretji, četrti in peti kategoriji): elitni plesi 700, 300. 150, —•, -S plesi 350, 250, 150, 75, —; prireditve s plesom 250, 180, 100, 75, 50; prireditve drugega reda s plesom 100, 100, 75, 50, 50; prireditve humanitarnih in dobrodelnih društev s plesom 75, 50, 40, 30, 25; matineje, čajanke do 21. ure 75, 50, 40, 30, 25; prireditve humanitarnih in dobrodelnih društev 40, 30, 20, 15, 15; novoletne prireditve v lokalih brez pavšalne pogodbe 100 do 250, 50 do 150, 50 do 100, 50 do 75, 50. Nagrada za koncerte tujib umetnikov in društev je določena na 3 odstotke kosmatih dohodkov, za koncerte domačih umetnikov in društev brez plesa na 50 do 200 din, s plesom na 50 do 300 din, za koncerte in prireditve srednjih in strokovnih šol s plesom 10 do 30 din. Radijske postaje bodo plačevale, ako imajo do 30.000 naročnikov po 2.5%> naročnine, ako imajo preko 30.000 naročnikov po 3°/o naročnine, kratkovalovna postaja bo plačevala po 1.000 din mesečno. Plesne šole in dancingi bodo plačevali nagrade po 25 din za eno matinejo, pavšalno po 100 do 150 din na mesec. — Vele-sejmi v Ljubljani, Beogradu in Zagrebu bodo plačevali dnevno po 200 din, kinematografi z nemimi filmi po 30 do 100 din mesečno, nagrade za glasbo na vsesokol-skih in pokrajinskih sokolskih zletih bodo znašale pavšalno za zlet po 700 din, na župnih sokolskih zletih 150 din, nagrade za sokolske javne ure z godbo za društva po 20, za čete po 10 din, nagrade za športne prireditve z godbo po 200 din, nagrade za godbo na sejmih in cerkvenih žegna-njih po 10 do 20 din, nagrade za glasbo za vojaške godbe 1. reda letno 1.000 din, za vojaške godbe II. reda letno 60 din. Končno bodo kopališki in tujskoprometni kraji plačevali za glasbene prireditve na javnih prostorih nagrade v sporazumu po posebnem dogovoru. Enako se bodo plačevale nagrade za glasbo na ladjah, v vlakih in drugih prevoznih napravah. Ljubljanska kreditna banka Dne 1. aprila se je vršil občni zbor delničarjev Ljubljanske kreditne banke pod predsedstvom Ivana Jelačina. Iz poročila, ki ga je podal glavni ravnatelj K r o f t a, posnemamo, da je v minulem letu lepo napredovala realizacija starih angažmanov, tako da je bila banka v stanju likvidirati znatne vsote starih vlog in upnikov, od katerih je do sedaj likvidirala okroglo 54%. Znatno pa se je razširilo novo poslovanje in je posebno razveseljiv prirastek novih vlog, ki so se dvignile v minulem poslovnem letu za 45% na 150 milijonov dinarjev in še stalno naraščajo. Ob koncu leta je imela banka v novem poslovanju nad 50 milijonov dinarjev takoj razpoložljivih sredstev, kar predstavlja 33% vseh novih naložb in dokazuje veliko likvidnost novega poslovanja. Občni zbor je odobril poslovno poročilo in bilanco zavoda za leto 1938, ki izkazuje povečanje skupnih debitorjev od 189,679.157 din na 191,783.838 din, skupnih vlog in kreditorjev od 263,733.850 dinarjev na 290,764.403 din in povečanje bilančne vsote od din 325,966.738 na din 346,923.980. Podružnice so poslovale zadovoljivo, industrije iz koncema banke so dosegle ugodne rezultate in z malimi izjemami plačajo vse ustrezajočo dividendo. Stanje realitet se je zmanjšalo od din 30,290.742 na din 27,053.330 zaradi odprodaje nekaterih objektov. Zaradi razširjenja novega poslovanja se je znatno dvignil obrestni donos. Od čistega dobička din 2,753.844.49 je občni zbor dodelil rezervam in pokojninskemu skladu din 1,716.503 ter se je dolo čila 4% dividenda na prioritetne delnice za leto 1938. Pri volitvah v upravo so bili izvoljeni vsi izstopajoči dosedanji člani uprave gg. inž. Oskar Dračar, dr. Ernest Rekar, Her-bert "VVoschnagg in Jakob Zadravec in med letom v upravo kooptirani član g. dr. Ivan Bole, predsednik in generalni ravnatelj Jugoslov. zavarovalne banke»Slavije« v Ljubljani. V nadzorstvo so bili ponovno izvoljeni vsi dosedanji člani gg. inž. Dušan Sernec, Viktor Naglas, Miloš Oset in Mirko Stepič, na novo pa primarij dr. Alojz Kunst iz Ljubljane. (—) Ustanovitev Privilegirane d. d. državnih tvornic svile V novem finančnem zakonu za leto 1939-40 je kmetijski minister dobil v deveti točki § 89 pooblastilo, da sme v sporazumu s trgovinskim in finančnim ministrom in po odobritvi ministrskega sveta izdati uredbo z zakonsko močjo o ureditvi svilarstva. S to uredbo lahko predpiše ustanovitev Privilegirane delniške družbe državnih tvornic svile z delniško glavnico 30 milijonov din. Ta družba bo prevzela v last in eksploatacijo državne tvornice svile v Novem Sadu, Novem Knježevcu in Pančevu. Država bi z odstopom teh podjetij dobila delnice v nominalni vrednosti 15 milijonov din, ostalih 15 milijonov din pa bi vpisali državni denarni zavodi Iz Beograda poročajo, da je v kmetijskem ministrstvu že izdelana uredba o ustanovitvi te delniške družbe, ki bo še ta mesec objavljena. V državnih tvornicah svile je država v zadnjih letih že mnogo investirala. Pri pretvoritvi v delniško družbo pa gre predvsem za to, da dobe državne tvornice svile na razpolago nov kapital v višini 15 milijonov din, ki ga bodo dali na razpolago državni denarni zavodi. V smislu pooblastila v finančnem zakonu bo nova uredba predpisala, da preide skrb za pospeševanje svilarstva v pristojnost kmetijskega ministrstva. Bodoča Privilegirana delniška družba državnih tvornic svile bo že letos odkupila neposredno od producentov svilene kokone po cenah na mednarodnem trgu. Kolikor pa te cene ne bodo rentabilne za producenta, bo kmetijsko ministrstvo dajalo na razpolago sredstva iz fonda za pospeševanje svilarstva pri državni hipotekami banki. Ta fond ima stalne dohodke od takse, ki se pobira v višini 2 din na kilogram uvožene svile in svilenih izdelkov. Le odkup svilenih koko-nov v Južni Srbiji se bo nadalje vršil preko obstoječih zadrug za svilarstvo. Novi deviznopolitični ukrepi - Dragulji, zlatnina in sreVnma se ne smejo uvažati iz neklirinških držav brez dovoljenja Narodne banke. Finančni minister je izdal dopolnilni seznam blaga, ki se ne sme uvažati iz neklirinških držav brez dovoljenja. Finančni minister je odredil, da od 16. aprila t. 1. dalje uvozniki ne smejo uvoziti iz neklirinških držav in tudi ne ocariniti naslednje blago po številkah carinske tarife, če nimajo dovoljenja Narodne banke: dragulji v neobdelanem stanju (tar. št. 163), obdelani dragulji, rezani, polirani, fasetirani itd. v drobcih brez medsebojne zveze (475), pol-žlahtni dragulji (semkaj spada tudi steklovina) obdelanih in izdelki iz njih (476), zlato in platina v kepah, zlitkih, ploščah, drobcih ali pesku, odpadki in stari polomljeni predmeti (527), palice, plošče, polirane cevi in žice iz zlata in platine (529), listi in prah iz zlata in platine (530), izdelki, ki niso posebej omenjeni, iz srebra ali pozlačeni, in izdelki, ki niso posebej omenjeni iz zlata in platine (533), izdelki iz srebra, ki niso posebej omenjeni in pozlačeni predmeti za nakit z dragim kamenjem in pravimi biseri (534). t. Uvoz naših bankovcev po 100 din. Finančni minister je izdal tale odlok: Po pravilniku o ureditvi prometa z devizami in valutami, se prepove uvažanje efektivnih bankovcev po 100 din v našo državo, kjer gre za vsote, ki presegajo 500 din. Vsako uvažanje dinarskih bankovcev po 100 din v višini več ko 500 din pride na vezane račune pri Narodni banki. Carinska in poštna oblastva bodo poslala Narodni banki vse stotake, ki jih bodo vzela posameznikom ali zasegla iz pošiljk iz tujine. Narodna banka bo pa odobrila zneske v višini vrednosti prevzetih efektivnih bankovcev blokiranim računom oseb, ki jim je bankovce zasegla. Gospodarske vesti = »Jugočelik« in »La Dalmatienne«. Prejšnji teden so bile v nekaterih listih objavljene informacije, da namerava državno železarsko podjetje »Jugočelik« d. d. kupiti podjetja družbe »La Dalmatienne«, ki ima v Dalmaciji velike hi-drocentrale na Krki in Cetini ter obrate kemične industrije. Po najnovejših informacijah.iz Sarajeva je družba »Jugočelik« odbila kupno pogodbo in stavila predlog, naj država sama kupi obrate družbe »La Dalmatienne«. Naknadno se doznava, da bi znašala kupna cena 30 milijonov zlatih frankov. Vesti o nakupu obratov družbe »La Dalmatienne« so krožile že lani in je to vprašanje proučevala vlada dr. Stojadinoviča. V tej zvezi se doznava, da je ponudbo stavila neka finančna skupina, ki si je najprej zasigurala od družbe v Parizu opcijo po nizki ceni, potem pa stavila ponudbo po znatno višji ceni. V poučenih krogih poudarjajo, da družba »Jugočelik« ne more finančno obvladati niti nalog, ki si jih je stavila za izgraditev težke železarske industrije v Zenici, še manj pa bi zmogla finančna sredstva za prevzem obratov družbe »La Dalmatienne« in za velike investicije, ki bi jih morali izvršiti po pogodbi sedanji lastniki družbe. Ce pa Zenica potrebuje znatne količine električnega toka v zvezi s projektom gradnje električnih visokih peči, tedaj lahko vsak trenotek sklene pogodbo za dobavo toka, ker bo družba »La Dalmatienne« srečna, da lahko dobi stalnega velikega odjemalca. Vprašanje pa je, ali bi bilo ekonomično graditi daljnovod od Manojlovca na Cetini ali od Kraljevca na Krki do Zenice, odnosno ali ne bi bilo bolje izkoristiti obilne vodne sile na reki Drini in Bosni. Zagrebški »Jugoslovenski Lloyd« pravi, da nima besed, s katerimi bi lahko dovolj resno opozarjal pred lahkomiselnimi eksperimenti, ki jih nameravajo gotovi ljudje, ki se ne zavedajo svoje odgovornosti. = Ukinjeno uvozno carinjenje avtomobilov na Rakeku. V »Službenih novinah« od 1. aprila je obi '-'jen odlok načelniki -i' ' oddelka finančnega ministr stva, po katerem se ukine pri carinarnici na Rakeku uvozno carinjenje avtomobilov. = Občni zbor podružnice Kmetijske družbe v Mariboru. Naši obmejni kmetovalci so razpravljali v nedeljo o vseh perečih zadevah obmejnega kmetovalstva. Občni zbor, ki ga je otvoril in vodil podružnični predsednik g. dr. Kovačič iz Košakov, ni razpravljal le o delu v preteklem letu, ampak je obravnaval pravila, ki se morajo po novem zadružnem zakonu spremeniti. Zbrani obmejni kmetovalci so namreč sprejeli sklep, da se ne morejo strinjati z osnutkom, ki ga je izdelala centrala v Ljubljani. Svoje spre-menjevalne predloge je tukajšnja podružnica Kmetijske družbe formulirala takole: Pravila, ki so sestavljena strogo v centralističnem duhu, onemogočajo vsako aktivno udejstvovanje članstva v zadrugi. Zaradi tega se predlaga, da se pravila spremenijo tako, da bo dana možnost udejstvovanja vsem članom po juridično samostojnih podružnicah s skladišči v posameznih okoliših, ki so karakteristični za poedine kmetijske gospodarske panoge. V odbor pa naj bi smeli biti izvoljeni le kmetje in do ene petine kmetiiski strokovnjaki. Zadevni osnutek za tako preureditev Kmetijske družbe, pri čemer bi imenovana Kmetijska družba ostala nedotaknjena, je mariborska podružnica že izdelala in ea predložila centrali. Razen tega pa odklanjajo štajerski obmejni kmetje vsako diferenciacijo med štajerskimi in kranjskimi kmeti Zeliio nasprotno čim najtesnejše sodelovanje ne samo s kmetovalci z bivše Kranjske. amoak tn-di s hrvatskimi in srbskimi kmeti. Ob zaključku ie dr. Kovač;č rakliučil občni 7bor s pozivom k no^lobčnemu delovanju za korist? obmejnega kmetstva. Volitev letos ni bilo. = Objavljanje železr»;ških tarif in prevoznih pogojev. V »Službenih novinah« je objavljena uredba prometnega ministra o objavljanju železniških tarif in prevoznih pogojev. Po tej uredbi se objavlianje tarif, sprememb, popravkov, dopolnil in drugih ukrepov, merodajnih za računanje prevoznih cen. ostalih pristojbin ter ugotavljanje prevoznih pogojev za potnike, prtljago in blago vrši preko »Saobračai-nega vesnika«. Prevozne ugodnosti in druge prevozne olajšave, odobrene na osnovi posebnih predpisov, pravilnikov in uredb o ugodnostih, se ne objavljajo. = Statuti nacionalnega odbora za normalizacijo. »Službene Novine« so včeraj objavile uredbo, ki jo je izdal trgovinski minister v sporazumu z ministri za kmetijstvo, gradbe, promet, pošto, vojsko, šume in rude, socialno politiko in narodno zdravje ter finance. Ta uredba določa statute jugoslovenskega nacionalnega odbora za normalizacijo. Pri trgovinskem ministrstvu se ustanovi ta odbor kot avtonomna ustanova, ki bo imela nalogo delovati za normalizacijo občila tehniških in trgovinskih razmer ter koordinacijo predpisov za javna dela in normalizacijo industrijske kakor tudi ostale produkcije v državi. V odboru bodo zastopani poleg omenjenih ministrstev »Udruženje inže-njerjev in arhitektov, tehniške fakultete v Zagrebu, Ljubljani in Beogradu, odbor za znanstveno organizacijo dela, odbor za svetovno konferenco o energiji, Zveza ekonomistov in gospodarske zbornice, industrijske obrtniške in kmetijske organiza^ cije. Borze 4. aprila Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno (13.80), pravtako angleški funti (specialni tečaj 238. svobodni tečaj 258). Grški boni so se trgovali v Zagrebu po 31.50. v Beogradu pa so se nadalje okrepili na 33.88. Na zagrebšikem efektnem tržišču se je Vojna šikoda pri stalni tendenci trgovala po 466 (v Beogradu po 466.50). Promet je bil še v 6% begluških obveznicah po 89.53 (v Begradu po 90.75), v 6% dilm. agrarnih obveznicah po 89 — 89.50 ( v Beogradu po 90) in v 7% investicijskem posojilu po 101.25 (v Beogradu po 102). DEVIZE Ljubljana. Amsterdam 2346 — 2384. Berlin 1776.12 — 1793.88, Bruselj 744 — 756, Curih 995 — 1005. London 206.92 — 210.12. New York 4401.12 — 4461.12. Pariz 116.80 — 119.10. Trst 232.65 — 235.75. Curih. Beograd 10. Pariz 11.8050, London 20.86, New York 445.6250, Bruselj 75.0750, Milan 23.42, Amsterdam 236.65, Berlin 178.50. Stockholm 10755. Oslo 104.85. Ko-benhavn 93.15, Sofija 5.40. Varšava 83.75, Budimpešta 87.15, Atene 3.90, Bukarešta 3.37. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna šikoda 465 — 466.50, 4% agrarne 63.50 den., 6%> begluške 89 — 89.50, 6% dalm. agrarne 89 — 89.25. 7% stabiliz. 98 den., 7% in vest. 100 — 102, 7% Blair 93 den.. 8% Biair 99.50 den.; delnice: Gutmann 40 — 50. Še-derana Osijek 85 den.. Jadranska 350 den. Beograd. Vojna škoda 367.50 den. (366.50), 4% agrarna 62 den.. 4% severne agrarne 62 — 63, 6% begluške 90.75 — 91 (90.75). 6% dalm. agrarne 89.85 — 90.50 (90), 7% invest, 101.50 den (102). 7°/o Blair 93.25 den.. 8% Blair 100.50 den. (101). Narodna banka 7600 bi. (7500), PAB 215 den. Blagovna tržišča ŽITO + Chicago. 4. aprila. Začetni tečaii: pšenica: za maj 67.25, za julij 67.125; koruza: za maj 47, za julij 48.625. -f- Winnipeg, 4. aprila. Začetni tečaji: pšenica: za maj 59.75, za julij 60.625. + NovoSadska blagovna borza (31. t. m.). Tendenca neizprem. Pšenica: baška, slavonska in banatska 153 — 155 srem-ska 152 — 154. Rž: baška 142.50 — 145. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 160 — 162.50 jari 68 kg 180 — 185. Oves: baški sremski in slavonski 157.50 — 160. Koruza: ba^ka pariteta Indjija in Vršac 96 — 97. Moka: baška in banatska »Og« m »Ogg« 240 - 250; »2« 220 - 230. >5« 200 — 210: »64 180 — 190; >7« 150 — 160; >8« 110 - 112 50. Fižol: baški tn sremski beli bre? vreč 282.50 — 285 Otrobi: baški, sremski in banatski 100 — 108. + Budimpeštanska terminska borza (4. t. m.). Tendenca nestalna. Koruza: za maj 16.81 — 16.82, za julij 17.09 — 17.10. pa itsorovsiija MS Dr. Kramer v Beli Krajini — Obeni zbor JNS za srez Maribor desni breg — Mladinsko zborovanje v Žireh V nedeljo dopoldne je bil v Črnomlju lepo uspeli shod Jugoslovenske nacionalne stranke. Zborovalni prostori v restavraciji hotela Lakner so bili nabito polni. Shod je otvoril predsednik črnomeljske krajevne organizacije JNS, lekarnar špiro Vran-kovič, ki je zlasti toplo pozdravil senatorja dr. Kramerja in zastopnika banovin-skega odbora mladine JNS Uršiča. Zbo-rovalci so pozorno sledili podrobnemu in nazornemu poročilu dr. Kramerja o notranjem in zunanjem političnem položaju. Skromni poskusi dveh, treh političnih nasprotnikov motiti potek zborovanja, so povzročili nekaj prav interesantnih medsebojnih pojasnil, ki so izzvala živahno vese-lost in še povzdignila razpoloženje zboro-valcev. Po poročilu dr. Kramerja je pozdravil v imenu mladinske organizacije JNS zborovalce g. Andrej Uršič, g. Rajčič pa je opozoril na nekatere pereče nacionalne probleme. Nato je bilo zborovanje zaključeno in je sledila sreska skupščina JNS z običajnim dnevnim redom. Popoldne ob 13. je bilo zborovanje v Metliki v dvorani tamošnjega kina. Skupščino je otvoril bivši poslanec g. D ako Ma-kar, nato pa je prevzel predsedstvo župan g. Malešič, ki je podal poročilo o delu stranke izza časa volitev in po njih. Senator dr. Kramer je tudi v Metliki poročal o političnem položaju in žel enako kakor v Črnomlju navdušeno in nedeljeno odobravanje. Nato je tudi tu sledil občni zbor sreske organizacije za metliški sodni okraj. Tako v Črnomlju kakor v Metliki so zborovanju prisostvovali tudi odposlanci ostalih opozicijskih skupin, v Metliki še posebej močna deputacija pristašev Hrvatske seljačke stranke iz sosednega hrvatskega sreza, ki je prišla pozdravit dr. Kramerja. Na povratku v Ljubljano so dr. Kramerja pozdravili prijatelji iz Novega mesta in okolice. Občni zbor sreske JNS za Maribor desni breg Maribor, 3. aprila Včeraj dopoldne so se zbrali v mali dvorani Narodnega doma delegati vseh krajevnih organizacij JNS iz sreza Maribor desni breg, da prisostvujejo rednemu občnemu zboru sreske organizacije. Predsednik g. dr. Josip Pučnik je otvoril občni zbor s prisrčnimi pozdravnimi besedami, posebno toplo je pozdravil bivšega pod-bana dr. O. Pirkmajerja. V svojih nadaljnjih izvajanjih je orisal raizvoj političnih prilik v zadnjih letih in je podal izčrpno poročilo o strankinem organizacijskem delu v srezu Maribor desni breg v pretekli poslovni dobi. številni navzoči delegati so s priznanjem in odobravanjem sprejeli poročilo o uspešnem delu. Po sprejeti razrešnici so bile volitve in so bili izvoljeni v odbor sreske organizacije za Maribor desni breg: dr. Josip Pučnik predpr^nik; Bož^ar Betriani, upokojen' 5c,1t:-: n -" nik s Tezna, poslevode- či podpredsednik; Ivan Kirbiš iz Pretpolj, Jakob Urbane iz Lehna in Ferdo Vigele iz Slovenske Bistrice kot podpredsedniki. Prvi tajnik je Mirko Primec iz Hoč, drugi tajnik pa Mirko Raner s Tezna. Blagajnik je Filip Primec iz Hoč. Odborniki so Hinko čelan s Tezna, Karol černej iz .Frama, Emerik Dolinšek iz Ruš, Anton Godec iz Limbuša, Ivan Gumzej iz Slovenske Bistrice, Franc Klasinc iz Hotinje vasi, Anton Požar s Pobrežja, Franc Lešnik iz Sv. Miklavža, Branislav Mondlni ia Slovenske Bistrice in Leopold šušteršič iz Maribora. Ko so zborovale! s toplim aplavzom sprejeli novi odbor, je spregovoril dr. Pirk-majer, ki je v izčrpnih, stvarnih izvajanjih prikazal politične dogodke od Jevti-ičevega režima do današnjega dne. Ob zaključku se je še dotaknil prilik ob naši meji ter pozival k sistematični borbi proti defetistični propagandi. Končno sta se oglasila k besedi še gg. Mcndini in Vigele iz Slovenske Bistrice, ki sta spodbujala k ■vztrajnemu organizacijskemu delu, nakar je dr. Pučnik z bodrilnimi besedami zaključil lepo uspelo zborovanje. Zborovanje nacionalne mladine v Žireh Žiri, 4. aprila Žiri niso napreden kraj samo po svoji znameniti čevljarski obrti in splošni podjetnosti domačinov, temveč tudi po političnih nazorih svojih mož in fantov. Zgovoren dokaz za to trditev je biio zborovanje tukajšnjih somišljenikov Jugoslovenske nacionalne stranke, ki so v nedeljo popoldne do zadnjega kotička napolnili obširni salon restavracije Demšar. Sklican je bil redni občni zbor krajevne mladinske organizacije, mladi in agilni poborniki jugoslovenske misli pa so na zbor in k sodelovanju povabili tudi svoje starejše prijatelje naprednega prepričanja. Občni zbor je vodil marljivi predsednik mladinske organizacije Rudolf Bačnar, ki je toplo pozdravil vse zborovalce, nato pa sta s tajnikom Adolfom Grošljem podala poročili o delovanju v minulem društvenem letu. Pri volitvah novega odbora je bil ponovno z odobravanjem izvoljen za predsednika Rudolf Bačnar. V imenu strankinega banovinsikega odbora je pozdravil zborovalce inž. Jože Rus iz Ljubljane, ki je kot predsednik b a no vinskega odbora OJNS posebno iskreno pozdravil mlade somišljenike in tovariše. V zanimivih obrisih je prikazal tudi vse važnejše novice domače in mednarodne politike ter ob zaključku svojega enournega govora bodril zborovalce, da ostanejo tudi v bodoče budni čuvarji naše meje in zvesti pristaši napredne politike. Z velikim zadovoljstvom in ploskanjem so zborovale i sprejeli njegova izvajanja ter po zborovanju v vseh restavracijskih prostorih še dolgo razpravljali o svojih težnjah in dogod-t kih zadnje dobe. Sergej Eppich, pomorski častnik: Razgovor v Tunisu V začetku marca 1939 Prav za prav je kolega »telegrafski« ne davno v napadu duhovitosti čisto dobro rekel, da se naša stara dobra trgovska ladja — in z njo mil — nahajamo vedno v središču evropskega zanimanja. Kajti po treh mesecih se vračamo v domovino s poti, ki nas je vodila; V kraj, katerega ime je bilo v začetku tega meseca bojni krik liktorske mladine; velemesto kjer vesoljni ScotIand.yard ni mogel preprečiti prav balkansko (nekdanjo!) idilo — prasketanja bomb in gra-rat; v deželo, za katero se je začela velika diplomatska igra z ganljivo svrho s-ekonomske obnove«; pod vznožje sive pečine, kjer sta beton in jeklo pojačala ono, česar ni Bog napravil dovolj solidno, da bi moglo biti nepremagljivi stolp britskega imperija, vrata Sredozemskega morja in simbol britske veličine. Tunisia italiana!? Tunis fran^ais!? Tu-ris arabe!? Ko smo pristali v Tunisu, je bil ta že razgiban od manifestacij ' za Francijo ob priliki Dalaaierovega obiska. Obledel je dober del italijanskega značaja Tunisa. Fašistični znaki, ki se drugače tu prav mnogo vidijo, so nekam izginili. Iz kavarn na velikem boulveardu »Jules Ferry« ni bilo več slišati živahnih skupin, ld so včasih z uprav levantinskim gestikuliranjem jasno izdajale svojo kri. Vsi zidovi so bili polni novih gesel, mani- Tuniški bej, poglavar Tunisa festov in psovk. »Evviva!« prvi. »Abas!« drugi. Poleg njih pa več malih lepakov, ki so naznanjali otvoritev tečaja za »Lam-beth Walk« v nekem italijanskem kluibu. Prepričan sem, da bi francoske kolonialne oblasti vsakemu Italijanu v Tunisu rade toplo priporočale, naj se bavi s tem duhovitim plesom, kakor pa s politiko. Kajti Francozi bi gotovo prej še trikrat odstopi'!, recimo češkoslovaško, kakor bi se odrekli Tunisa. pa če tudi bi se zanj razlegal en sam mogočen krik od Sicilije do Bremierja. Sicer pa moramo, ko rečemo Tunis, misliti prav za prav na Bizerto, utrjeno francosko luko v Tunisu. Med Bizerto in Sicilijo je samo 120 km morskega kanala in bi država, ki bi imela obe točki, odpirala in zapirala vrata iz vzhodnega v zahodni del Sredozemlja, bi presekala angleško imperialno cesto Gibraltar —Suez—Singapur Prvi francoski ministrski predsednik, Jules Ferry, ki je prišel v to francosko kolonijo, je takoj pribil, da je Bizerta več vredna kakor cel Tunis. On je pred 50 leti z izgovorom, ki je danes še posebno v praksi, (vojaška zasedba tujega ozemlja v svrho reda in konsolidacije razmer —) pridobil Tunis Franciji. Njegovo ime nosi glavna ulica v Tunisu. To je širok moderen boulevard, zasajen s košatimi palmami. V njih senci nudijo pestre kavarniške terase prijetno zatočišče pred afriškim soncem. Tu je po ugodnem naključju zasedla kavarniško mizo zares pisana družba; Dva Francoza, štirje Italijani, Arabec in dva Jugoslovena. In tako sem imel priložnost ob srkaniu 45°/« alkoholnega Pernoda biti priča pravcati miniaturni borbi z Kima svetlim mečem«, za ta košček Afrike. Da vam predstavim družbo: rispetabi-le signor Centurini z gospo in dvema sinovoma, madame et mcnsieur Croshee, arabski sodnik prve instance v Tunisu, Abdala ben Omar in moja malenkost s tovarišem. Ta je v imenu Jugoslovanov vodil glavno besedo glede na svoje znanje francoščine ali bolje rečeno, glede na prepričanje o svojem znanju le-to. še to naj povem, da omenjeni moj tovariš začne vsako debato s krilatico: »Statistika nam dokazuje«, dalje, da vsako svojo še tako boso trditev opira na statistike, ki jih sname če treba tudi z lune, in da tudi sam statistike sestavlja. Skratka fant boleha na statistikcmaniji. Lepo pa je od njega, da prizna, da je vsak človek nor na svoj način. Tudi to trditev naslanja na statistiko nekega ameriškega profesorja, da je na svetu le 12fl/o ljudi popolnoma normalnih. Torej, moj tovariš, na brodu imenovan »Statistika«, je tako-le navil gospoda Centurinija: »Signor Centurini, dopustili boste, da živi po zadnji statistiki v Tunisu 90.000 Italijanov in 110.000 Francozov« — »Ne, mladi gospod, ne bom dopustil, kajti ta statistika je navaden blef. Morate vedeti, da so v to statistiko vne-šene tudi tako zvane mrtve duše. Na primer: poglejte ta-le moja dva sinova. To sta tudi dve mrtvi duši. Za Francijo namreč To so, gospod moj, otroci Italijanov, rojenih v Tunisu. ki po zakonu iz leta —• (oprostite, da si letnice nisem zapomnil!) s svojo polnoletnostjo avtomatsko postanejo francoski državljani. In takih-le Francozov pridela Francija nekaj tisoč na leto. Toda, vidite, njihovo »franco-stvo«! Bruno, Benito! Obrnita gospodom reverje svojih suknjičev!« Tam so se ponosno bleščali liktorski znaki. Monsieur Croshee je prefin gospod, da bi ga to razburjalo. S francosko duhovitostjo je pripomnil: »Naše »krive« statistike bodo kljulb mrtvim dušam izpolnile in naredile svojo nalogo in dolžnost, a fašistični znaki ne bodo prinesli Tunisa!« Toda gospod Centurini je še dolgo govoril. Jezil se je na Bismarka, ki je pod-netii Francijo za Tunis, ker je hotel, da si zaradi Tunisa skočita v lase z novo se Porajajočo Italijo. Francija se mu je namreč po eSdanu prečudovito hitro dvignila. Vrhu tega je stari piuski lisjak udaril s tem tudi Angleže. Vendar so ti seveda rajši videli v Tunisu Francijo kakor Italijo, ki bi imela kar obe obali Sredozemskega morja. In kar na jok je šlo staremu gospodu, ko je posegel na prve- začetke italijanske kolonizacije v Afriki še za časa Napoleona UL Pripovedoval je o krvavem znoju svojih staršev, ki so s tisoči drugih Siciljancev spreminjali afriško puščavo v vinograde in oljčne gaje. Danes pa da sinovi in vnuki teh pionirjev delajo kakor dninarji ob malenkostni plači. Končno je povedal o kulturnem poslanstvu Italijanov tu in povsod in o italijanski pravici na Tunis po Bogu, po pravici samoodločbe narodov in po pravici onega, ki je prej prišel na to zemljo. Takoj je mcnsieur Crosheč zaigral v drugem duru himno Franciji. Velemestno urejene naselbine po vseh francoskih afriških kolonijah, njih ulice, ki so pravi pariški boulevardi — tri besede v geslu Francije — (one tri oguljene; »egalite, fraternite, liberte«, ki jih najdemo celo na pročelju zaporov —), ideja demokracije, ki jo ona širi po kontinentu, na katerega obalah so pred desetletji izkrcava-li z brodov sužnje za plantaže Južne Amerike, vse to da daje Franciji legitimacijo za njeno kulturno poslanstvo v Afriki. Končno je monsieur Croshee opomnil Centurinija na famozno »Schiaffo di Tunisi« (tuniška klofuta v letu 1888), ko je Francija prišla z vojsko v Tunis, kaznovat in umirit nomadsko pleme Kumirov, ki so upadali v francoski Alžir in ropali, ter se potem zatekali v Tunis. Posledica te odprave je, da se nad TuniSom danes vije francoska zastava. Vsej doslej je sedel poleg nas tuniški arabski sodnik na videz čisto brezbrižen in sam vase pogreznjen. Le dim, ki ga je včasih puhnil iz svojega čibuka, je pričal, da ni zaspal, kajti oči je imel stalno priprte. Sedaj pa je z ostro vprašujočim pogledom ošinil oba govornika in borca za svoje pravice — češ. ali sta zdaj »otrla svoj lan?« Potem pa je začel govoriti. Sprva mirno, enolično, nato vedno bolj razburjeno s fanatičnim sijajem v globo. kih, temnih očeh. Moj znanec je tn videli je, da sem vzbudil njegovo zaupanje. Lani' me je vodil po razvalinah Kartage. Takrat mi je tam v mestu Hamilkarja Bar-kasa pričaral vizijo vsearabske države v bodočnosti Zdaj pa nam je govoril o slavni preteklosti svojih pradedov, ki so bili sto in stoletja pred Italijani in Francozi gospodarji obal Sredozemskega mcTja. Govoril je o verski skupnosti vseh muslimanov, o nedoslednosti »Front Populi r«, ki ji je geslo samoodločba narodov, ki pa daje vso oblast v roke Zidom, ki so smrtni sovražniki arabskega življa. Pa tudi samoljubna politika Italije, je trdil, ne bo rodila željenih plodov, kakor ne grda igra drugih velesil, ki so jim Arabci samo orožje v medsebojni borbi za svoje sebične cilje. Toda Arabec se prebuja in hoče biti svoj gospodar na svoji zemlji... Dolgo še sva bila midva mlada Jugoslovana tako rekoč »nevtralna opazovalca« te politične tuniške bitke. Pozno je bilo, ko smo se vsi prijateljsko razšli. Natakarji so že pospravljali mize, natrpane s praznimi steklenicami Pernoda in Dubo. neta. Saj poznate iz radia — tisti lepi francoski šlager; »Dubo, dubo, dutoo-net — «. Po cestah so zadnji Arabčki prodajah pikantne pariške revije in ljudsko francosko izdajo »Mein Kampf« (5 frankov) in Marxov »Capital« (10 fr.). Kupil sem bibliji teh dveh zveličavnih ver. Potem sva s Statistiko poklicala arabskega izvošika in narcčila za 1 uro vožnje. Ta luksus velja 5 frankov ali 9 din. Tiho je vozila kočija na gumijastih kolesih po asfaltiranih cestah velikega parka, polnega eksotičnega cvetja. Daleč iz ozadja se je blestel v čarobni razsvetljavi ma-verski dvorec »Belvedere — Casino de Tunis«, iz katerega so odmevali zvoki španskega tanga. Na drugi strani parka, za obsežnim blokom velemestnih hiš pa se razprostira v temi arabski del Tunisa, kjer vladata sifilis in trahom. Zdelo se mi je, da čujem skozi eter »Radio Costa azu-ra« in »Station Ejer di prima programa«, ki neumorno govorita o svojih pravicah na ta košček Afrike. Moje sanjarenje je zmotil tovariš, kije medtem sestavil cel kup mogočih in nemogočih statistik. Ko sva se vrnila na brod, je tam vse spalo. Jaz pa sem vso noč sanjal o malem razcapanem Arabčku. in slišal njegov krik, ker so ga Evropci neusmiljeno vlekli vsak na svojo stran. Drugo jutro smo nadaljevali pot proti Casablanki. Daleč ob desni so nas po-zdravljali od sonca obsijani vrhovi Sierre Nevade. Ob njenem vznožju pa je ležala vsa temna in črna — Španija. Pomlad na Kočevskem naj bi pomladila tudi društveno delo Slovencev Kočevje, 3. aprila Menda nismo nikjer tako težko pričakovali prvih pomladnih dni kakor na Kočevskem. Še pred nekaj dnevi je ostra kočevska burja pripeljala nad našo hribovito deželico čredo težkih sivih oblakov, iz katerih se je vsul sneg in pobelil hribe in do. line. Od juga pa je sneg kmalu pobrala in zdaj se že tudi pri nas čuti prihod kraljice Vesne, škorci, ki jih je po prihodu v naše kraje že trikrat pozdravil sneg, so oster mraz v mrzlih nočeh zadnjih dveh tednov le prestali in se zdaj že živahno spreletavajo po sadovnjakih. Manj pogumni, ki so jo pred mrazom ubrali proti sončni in toplejši Beli Krajini, se spet vračajo- šolarji hite nabirat prve cvetice-znanilke pomladi in vsi srečni prinašajo v šolo prve zvončke in vijolice. Vem, drugod, v toplejših predelih Slovenije so morda že pozabili na prvo pomladno cvetje, tu, pri nas, kjer se pomlad oglasi vsaj štirinajst dni kasneje, pa smo šele zdaj deležni te sreče. Novo življenje v naravi naj bi pomladilo tudi društveno delo kočevskih Slovencev, to je danes topla želja vseh, ki se zavedajo teže usodnih dogodkov v svetu. Naši javnosti je še dobro v spominu, da so plemeniti in nesebični javni delavci v Kočevju na pobudo kočevskega sokolskega društva že pred dobrim letom nameravali izvesti nekakšno koncentracijo vseh slovenskih društev v Kočevju, tako da bi se vzajemno podpirali in složno nastopali za čim lepši uspeh v nacionalnem delu. ki je danes na Kočevskem potrebno bolj kakor kdajkoli prej. Iz nerazumljivih vzrokov in menda* iz ljubosumja nad izgubljeno hegemonijo nekaterih reakcionarnih osebnosti, pa je bil ta poizkus združitve in okrepitve vseh konstruktivnih slovenskih sil že v kali zadušen. Tu ni mesto, da bi razmotrivali o vzrokih, zakaj že takrat ni prišlo do uresničenja plemenite name- re, da bi se vsa slovenska društva v Kočevju (in pozneje tudi na podeželju kočevske deželice) združila v nekakšen Narodni odbor, ki bi usmerjal prosvetno delo vseh slovenskih društev na Kočevskem. Medtem se je marsikaj v svetu spremenilo. Kar ni bilo doseženo takrat, se mora uresničiti sedaj! Zato apeliramo vsi zavedni kočevski Slovenci na kočevsko podružnico CMD, naj skuša ponovno sklicati meddruštvem sestanek vseh slovenskih društev v Kočevju in bližnji okolici ter izdelati program bodočega dela. Iz dneva v dan čitamo v vseh listih, da so pod silo razmer nastopili zdaj po mnogih krajih v Sloveniji časi združitve. Mnoga društva so celo likvidirala, da so se laže podredila načelom skupnosti za čim boljšo izvedbo zadanih smernic v delu za narod in notranjo moč naše države, če je ta klic razumela naša severna meja, ne vidimo vzrokov, zakaj bi se pod istimi okoliščinami ne dalo to izvesti tudi na Kočevskem, kjer je slovenska narodna stvar v poslednjem času še posebej ogrožena. Ako kočevska podružnica CMD sama ne more tvegati tega poizkusa, naj zaprosi za pomoč vodstvo CMD v Ljubljani, ki ji bo z nasveti in že preizkušenim načinom pri združitvi CMD, Branibora in Slovenske straže gotovo radevolje na uslugo. »Jutro« je pred dnevi objavilo vest, da se je v Prekmurju kar 46 društev sporazumelo za tesno sodelovanje v korist naših narodnih idealov. In če je ta način okrepitve slovenskega prosvetnega delovanja razumela celo okolica Kočevja, ko se je n. pr. v Stari cerkvi pri Kočevju pred tedni razšla »Sloga«, prosv društvo koč. Slovencev, ter složno pristopila s članstvom in premoženjem v vrste naše narodno obrambne CMD, tedaj vidimo v tem samo zrel pojav, da je podeželje v svojem zdravem presojanju razmer dalo lep vzgled tudi mestu Kočevju in vsem slovenskim društvom v njem. Načrtno delo naj bi tudi tn v bodoče omililo vse medsebojne razlike, ki so dosedaj razdvajale slovenske vrste na Kočevskem! Narodni čut zahteva, da se vse delo v posameznih društvih podredi zmagi slovenske miselnosti na Kočevskem, obenem pa naj bi se to delo afirmiralo tudi v borbi za gospodarsko izboljšanje kočevskih industrij, zlasti premogovnika in tekstilnih tovarn, ki v poslednjem času komaj še zaposlujejo peščico delavcev, ki izhajajo po večini iz vrst sproletariziranih kočevskih Slovencev! Vsa društva naj bi sodelovala pri tem narodnem odboru, ki bi organiziral predvsem potujoči oder. Ta pa naj bi z živo materinsko besedo vlival v srca ponižanih in osamljenih koč. Slovencev v zadnji kočevski vasi pogum in zavest, da so minili časi, ko je bilo sramotno biti Slovenec in Jugosloveni Predavanja takisto spadajo v delokrog tega bodo- čega narodnega odbora! Po vzgledu akademikov, ld se ne strašijo truda in ki so že lani dokazali v Koč. Reki in v Borovcu, da je njih delo več ko pomembno, naj bi se zlasti vsa slovenska inteligenca v Kočevju posvetila širjenju slovenske miselnosti in širjenju slovenske kulture na kočevskem podeželju. V mislih imam zlasti podružnico CMD, sokolsko društvo v Kočevju, KJS, društvo RK in JS in agilno družino Orjema. Ako so se lansko leto razbila ta pogajanja za združitev vseh slovenskih društev v Narodni odbor predvsem po zaslugi skupine, ki je pozneje ustanovila svoje politično glasilo ter s tem dokazala, da ji je več za političen ko kulturen prestiž med Slovenci na Kočevskem, tedaj naj se imenovane organizacije združijo v skupnem delu tudi brez tiste skupine. Na delo torej, dokler je še čas! I* Z. Odgovor g. Jurija Jerama z Jesenic Prejeli smo s prošnjo za objavo: »Delavska politika« z dne 25. marca 1.1. me napada in se sklicuje na članek, ki je izšel baje v »Slov. narodu« dne 14. marca. Ker sem naročnik »Jutra«, »Slov. naroda« ne čitam redno, prijatelji bi me bili pa gotovo opozorili, ako bi bilo tam zame kaj žaljivega. Jeseniškim in javorniškim kovinarjem pa naj v pojasnilo povem: Na občnem zboru NSZ na Jesenicah sem se po poročilih funkcionarjev, da je NSZ na Jesenicah in Javorniku presegla nad 1000 članov, priglasil k besedi kot član in pojasnil, da je g. Iv. čelešnik odklonil predlog »Zveze strojnikov, strojevodij in kur-jačev« na Jesenicah, da bi se ji priznal en mandat pri skupnem nastopu svobodnih strokovnih organizacij za volitve obratnih zaupnikov pri KID, zato je članstvo te zveze pooblastilo mene kot poverjenika, da skušam doseči siporazum z NSZ, kar so zaupniki NSZ sprejeli in kar je ta občni zbor tudi soglasno potrdil. Ob tej priliki sem rekel, da so vse oči delavstva KID uprte sedaj v NSZ, ki je najmočnejša organizacija na Jesenicah. Rekel sem še, da bom po svojih močeh rad pomagal, da pa se do sedaj nisem oglašal in ne eksponi-ral, da ne bi nasprotniki tega zlorabljali, ker sem bil enkrat vodja jeseniških kovinarjev, katero organizacijo so tako nelepo razgnali tisti, ki jim je jeseniško delavstvo sedaj popolnoma obrnilo hrbet tako, da od nekdanjih 1256 članov danes ni niti 150 članov več. Srce me je bolelo, ko sem gle- dal, kako so neresni ljudje rušili to nekdaj resno celoto. In dostavil sem še: Bil sem dosti močan, da sem molčal, čudili se boste, da vam tako govorim, kot bivši kovinar, vedite pa, da sem svoj svetovni nazor globoko spremenil. Dogodki v svetu so me poučili. Delavec sem brez univerze, kdo mi more kaj očitati? Vi ste na pravi poti! Krepko čuvajte in širite NSZ v demokraciji za izboljšanje našega skupnega socialnega položaja. To sem govoril in sedaj je Del. politiki morda zadoščeno. K njenemu članku pa pripominjam, da sem prav hvaležen, ko ugotavlja, da nikjer nimam v nacionalnih društvih na Jesenicah pomembnejših funkcij, da ne bo očitkov, da po kaki moji zaslugi JNS—NSZ ali jeseniški »Sokol« tako nezadržno lepo napredujejo in to brez mene, da! Vsaj vidite, kaj je danes na Jesenicah, Javorniku in vsej Gorenjski za-željeno in kam je »en mas« usmerjeno vse, ne radi mene. Jaz sem tega vesel, vam pa hvala lepa za to legitimacijo. Resno in možato pa vam rečem, da meni ni namen širiti sovraštvo. Smo v nacionalno svobodni državi, in mnenja sem, da se je treba danes združiti vsem, ki so iskreni Jugoslovani. Kdor je s puško v roki kumoval Jugoslaviji ob njenem nastanku, mu je Jugoslavija sveta, nedotakljiva last in delo za blagor naroda dolžnost! V drugič pa prosim, kdor mi ima javno kaj povedati, naj se podpiše, da bom vedel s kom imam opravka. Jesenice, 31. marca. Jurij Jeram! Usoda Strojnih tovarn in livarn Šentjakobski okraj dobi v nadomestilo gimnazijo ? Ljubljana, 4. aprila Kakor se veselimo stalnega napredka v strogem središču Ljubljane, tako je žalostno dejstvo, da so začeli podirati eno izmed najstarejših in največjih industrijskih podjetij, katerega začetki segajo v osemnajsto stoletje. Strojne tovarne in livarne so obsegale bivšo Samassovo zvo-narno in livarno na Karlovški cesti št. 1 (gradič) in v Zvonarski ulici št. 3. kakor tudi nekdanje Tonniesove in žabkarjeve tovarne na Tvrševi cesti. Vsi ti objekti so se 1. 1920. združili v nacionalizirane »Strojne tovarne in livarne«. Znano je, da so ta ogromni zemljiški prostor v izmeri okrog 5.000 kvadratnih metrov na javni dražbi kupila dne 28. decembra 1938. 1. Javna skladišča za znesek 8,800 000 din. Pri Strojnih je bilo še pred dobrim letom zaposlenih nad 300 delovnih moči. Kolikšna izguba zaslužka je to za delovno ljudstvo v našem mestu! Obstoječe zgradbe sedaj rušijo material že porušenih zgradb pa razprodajajo, in sicer v Zvonarski ulici št. 3 in na Tirševi cesti št. 35. Prodaja se sklene, če kupec poruši zgradbo in odvozi material. Naprodaj pa so tudi potamic zidna (že očiščen komad po 33 par) in strašna cipeka, traver-ze, okna, vrata, tramovje in les, nasipni material ter nekaj ključavničarskega orodja. Dragi stroji in raznovrstne naprave so že prej našle svojega pravega kupca. Prostori stoje sedaj prazni in opuščeni, kakor izropani. Na Prulah. bo v kotu med še ne do konca zgrajeno Praprotnikovo ulico, ki jo bosta rezali Cimpermanova in Sokolska. ulica, nastal po odstranitvi tovarniških zgradb obširen prazen prostor, ki ga bodo brezdvoma v kratkem času s pridom vnov-čili. Na podaljšku Sokolske ulice je svet na katerem je zdaj nskupičenega več ko tri tisoč kubikov dobrega nasipnega gradiva in ga zaenkrat izvažajo na Trnovski pristan, da bo tamkaj nasproti prulskemu mostu splanirali nižinski travnik ob cesti. Kakor je opisano v »Kroniki«, je na Karlovški cesti pričel izvrševati zvonarst-vo že L 1688. Gašper Franchi, z Beneškega doma Po njegovi smrti 1. 1734. je prevzel to obrt njegov sorodnik Josip Samas-sa in od tedaj je bilo zvonarstvo skoraj izključno v posesti Samassovega rodu do najnovejšega časa. Predzadnji, Albert Sa-massa, rojen leta 1833., je izvršil prehod stare obrti razen zvonarstva v industrijo. L. 1872. so začeli tovarniško izdelovati brizgalne in gasilsko orodje, črpalke in kovinsko blago. Poleg tega so začeli dovršeno izdelovati bronasto cerkveno posodo, svečnike in druge predmete, ki so hitro zasloveli po avstrijski državi. Leta 1890. se je tovarna lotila dobave kovinskih oprem za ladje. Albertov sin Mak so, rojen L 1862., je ustanovil 1. 1907. novo, najmoderneje urejeno livarno za kovine in manjšo železolivarno za Specialne litine. Od L 1767. do 1918. so v Samassovi zvona rni vlili 7200 zvonov v skupni teži 2 milijona 766-422 kilogramov, živo se še spominjamo blagodonečih in mogočnih akordov zvonov, ki jih je vlivala domača tvrdka Strojnih tovarn in livarn in razstavlja^ la zadnja leta na ljubljanskem velesejmu. Na porušenih zgradbah namerava sedanji lastnik zemljišče razparcelirati, saj je svet v Prulah vreden najmanj 250 din, na Tyrševi cesti pa celo 800 din kvadratni meter. Tu bodo prišle do veljave nove velike hiše in vile V nadomestilo za porušene stavbe bivše Samassove zvonarne v Zvonarski ulici pa obetajo šentjakobča. nom novo gimnazijo, ki naj bi znatno poživila ta znameniti starinski del bele Ljubljana Naročajte, čitajte in Širite »J U T R O« Ignac Koprivec: UU.I Po vinogradih žvesikstajo m©' Pomlad je v deželi. Njena oživljajoča moč trka na zemljo, zaspano, zasanjano, leno se pretezajočo zemljo ter budi v nji drobceno travico, stotine cvetnih popkov, ki bodo zvonili v pozdrav soncu. Vesi se po vejevju drevja, gladi s svojim toplim dihom od mraza otrple veje in iz očesc na njih jamejo kukati drobceni brstiči. Vabi v stara domovanja ptice selivke, izmed katerih se ji prvi odzovejo škorci. Radovedno letajo nad hrami; ogledujejo jih ter ugotavljajo, če so se čez zimo kaj spremenili. Prešerno vriskajo na vršičih hrušk, jablani, opazujejo svoja lesena domovja, plešejo okrog njih, se skrivajo vanja ter gledajo iz njih poredno, z očmi polnimi življenjske moči in volje. Tudi oni požrešni, leni in nadležni ptičji rod, ki se pozimi nebogljeno skriva pod kapmi, za pristrešji in na svislih, krade kar more in žalostno vrešči, se je prerodih Zaplesal je, se zapodil pod nebo kakor bi se mu vnela kri in zdaj se drži daleč od hramov, sanja o svojih gnezdih, o ljubicah in ljubezni v toplih pomladnih dneh ter gleda kmeta z viška, prezirljivo, kot bi ga več ne poznal. Zdaj pa zdaj se zapodi neučakan samec za svojo izvoljenko. Grabi jo za perje, za kljun in hoče doseči cilj svojega hrepenenja s silo, ah ona se ga otepa, vrešči, leta navzkriž, ko pa se ga otrese, obsedi na veji, po kateri polje sveže življenje, za-žvrgoh, zapoje in se obnaša koketno, izzivalno, da bi izpričala vsiljivcu, da odpor ni bil mišljen hudo. Včasih zajde kak razposajen ptičji par I tudi k hramu, hoteč pokazati kmetu svojo i mlado srečo. Ljubko drobi s svojima drobnima kljunčkoma pred okni, seda na pod-stenja, na opirače za oboknice in ko pride ] iz hiše kmet, mu parček začivka pozdrav, nato pa jo odkuri v sadovnjak. Da, pomlad je. To leto ni prišla tiho, sanjavo, v razkošno opleteni obleki in pred časom, ki ji je določen. Silno borbo je morala bojevati z zimo, z muhasto starko, ki jo je s svojim ledenim pišem potiskala nazaj za gorovja. Toda mladost, moč, volja zmagujejo nad fanatično nasilnostjo in brezglavostjo starosti. Morala je tu pa tam stopiti za korak nazaj, morala se je včasih delati kakor da popušča, ali ko je s svojim gorkim dihom pometla z neba oblake, je bilo čutiti, da je zmaga njena. Prišla je med sikanjem burje kakor v jeklo oblečen vojščak, zato bo pa njeno lice tem prijaznejše, ko izvojuje poslednjo zmago. Slovenske gorice so zaživele. Vrisk pomladi je treščil med hrame, pregnal iz njih poslednje zapečkarje in pogledi vseh ljudi so se uprli v vinograde, od koder prihaja žvenket motik. Prva kop je v goricah. — Z njo se otvar-ja nova etapa dela, zato velja ljudem neprimerno več kakor kakšno drugo opravilo. Po štirih dolgih mesecih počitka so se ljudje tu znašli pri delu prvič na prostem. Veter, ki pihlja od severa, jim je zbrisal z obrazov nevoljo; sonce jim je vsadilo ogenj v mrtve oči in srca so začutila novo silo. Novo življenje leži pred delavci, in dasi vedo, da tudi to leto ne bo rožna- to, se ga vendar razvesele, zakaj pomlad osvetli celo siromaščino, zima pa jo otem-ni še huje. Kopači. — Redi trsja so razdeljene. Sleherni kopač mora paziti, da dobro okoplje trs, poreže z njega odvečno korenje, mu pognoji in okoplje prazno ploskev zemlje med vrstama. Pred kopači hodi gospodar, žagico ima zataknjeno za škornjico, v roki drži velik nož, vijak imenovan, iz žepa mu pa gledajo rezne škarje. »Ne vihrajta, Martin! Pazita na korenje!« se krega gospodar nad parom, ki se divje zaganja v gorico, da bi pustil za seboj ostale, »če je treba odžagati suho rozgo, mi povejte!« se obrača k delavcem. »Lepo delajte, kopači, lepo! Vam bom dal dober likof.« Kopači so razdeljeni po parih. Tisti, ki se imajo nekoliko radi, se spravijo skupaj, in fant pomaga dekletu. Okoplje mu trs, ga očisti in skrbi, da ona ne zaostane za ostalimi. To bi bila sramota za oba. Dvajset do trideset kopačev je na postati. Mišičaste roke vihtijo težke rukan-ce, da se prodec iskri. Po dva in dva zapi-čita motike v zemljo ter obrneta okrog cei plaz prsti, zadaj pa hodijo slabotnejše ženske, ki kop ravnajo. »Nostite gnoj, sakramenski mrtvači! Jaz ne bom zaradi vas zaostajal!« Jezno zamahne kopač z roko in nosači gnoja hitijo k njemu z nosilami, stresejo v izkopano jamico kompos, ali gnoj in odhitijo dalje. »Jezus, Kristus, na trs je pazite!« se jezi gospodar. »Ne klesti z rukanco po njem, Vinc! — Trsje rodi, ne kolje. — In glejte, da mine boste izsekavali trsja! Ne priganjam vas. Pravim vam, delajte počasi in lepo, pa hitite, kakor bi vam gorelo pod petami. Pri drugem delu se lahko znašate drug nad drugim. Pri kopi je najboljši tisti delavec, ki dela počasi.« Na sepu se kopači ustavijo. Dekla od. grne velik jerbas, v katerem so debele kvase niče, namazane po vrhu s sirom in smetano, gospodar pa postavi na sep ogromno dolevko vina, najboljšega, kar ga je v kletL Fantje si vzamejo vsak svoj kos pogač, srebnejo iz dolevke, potem se pa postavijo v krog, primejo drug drugega krog ramen in zapojo. Pesem hrumi nad goricami, leti v doline, na nasprotne bregove, kjer se odbija in prihaja nazaj. V sosedni gorici po jo drugi. Tam so v premoči ženske. Konec vsake kitice zategnejo ter vlečejo na-pev na dolgo, da se ozračje trese. Nekateri počenjajo šale. ženske prime-jo najporednejšega kopača, mu ovije jo noge okrog drevesa, jih prekrižajo na drugi strani ter ga vrtijo okrog debla. Zopet drugod ujamejo fantje miš ter jo spustijo kopačici za rokavce. Ko pa je južina končana, gredo prepeva je v dolino, zasadijo svoje rukance v nove redi gorice in med šalami in ljubeznivimi pogledi zaljubljencev kopljejo proti sepu znova, kjer se petje ponovi. Zvečer se kopači tu pa tam tucfi spopadejo. Srečajo se; glave so jim omračene od vina, beseda da besedo in motike pojo po glavah. Ali navadno ni nič hudega. Če pa kdo omedli, ga močijo z vinom in ko se zbudi, ne ve, da je bil tepen. Po štirinajst dni odmeva nad Slovenskimi goricami petje kopačev in žvenket motik ob prodec, potem pa Življenje po vinogradih utihne in se prenese na polja, dokler m treba kopati drugič. Druga kop pa nima toHko lepote na sebL Takrat so delavci tudi že izgarani, sonce je prevroče in pred njimi ni več pomladi, ki toliko obeta. Ali danes, ali jutri I iram — prosimo — blagovolite poslati svoja naročila za oglase v velikonočnem »Jutru«! Oglasov, ki jih bomo prejeli šele v petek, zaradi pomanjkanja časa, žal ne bo več mogoče zložiti tako učinkovito, kakor one, ki jih ^nr^o nf»:«ii nmvo-časno. V petek bomo sprejemali le še najnujnejše oglase. Prosimo, ne pozabite, da bo velikonočna Številka „JUTRA" izšla že v soboto zjutraj in to v zelo povečani nakladi. Domače vesli * Seja banovinskega turističnega sveta. Dne 3. aprila t. 1. je imel poslovni odbor banovinskega turističnega sveta svojo 11. redno sejo, ki ji je predsedoval dr. Fran Eatej, načelnik oddelka za trgovino, obrt in industrijo kr. banske uprave. Poleg aktualnih vprašanj tečajev za pospeševanje turizma in gostinstva, preskrbe turističnih krajev s kmetijskimi pridelki, turistične publicistike, pasivnega turizma, udeležbe Slovenije na turistično-kulinarični razstavi v Zagreb, oznamenovanja krajev in hiš, je poslovni odbor — po uvodnem poročilu turističnega referenta Joška Sott-lerja razpravljal predvsem o položaju odnosno izgledih za letošnjo turistično sezono ter je na osnovi podanih pobud in predlogov storil potrebne sklepe. Prihodnja odborova seja bo predvidoma v začetku maja. Gospodje; NOVOSTI ZA PROMENADO IN ŠPORT: EKSKLUZIVN1 ANGLEŠKI KUPONI m DIN 250.— DO 320.— r-.; anufaktura r- KS. souvan MESTNI TRG 24. • Vojaška napredovanja. V »Vojnem listu« od 3. t. m. je objavljen ukaz o napredovanju. imenovanju in odlikovanju v naši vojski in mornarici. Med drugimi so napredovali v čin polkovnika pehotni podpolkovnik za generalštabne posle Ivan Pre zel j, v čin podpolkovnika intendantski major mornarice Jože žuran, v čin kapitana I. klase kapitan II klase Rudolf De-mel, Hermenegild Vidmar, Leopold Vodeb, Pavel Potokar, Ivan Bizjak, Josip Kava-lec, Rudolf Perhinek, Anton Sekelj, Rudolf Svenšek, Anton Pešut, Rudolf Hora-ček. Vicko Hraste, Ivan Dragane, Franjo Nemec, Alojz Božič, Milan Delač, Avgust Krapeš, Rudolf Horvat, Pavle Goldner, Vladimir Bosner, Emil Brunskole, Boris Kuret, Janko Jezernik, Vladimir Preda-vec, Dragotin Prosen. dr. Stanislav Kolar, Borivoj Kunej, Ciril Legat in Danilo Ko-provnica, zadnji trije orožniški. — Kronična zapeka in njene slabe po- j sledice, posebno pa motnje v prebavi, se ; morejo preprečiti z že davno preizkušenim sredstvom za čiščenje, z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo, ki se tudi po daljši porabi izkazuje kot zelo odlična. Oni, ki bolehajo na želodcu in čre-vih, pa pijejo »Franz-Josefovo« vodo, so zelo zadovoljni z okusom kakor tudi z . njenim učinkom. j Ogl. reg. S. br. 30474/35. ' * Družba sv. Cirila in Metoda je prejela meseca marca 1939 1: I. podružnice Ljutomer 7S1 din; Ribnica na Poh. 152 clin; Sv. Trije Kralji 1.100 din; Celje ž. 108 din; Fram 100 din; Stara cerkev 50 din; Zg. Sv. Kungota 200 din; Slovenj Gradec m. 220 din; Slovenj Gradec ž. 1.000 din; Dravograd 1.056 din; Železniki 80 din; Ormož 550 din; Trbovlje 30S din; Sodražica 228 čin; Novo mesto ž. 420 din; Velike Lašče 570 din; Ljubljana šentjakobska trn. m. 2.660 din; Ljubljana, šentjakobska trn. ž. 460 din; Ljubljana, šentp. m. 2.270 din; Ljubljana, šentp. ž. 100 din; Ljubljana, I. ljub. moška 2.212 din; Beograd 36 din; Skoplje 150 din; II. Ivana Vrhovnika s^iad: Ana Letnar, Ljubljana, 100 din; UI KočevsKi dinar podr. Trbovlje j 30 din; IV Razni prispevki: neimenovana, { Ptuj. 500 din; dr. Jože Tašner, Beograd, mesto cvetk na grob pok. dr. T. Kovačiča 200 din. skupaj 15-641 din. (—) * Zveza bojevnikov v Ljubljani razpisuje osem podpor po 100 din iz ustanove »Podporni sklad Martina Colariča«. Pravico do podpore imajo revni bivši vojaki iz svetovne vojne (1914 — 1918), revne vdove in sirote v svetovni vojni padlih vojakov, revni invalidi in revne sirote sploh. Prosilci naj vlože prošnje za podporo na Zvezo bojevnikov v Ljubljani (hotel Miklič—Metropol), Masarykova cesta do 15. t. m. * Opozorilo na predavanje. Danes ima naš ožji rojak, g. prof. dr. Pavel Brežnik v radiu Beogradu predavanje »Monte-sguieu in Louis Lčger med Južnimi Slovani«. Predavanje bo ob 19.30. * Diplomiran je bil asistent na veterinarski fakulteti v Zagrebu g, Zvonimir Poropat. čestitamo ! (—) * Cesta Jeperca — Labore zaprta za vozni promet. Radi rekonstrukcijskih del na državni cesti št. 2. Ljubljana — Kranj odreja sresko načelstvo v Kranju v smislu čl. 7 občega cestnega reda z dnem 3. aprila ob 8. dopoldne zaporo te drž. ceste na odseku Jeperca — Labore za ves vozni promet. Promet naj se usmeri začasno takole: a) za promet v smeri Ljubljana— Kranj od gostilne Bohinc v Medvodah (km 632.150) po banov, cesti Medvode — Mav. čiče — Labore in odtod po državni cesti; b) za promet v smeri Kranj — Ljubljana do Gašteja po državni cesti, odtod po ba-novinski cesti Stražišče — Suha — Jeperca in odtod zopet po državni cesti; c) promet iz Ljubljane v škofjo Loko se vrši po cesti Ljubljana — Medvode — Sora — škofja Loka, promet iz škofje Loke proti Ljubljani pa čez Jeperco. s Zgode in nezgode mlade štorklje. Iz Slovenskih Konjic nam pišejo. Konec septembra je upehana pristala v našem trgu mlada štorklja. Dober prijatelj živali m lovec gosp. Jarnovič jo je spravil na svoj dom in lepo skrbel za njo. Bila je že precej udomačena in vsak jo je rad videl. Skoraj vsak dan smo jo opazovali, kako je krožila nad trgom Tako je srečno preživela zimo v Slovenskih Konjicah. Pred 3 tedni pa ji je neki fantalin vrgel poleno pod noge in ji zlomil levo nogo pod kolenom. Gosp. Jarnovič ji je obložil nogo s treščicami, kakor se to dela pri zlomu kosti. Gotovo ji je kaj pomagalo, kajti udomačena ptica spet leta in skače, zaenkrat seveda samo po zdravi nogi. Upajmo, da se ji bo noga popolnoma popravila. Radovedni smo, ali bo ptica po svojem nagonu zapustila svoje prezimovališče in šla na sever, odkoder je prišla. * Promet motornih vlakov Sarajevo -Dubrovnik. Po odredbi generalne direkcije državnih železnic se stavijo v promet za velikonočne praznike motorni vlaki na progi Sarajevo - Dubrovnik. Motorni vlak bo odhajal iz Sarajeva v četrtek 6. aprila, v soboto 8. aprila in v ponedeljek 10. aprila ob 7. in bo prispel v Dubrovnik ob 14. uri. V obratni smeri bo odhajal motorni vlak iz Dubrovnika v petek 7. aprila, v nedeljo 9. aprila in v torek dne 11. aprila iz Dubrovnika ob 10.24 in bo prispel v Sarajevo ob 17.30. Motorni vlak ima samo 1 in 2. razred. Za vožnjo se plačajo normalne cene brzega vlaka in dodatek, ki znaša za progo Sarajevo - Dubrovnik ali obratno 20 din po osebi. * Publicist Mošo Pijade na prostem. Iz oddelka za politične obsojence kaznilnice v Sremski Mitrovici je bil izpuščen publicist, novinar in slikar Mošo Pijade iz Beograda, ker je do kraja prestal svojo kazen 14 let in tri mesece. * Mnogo tujcev na naši rivieri. Turistična sezona Primorja se že lepo razvija. Vsi parniki in vlaki so polni tujcev. S par. nikom »Prestolonaslednik Petar« je prispelo iz Benetk v Split 150 nemških turistov. Z zagrebškim brzim vlakom pa se je pripeljala večja skupina madžarskih gostov. Mednarodne politične razmere so povzročale našem turističnim uradom in gostinskim obratom precej skrbi, a začetek turistične sezone obeta kljub temu dober potek. Tudi v šibenik je prispelo mnogo madžarskih gostov, med njimi skupina pedagogov pod vodstvom profesorja Mal-faldija iz Budimpešte, ki si je ogledala razne zanimivosti. * Začetek graditve železniške proge Karlovac — Bihač. Tiasiranje železniške proge Karlovac—Slunj—Bihač je v glavnem dovršeno in bodo lahko že te dni začeli z delom na progi. V drugi polovici tega meseca bo licitacija za dela pri graditvi nasipov, mostov in predorov. Vsi stroški graditve so preračunani na okrog 230 milijonov in z novo progo bo vožnja od Zagreba do Splita skrajšana za poldrugo uro. * Sarajevski zdravniki proti brezplačnemu stažu mladih zdravnikov. Zdravniška zbornica v Sarajevu je na svojem občnem zboru razpravljala tudi o stažu absolventov medicine Zborovalci so ugotovili, da je enoletni staž premajhen, dveletni pa zadostuje, mlade zdravnike pa je treba za to delo tudi primerno plačati. Zdravniška zbornica bo poslala ministrstvu socialne politike in narodnega zdravja svojo spomenico o stažu mladih zdravnikov in o delovnih pogojih zdravnikov pri uradih socialnega zavarovanja. * Narodna čitalnica v Varaždinu se bo odslej imenovala Hrvatska čitalnica. To je bilo sklenjeno na 101. rednem občnem zboru, pri katerem je 112 delegatov in udeležencev soglasno sprejelo izpremembo pravil ter odobrilo prekrstitev stare kulturne ustanove. Čitalnica v Varaždinu na roča 44 časopisov in revij, med njimi 14 dnevnikov, na razpolago pa ima blizu ti soč knjig. Od lanskega proračuna je ostal lep pribitek. Za predsednika čitalnice .ie bil spet izvoljen prof. Krešimir Filič, red nih članov pa je po zadnjem štetju 208. SREČKE DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE DOBITE V ZADRUŽNI HRANILNICI V LJUBLJANI - DALMATINOVA ULICA St. 6 POSOJILA, KREDITI, HRANILNI! VLOGE IN DRUGI DENARNI POSLL • Novi telefonski imenik. Poštna dlrek- | cija naznanja telefonskim naročnikom, da je izšel novi telefonski imenik za področje dravske banovine. Ker je po zadnji izdaji nastalo precej sprememb, priporoča naročnikom, da ai ga nabavijo. Doba se pri vseh poštah po 10 din izvod. • »Putnikova« obvestila. Centrala avtomobilskega kluba v Beogradu je v svojih društvenih publikacijah označila kot najboljše naslednje naše avtomobilske ceste: 1. Subotica—Novi Sad—Beograd—Kragu-jevac—Niš—Pirot—Caribrod. — 2. Beograd—Pančevo—Vršac. — 3. Beograd— Obrenovac —Valjevo—Loznica—Zvornik— Podromanija—Sarajevo. — 4. Sarajevo— Mostar—Dubrovnik. — 5. Beograd—Kra-gujevac—Kraljevo — Raška — Mitrovica— Peč—Podgorica—Cetinje—Kotor. — 6. Ko-tor—Dubrovnik — Metkovič—Makarska — Split — 7. Split—Šibenik—Benkovac— Karlobag—Senj—Sušak. — 8. Zagreb— Karlovac — Slunj—Petrovoselo — Plitvička jezera. — 9. Sarajevo—Travnik—Jajce— Banjaluka. — 10. Zagreb—Novo mesto— Ljubljana—Kranj—Bled. — 11. Bled—Bohinjsko jezero. — 12. Bled—Jesenice— Kranjska gora. — 13. Št. Ilj—Maribor—SI. Bistrica—Rog. Slatina—Zagreb. — 14. Maribor—Pohorski dom. — 15. Celje—Letuš —Logarska dolina. — »Putnik« prireja od 6. do 11. t. m. izlet na Jadran v Hrvatsko Primorje, od 7. do 13. t. m. pa izlet v Sofijo in Plovdiv. Za veliko »Putnikovo« prekooceansko potovanje v New York k otvoritvi svetovne razstave se lahko in-teresentie javijo še danes v biletarnicah >Putnika«. bostel • Razkrivanje velike tihotapske afere. Na Sušaku so zajeli nekaj članov dobro organizirane tihotapske družbe, ki je na veliko tihotapila najrazličnejše blago in tudi valute. Ni še znano, ah je to samostojna tihotapska družba, ali pa samo podružnica znane beograjske 2-črne borze«. Preiskave so uvedene tudi v Zagrebu, v interesu njenega poteka pa so vse podrob-osti in ugotovitve še prikrite javnosti. * »RibišKo-lovgki vestniK« prinaša v novi številki nekaj res zanimivih prispevkov, izmed katerih omenjamo razlago o izvrševanju določb o sladkovodnem ribar-stvu v dravski banovini, nadaljevanje »Spominov« Josipa Mačka in nadaljevanje Bučarjeve razprave o ribah v našem Jadranu. »Ribiško-lovski vestnik« je glasilo Zveze ribarskih društev za dravsko banovino, ki jo predstavlja njen popularni predsednik Alojzij šulgaj, vestnikov urednik pa je dr. Janko Lokar. Revija po svoji opremi in vsebini zasluži pozornost naših ribičev. • Na milanski velesejem z izletnim avtobusom od 15. do 18. t. m. Prijave sprejema do 7. t. m. Izletna pisarna M. Okorn, Liubljana, Frančiškanska ulica, tel. 22— 50. (—) * Za velikonočne pozdrave rabite Ciril Metodove razglednice! Držimo se gesla: Kupuj domače blago! (—) Iz Ljubljane u— Hvale vreden zgled jubilant°m. Za velikonočni priboljšek mestnim revežem v stari cukrarni je ob svoji 901etnici daroval 250 din g. Rudolf Carli, direktor pomožnih uradov v. p. Jubilant je s svojo dobrotljivostjo dal drugim jubilantom in godovnikom najlepši zgled, kako naj praznujejo svoje jubileje in godove, ko naj se spominjajo tudi revežev. častitljivemu jubilantu izreka mestno poglavarstvo najlepšo zahvalo in mu vošči tudi v imenu obdarovanih vesele velikonočne praznike ter še mnogo srečnih in zadovoljnih dni! u— Nov grob Na Rudniku je umrl g. Franc Kliš, bivši čevljarski mojster. Zadnjo pot bo nastopil danes ob 14. Blag mu spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! u— Počitnice na strokovnih nadaljevalnih šolah v Ljubljani bodo trajale od 6. do 16. t. m., da bo danes še pouk in se 17. t. m. spet prične. Izplača se Vam naročiti filme iz Ljubljane, ker so najcenejši, in poslati iste v razvijanje, ker Vam izgotovljene slike še isti dan, ko prejmemo — odpošljemo. Poizkusite enkrat — in postanete prav gotovo naš stalni odjemalec. Cene filmov so: Isopan 6/g Din 15.— Isochrom «/t Din 13.— Isorapid *V9 Din 1L— [mamo na zalogi samo sveže FILME uionipiu 79 najnovejše emulzije do leta 1941. [ laz v ijamo in kopiramo priznano prvo vrstno! Naš ček. račun je št. 13-285. Naša telef. štev. je 25-66 in 25-67. Se priporoča: Foto Touristu, Lojze Šmuc LJUBIJANA — Aleksandrova cesta št. 8 in podr. PREŠERNOVA UL. 9. u— Za velikonočni priboljšek v stari cukrarni je darovala delikatesna trgovina in vinarna V. A. Janeš na Aleksandrovi cesti 12. 2 lepi šunki v teži 12 kg, trgovina z deželnimi pridelki A. Volk na Res-ljevi cesti.24. je pa poslala 500 kg krompirja, a tvrdka Alojzij Pau«chin, zaloga stekla in porcelana v Wolfovi ul. 6., je revežem za pirhe nakazala 500 din. Mestno poglavarstvo izreka darovalcem najlepšo zahvalo in jim tudi v imenu obdarovanih vošči vesele velikonočne praznike! u— Most čez Glinščico na Tržaški cesti bo razširjen in bodo dela veljala okrog 28 tisoč din. Licitacija bo 22. t. m. ob 11. v mestnem tehničnem oddelku, razpis pa je objavljen v »Službenem listu«. u— Ljubljanska sadjarska in vrtnarska podružnica priredi danes ogled vrta uprav nika drevesnice Kmetijske družbe g. Ivana Breceljnika v Dravljah 156 (ob Celovški cesti). Predmet ogleda je pravilna rez sadnega drevja itd. Vodil in pojasnjeval bo lastnik sam. Zbirališče udeležencev je ob drugem postajališču od Nove remize proti št. Vidu. Vabljeni vsi člani in prijatelji. Udeležba prosta. u— JNAD Jugoslavija Danes ob 20. seja centralnega odbora. TEL /O '—^ 2 1-2-f . PREDSTAVE ob IG 19 21 * Samo še danes GREH * Corinne Luchaire in Annie Ducaux. Rež. L Moguy. 1 DANES NEPREKLICNO ZADNJIKRAT ! Ob 16., 19. in 21. uri ŽUPNIKOV KRIŽEV POT Po krasnem Baarovem »Roman Kneze« Ne zamudite prekrasnega češkega filma! _ češka filmske umetnina HANA VITOVA in ZDENEK ŠTEPANEK KINO UNION, tel 22-21 I Nevidni sovražnik Roris Karloff, Victor Mc Laglen, Reginald Denny. — Napeti doživljaji enajstorice angleških vojakov v tajinstveni mezopotamski pustinji nazvani »Zemeljski pekel«. KINO SLOGA, tel. 27-30_Samo še danes ob 16., 19. in 21. uri I u— Ravnateljstvo šole Glasbene Matice obvešča starše gojencev, da se bo začel redni pouk na šoli Glasbene Matice v četrtek 13. t. m. Ali ste že preskrbljeni za VELIKO NOČ ? Nova pošiljatev prvovrstne šunke a la Praga in pitanih štajerskih kapunov je v trgovini delikates JANEŠ — Aleksandrova 12, tel. št. 3455* kjer so v bogati izberi po ugodni ceni tudi fini narezki ter izborna domača in inozemska vina. u— Najlepša velikonočna darila za staro in mlado so knjige Tiskovne zadruge. V njeni knjigarni v Ljubljani, šelenbur-gova ulica 3, je največja izbira slovenskih in drugih leposlovnih knjig — v njeni podružnici v Mariboru, Aleksandrova 13, pa poleg knjig še vse vrste pisarniških potrebščin, razglednic i. t. d. Posetite knjigarni in si izberite potrebna darila! (—) u— Namesto venca na grob blagopo-kojne gospe Emilije Zupanove v Mariboru je poklonil gospod Miroslav Zupan, stavbenik v Ljubljani, znesek 200 dinarjev Jugoslovenskemu akademskemu podpornemu društvu tukajšnje univerze. Iskrena hvala! Lep posnetek se Vam je posrečil • • Radi bi, da bi bil brezhibno razvit in kopiran. Potrudite se k nam, naglo Vas bomo postregli! Naročila z dežele izvršujemo hitro z obratno pošto. Na zalogi vedno sveže blago!' Drogerija „ADRIJA", Ljubljana — Šelenburgova 1. u_ z odlično velikonočno šunko znamke Wogerer Vas postreže Fr. Kham, Kongresni 8. (—) u— Iz obupa v smrt. Pod tem naslovom smo pred dnevi poročali o tragični smrti bivšega zidarskega poslovodje Pavleta Tepine. Na željo pokojnikovega brata popravljamo svoje poročilo in ugotavljamo, da Pavle Tepina svoji gospodinji ničesar ni odnesel, temveč je pred smrtjo prodal le svoje stvari in nekaj stvari svoje izvoljenke. u— Dve nesreči z motorjem. Včeraj dopoldne so na kirurški oddelek pripeljali 301etnega kuharja Mirka Ukmarja, stanu-jočega Pred škofijo. Na Masarykovi cesti ga je bil podrl neznan motociklist in mu prizadejal precej nerodne poškodbe po glavi in po rokah, šoferja Mirka Hrasta, zaposlenega pri avtobusnem podjetju Per-les v Tržiču, pa je, ko se je peljal z motorjem, pri zmajskem mostu spodneslo na spolzki cesti, da je padel in si poškodoval Iz Celja e_ SoKoisKa akademija. Mlado inagil- no Sokolsko društvo Celje I je priredilo v soboto zivečer v veliki dvorani Narodnega doma mladinsko telovadno akademijo, ki je bila dobro obiskana in je lepo uspela. Po pozdravu državni zastavi ob igranju državne himne je naraščajnik nagovoril občinstvo, nato pa je pripadnica ženske dece ljubko deklamirala pesmico. Sledil je spored, ki je bil srečno sestavljen, pes'er in učinkovit. Močno je ugajala točka moške in ženske dece »Rožmarin in nagel jčki«. Po preskokih moške dece preko konja in telovadbi ženskega naraščaja na bradlji je moški naraščaj skladno izvajal »Šesterico«. Ljubek je bil nastop moške dece v točki »Palčki-kovački«. Mno go znanja je pokazal moški naraščaj z nastopom na bradlji, ženski naraščaj je skladno izvajal vaje z robci, moška de ca pa vajo »Hej Slovani!« Zelo so ugajala narodna kola v izvedbi ženske dece. Moški naraščaj je eksaktno izvedel vaje s puškami in zaključno sliko. Ob spuščanju državne zastave je železničarska godba, kije sodeloval pri večini točk, zaigram trmno »Hej Slovani!« in Pesem sokolski« legij ob petju občinstva. Sokolsko društvo Celje I je pokazalo na svoji akademiji lepe uspehe sokolske mladinske vzgoje ter požrtvovalnega in smotrnega dela vodstva in vaditeljs'va. e— Stavbna zadruga drž. uslužbencev v Celju je imela v četrtek pod predsedstvom gimnazijskega direktorja g. Franca Mrav-ljaka v prostorih Nabavljalne zadruge svoj redni občni zbor ob veliki udeležbi zadružnikov. Zanimivo poročilo zadružnega tajnika g. Antona Cvahteja je bilo soglasno odobreno, istotako pa so bili soglasno izvoljeni vsi dosedanji člani upravnega in nadzornega odbora, v kolikor jim je po zadružnih pravilih potekla funkcijska doba. Mnogo zanimanja in živahne razprave je povzročil samostojni predlog g. ravn. Antona Zorka, ki ga je stavil v tem cilju, da bi se s stalno štednjo vseh onih zadružnikov, ki stanujejo že v zadružnih hišah, in onih, ki reflektirajo na stanovanja v zadružnih hišah, zbral zadosten gradbeni fond, ki bi zadrugi omogočil gradnjo novih zadružnih hiš, v katerih bi imeli člani zadruge po znosnih cenah družinska stanovanja. Debata o tem vprašanju je prinesla med zadružnike mnogo plodnega razčiščenja ter je po sprejetih sklepih pričakovati, da bo Stavbna zadruga svoje delovanje v tej smeri krepko poživela. e— Samo nekaj dni imate še čas, da si nalbavite v podružnici Jutra« v Celju srečke za prvi razred uovega kola dri. razredne loterije. e— Bogoslužje v pravoslavni cerkvi. Na Vrbico - Lazarjevo soboto 1. aprila ob 14. procesija iz cerkve. Po procesiji večernja. Blagoslovitev vrbice na cvetno nedeljo 2. aprila. Na veliki četrtek 6. aprila ob 10. večernja z liturgijo; ob 19. bdenje s čita-njem pasijonskih evangelijev. Na veliki petek 7. aprila ob 16. večernja z iznoše-njem plaštanice in poljubljanjem Kristusovega groba, nato jutrenje — Na veliko soboto 8. aprila ob 10. večernja z liturgijo. Na Veliko noč (Voskresenije) 9. aprila ob 4. jutrenje, ob 10. liturgija, ob 18. bdenje. Na drugi dan Voskresenija 10. aprila ob 10. liturgija. e— Iz starokatoliške cerkve. Za velikonočne praznike bo služba božja: Na cvetno nedeljo ob 9. dopoldne blagoslovitev oljk, nato maša. Na veliki četrtek ob 18.30 maša. med mašo skupna spoved in obhajilo. Na veliki petek služba božja ob 9. dopoldne. Na veliko soboto ob 19. obred Vstajenja, nato blagoslovitev jestvin. Na Veliko noč slovesna služba božja izjemno ob 10. dopoldne. Na Velikonočni ponedeljek odpade v Celju služba božja, ker bo ta dan v Trbovljah ob 9. dopoldne v Sokolskem domu. e— 12-leten junak noža. v nedeljo je neki 12-letni deček v prepiru napadel 15-letnega najemnikovega sina Maksa ča-tra iz Pečcivnika pri Celju in ga zabodel z nožem v levo dlan čater je moral poiskati pomoči v celjski bolnišnici, e— Napad v gostilni, v nedeljo zvečar je neki moški v gostilni v Lembergu v prepiru napadel 35-letnega posestnikovega sina Antona češka iz Nove cerkve, mu zagnal kozarec v glavo in mu prizadejal hudo poškodbo, češka so oddali v celjsko bolnišnico. Iz Maribora a— Omladina JNS gre za veliko noč na mejo! Na velikonočni ponedeljek 10. t. m. je izlet omladincev na našo mejo. Cilj izleta je Sv. Križ. Zbirališče ob pol 7. uri na Glavnem trgu, od koder krenemo peš na pot. Omladinci, somišljeniki ter prijatelji naše meje, vljudno vabljeni! a— Trgovine na veliko soboto. Na veliko soboto ostanejo mariborske trgovine odprte do 17. (5. popoldne), samo delikatesne do 19. (7. zvečer). Kupujoče občinstvo prosimo, da si preskrbi svoje potrebščine pravočasno, ker so predpisi zelo strogi. a— »Rački škrjančki« so peli v ponedeljek popoldne in zvečer v dvorani Ljudske univerze. Na sporedu so bile izbrana slovenske umetne mladinske pesmi. Popoldan je bil koncert za mariborsko šolsko mladino, zvečer pa za kulturno občnistvo in prijatelje naše mladinske pesmi. Spored se je pričel s himno pomladka Jadranske straže, nakar so sledile skladbe M. Tomca, V. Vodopivca, S. Premrla, A. Dolinarja, E. Adamiča, M. Kogoja, dr. Cvetka, S. Ostrca in Maksa Pirnika. Oba koncerta sta pokazala velik trud in vzorno prizadevnost zborovodje Jožeta Zorna, ki se ni ustrašil velikih te®tč in vztrajnega, sistematičnega šolanja. Mladi pevci, »rački škrjančki«, so se marljivo in skrbno pripravili za koncert. Žal se zdi, da so nekatere skladbe vendarle pretežavne. Priporočljivejše bi bile lažje skladbe, ki bi jim bil zbor dorastel. Zborovodja g. Zorn in mladi pevci so bili deležni prisrčnega priznanja in odobravanja šolske mladine in kulturnega občinstva, ki bi ga pa bilo lahko nekoliko več. a— Prva letošnja žrtev velikonočnega streljanja. Mnogokje se otroci že sedaj pripravljajo na velikonočno streljanje. Tako je preizkušal streljanje s karbidom tudi 9 letni Janko Radšel iz Rogoznice pri Ptuju. Ko je bil ves zavzet s temi svojimi poizkusi za velikonočno veselje, pa je nenadno eksplodirala priprava. Drobci pločevine so prileteli dečku v levo oko in mu ga poškodovali. Radšla so prepeljali v mariborsko splošno bolnišnico, kjer si zdravniki prizadevajo, da mu rešijo vid. a— V zadnjem hipu preprečena železniška katastrofa. Železniškemu čuvaju Viktorju Branislu na postaji Cirknica se je predsnočnjim zdelo zelo čudno, ko je ugotovil na bločnem aparatu čuden ropot Hotel je zapreti zapornice ob železniškem prehodu, pa je začutil, da so žice potrgane. Takoj je stekel proti prehodu in videL da je nekdo z drogom potrgal žice in sicer na ta način, da je vtaknil drog med žice in ga tako dolgo vrtel, da so se žice nazadnje potrgale. V bližini zapornic pa je opazil 1.50 m dolg del tračnic, ki je ležal preko železniškega tira. Branisel je del tračnic takoj odstranil. Storil je to v zadnjem hipu, kajti trenutek zatem je že pri-brzel vlak in bi bilo iztirjenje neizogibno, ko bi ne bil železniški čuvaj pravočasno opazil nevarnosti. Orožniki pa poizvedujejo za brezvestnimi zlikovci, ki so si oči-vidno v vinjenem stanju dovolili to kruto šalo. a— Tržni dan je v smislu določb sedanjega tržnega reda v velikem tednu le na veliki četrtek. a— Mariborski fotoklub je imel predsnočnjim svoj redni občni zbor. Klena poročila društvenih funkcionarjev gg. Pfeiferja, Bertonclja in Ralce so pričala o marljivem delu mariborskih fotografskih amaterjev. Pri volitvah so bili izvoljeni: inž. Viktor Vičič predsednik, Vlado j Bertoncelj podpredsednik, Viktor Pohar j tajnik, Milan Raica blagajnik, Marjan | Pfeifer vodja tehničnega odseka. a— Fantovski pretepi. 301etnega posestnikovega sina Jakoba Pajtlerja iz Kaple so v prepiru pobili fantje na tla in ga poškodovali po glavi — 291etnemu po-sestnikovemu sinu Otonu Jurančiču iz Sv. Miklavža na Dravskem polju pa so s kolom poškodovali levo oko. Jurančič se j« zatekel v bolnišnico, kjer so mu rešili vid a— Na Pobrežju je gorelo. Zaradi slabega dimnika je nastal ogenj v stanovanjski hiši posestnika Franca Slamber-gerja v Sokolski ulici 14 na Pobrežju. K sreči so domačini in sosedje pravočasno opazili pretečo nevarnost in ogenj pogasili Škode je okoii 5000 din a— Prenatrpane celice. Izredna kriminalna konjunktura v zadnjih mesecih je povzročila, da so celice jetnišnice prenatrpane V celicah, kjer Je bilo svoječasno prostora za 8 do 9 kaznjencev, jih je sedaj do 36. Iz dneva dan je" dotok večji, tako da so morali že preurediti razne prostore kakor shrambe itd. v jetnišniške celice. Stiska je tem večja, ker ni možnosti za razširjenje jetnišnice. a— Za praznike so »e založili s tujimi dobrotami, jedačo ln pijačo, še neizsledenl zlikovci, ki so se pojavili v mesnici Valentina Smudeja na Pobrežju pri Mariboru V mesnico so prišli na ta način, da so s ailo odtrgali ključavnico in da so potem s ponarejenim ključem odprli mesni-fto, iz katere so odnesli 35 gnjati, 50 kg slanine, 80 klobas in več kg raznega mesa v skupni vrednosti okoli 4000 din. — Še večjo škodo pa so drugi ponočni roko-mavhi napravili restavraterju Edvardu Raku, ki ima v Velenju svoj bufet. Vdrli so v bufet in ga izropali. Odnesli so je-stvine, cigarete in znatne vrste pijače. Rak ima okoli 10.000 din škode. a— Nočni lov za tih°tapcem. Včeraj zju raj ob 2. je srečal stražnik v Vrazovi ulici sumljivega moškega, ki je pričel be. žati. Končno so možakarja ujeli in v nahrbtniku so našli 11 in pol kg saharina, 82 vžigalnikov, 20 omotičev kresilnih kamenčkov in druge tihotapske predmete. Ugotovilo se je, da je aretirani tihotapec identičen z 29-letnlm Antonom Lupšo iz Pobrežja pri Ptuju. Naše gledališče »RAMA Sreda, 5.: Prevara Red Četrtek. 6., 7. in 8.: Zaprto. Nedelja, 9.: živi mrtvec. Izven. Ponedeljek, 10. ob 15.: Potovanje v Benetke. Izven. Znižane cene. Ob 20.: Kaj je resnica? Izven. Znižane cene. Za red četrtek bodo igrali drevi izvrstno štandekerjevo izvirno dramo »Prevaro« ki nam slika življenje naših rojakov ob severni meji. Delo je Imelo pri dosedanjih vprizoritvah izredno lep uspeh. »Hamleta« v originalnem jeziku in originalni izvedbi bomo videli v torek, dne 11. t. m. v ljubljanskem opernem gledališču, Iz Dublina pride namreč na gostovanje eno najboljših stalnih angleških gledališč: Dublin.Gate Theater pod vodstvom Mr, Hiltona Edvardsa in Michaela Mac Liammoira. Z originalnimi dekoracijami in kostumi bodo uprizorili najslavnejše in pri nas najbolj priljubljeno Shakespearovo delo. Ker je vsebina »Hamleta« vsakomur pač zelo dobro znana, bo našemu občinstvu lahko slediti dejanju na odru, ki ga bodo podajali znameniti angleški igralci. Ker bo to edino gostovanje tega gledališča v Ljubljani, opozarjamo na torkovo predstavo, ki bo ob 20. uri zvečer v opernem gledališču. Cene od 40 din navzdol. Vstopnice so že v predprodaji pri dnevni blagajni v operi. OPERA Sreda, 5.: Cavalleria rusticana. Glumači. Red Sreda. 6., 7. in 8. zaprto. Nedelja, 9.: Vse za šalo. Opereta. Premiera. Izven. Ponedeljek, 10. ob 15.: Vse za šalo. Izven. Ob 20.: Gioconda. Gostovanje J. Go-stlča. Izven. Znižane cene. Torek, 11.: Hamlet. Gostovanje Dublin Gate Theatra. Izven. Za red Sredo bodo peli drevi »Cavalle-rio rusticano« in »Glumači«, dvoje izredno priljubljenih del, v isti zasedbi kakor pri obeh letošnjih uprizoritvah. V »Cavalleri-ji« bodo nastopili v glavnih vlogah: Labo-ševa kot gost, Heybalova, španova, Franci Janko; v »Glumačih«: Polajnarjeva kot gost, Marčec, Banovec, Primožič, Dolničar. Dirigent obeh del; dr. švara. »Vse za šalo« je izvrstna opereta domačega izvora, ki je imela svojo krstno predstavo v Mariboru ter je bila od Božiča do danes na mariborskem odru uprizorjena 17krat To je v Mariboru največji rekord izmed vseh operet. Libreto operete je napisal član mariborskega gledališča Danilo Gorinšek, ki igra v Mariboru vse vodilne komične vloge in je tudi eden glavnih sotrudnikov znamenitega mariborskega humorističnega lista »Toti list«. Avtor je obenem režiser ljubljanske uprizoritve. Glasbene točke je napisal vojaški kapelnik Jiranek. ki je dosedaj napisal tri operete in dve izmed njih sta bili pogostokrat igrani v Beogradu. Premiera bo na velikonočno nedeljo zvečer. Na velikonočni ponedeljek zvečer bodo peli »Giocondo« v zasedbi: Majdičeva in Gostič, veliko basovsko vlogo bo pel Lup-ša. Plesno solctočko pa bo prvič izvajala gdčna Wisiakova. Iz življenja na deželi ŠTALCERJl PRI KOČEVJU. Vodstvo ljudske šole v štalcerjih se iskreno zahvaljuje Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani za velikodušen dar v učilih v znesku okrc-g 600 din. Učila je šola nujno potrebovala pa je s tem darom bila precej izbo! išana tukajšnja zbirka učil! Upravitelj. Iz Ptuja j— Zvočni kino Ptuj predvaja drevi ob 20. film »Rdeči plašč«; kot dodatek pa Paramountov žurnal. (—) Sokol Godbeni odsek Sokola I obvešča, da v tekočem tednu odpadejo vaje orkestra in pihalne godbe. Teden po veliki noči so spet redne vaje. Odbor. I C Sreda, 5. aprila Ljubljana. 12: Kozaki po jo (plošče). — 12.45: Poročila. — 13. Napovedi. — 13.20: Solistične točke (plošče). — 14: Napove-cii. — 18: Mladinska ura; Iz glasbene zgodovine (dr. A. Dolinar). — 18.40: Naša narodna obramba na prelomu dvasetletja (prot. E. Boje). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Uvod v prenos. — 20: Prenos iz ljubljanskega opernega gledališča. V odmorih: Glasbeno predavanje (g. V. Ukmar) ter napovedi in porodila. ŠPORT Kako je bilo na country]u v Zagrebu nekatere podrobnosti z nedeljskega tekmovanja dolgoprogašev Kakor smo na kratko poročali že v ponedeljski izdaji našega lista, je bilo v nedeljo v Zagrebu tekmovanje za drž. prvenstvo v eros-countryju, v katerem Je po dolgi dobi 11 let slednjič zmagala Concordia, ki je obenem slavila zmago tudi s svojim poedin-cem. Jožetom Kotnikom. O nekaterih podrobnostih tega tekmovanja nam pišejo Se: Organizacija tekmovanja je bila narav« no«t oddična in služi lahko za vzgled, kako naj se organizirajo podobna tekmovanja. Organizatorji iz Concordije so šli tekmovalcem res na roke ki izkazali pozornost, zlasti ljubljanskim tekmovalcem, v katerih so imeli najnevarnejše tekmece za osvojitev naslova. 2e takoj ob prihodu tekmovalcev »Prlmorja« in »Ilirije« v Zagreb, so bili naši tekmovalci deležni pozornosti funkcionarjev Concordije, ki so jih spremili do prenočevališča in jih nato takoj odvedli v Maksimir, kjer so JLm razkazali vse podrobnosti na progi. Razen tega je dajal po vsej progi tekmovalcem navodila tudi trener g. Klein, ki je za vsak del proge posebej poučeval naše tekmovalce. Da bi prireditev čim bolje uspela in bi bili v vsem poučeni ne le tekmovalci, temveč tudi gledalci, katerih se je zbralo na cilju zelo veliko število, je prireditelj izdal posebne programe, iz katerih je bila točno razvidna proga, dalje pregled dosedanjih cross-country prvenstev Jugoslavije, seznam tekačev po klubih in njihove številke. Razen programov, ki so bili namenjeni predvsem gledalcem, so prireditelji razdali tekmovalcem še posebne »Upute«, brezplačne tramvajske vozovnice za ves dan tekmovanja. Ni pa, posebno nas Ljubljančanov, presenetila samo organizacija tekmovanja, temveč še dosti bolj odlična pripravljenost Concor-dijinega moštva, ki je bilo tako izenačeno, da bi ga bilo le težko poraziti. Z eno besedo, Concordia je bila temeljito pripravljena. in popolnoma zasluženo je osvojila naslov državnega prvaka. Točno ob 11. je starter pozval tekače na start in jim še enkrat razložil, kako morajo teči. Ob 11.07 je počil startni strel in skupina 30 tekačev se je pognala z brzino sprinterjev v boj za lovorike, čez nekaj sekund so izginili za drevjem in gledalci bi ostali kakih 10 minut v negotovosti, da niso organizatorji poskrbeli telefonskega prenosa v daljših ali krajših presledkih vzdolž proge. Tako smo že po približno 3. minutah zvedeli, da vodi št. 24, to je bil Kien (Primorje). kateremu je takoj za petami sledil šndelar (Concordia), za njim v strnjeni vrsti ostali tekmovalci. Pri prvi kontroli, to je bilo pri 2 km, je bil v vodstvu že šindelar, sledil miu je njegov klubski tovariš Franjo Krajcar, temu pa Dorčič (Hašk) in Kien, katerim eo v manjši razdalji 3ledili Ostali tekači. Prvi del proge, ki je bila speljana v obliki osmice, tako da so tekači tekli štirikrat skozi cilj, so tekači pretekli v času 8:30 minut v siedečem vrstnem redu: šindelar, Krajcar Franjo, Kien, Kvas, Bručan, nekoliko zadaj Kotnik, približno v sredini Glonar (Ilirija) in kot zadnji Cigler (Maraton, Maribor), ki je zaostal za prvim že preko 200 m. V naslednjem kilometru se je stanje nekoliko spremenilo. Vodil je še vedno šindelar, toda vodilni skupini sta se pridruž'ila še Kotnik in Hornik. Polovico proge, približno 5000 m, so tekmovalci pretekli v času 16:30 minut. Vodilna skupina je ostala še vedno ista. Na čelu sta tekla še zelo sveža š ndelar in Krajcar F., katerima so v manjši razdalji sledili Kotnik, Bručan, Hornik, nekoliko zadaj Flass, lanski zmagovalec, potem Kvas, ki je nekoliko zaostal v klancu. Srakar Franc, Starman (Ilirija), Benedičič in Petrič (oba »Ilirija«), Srakar Ivan (»Primorje«), ki je tu tudi odstopil, dalje Vidaa (»Concordia«), Blaškovič Notranji minister finske republike in predsednik finskega olimpijskega odbora dr. Urho Kekkonen iz Helsinkov je naslovil aktivnim športnikom vsega sveta naslednji poziv: Tekmovalcem vsega sveta! Prijatelji! Začelo se je tudi zadnje leto XI. oTimpiade, ki se je tako veličastno pričeto z berlinskimi igrami. Zato skoraj ne bomo pozabili sijajnega razkošja, ki so nam ga priredili berlinski domačini, in življenja. ki je vladalo na njihovih boriščih Se nikoli nismo bili na večjih svečanostih. Rekli so, da so bile berlinske igre živa stika energije ter zmagoslavje volje. Igre. ki jih mi skrbno spremljamo z vsem navdušenjem. ki ga imamo za šport, naj bi bile v znamenju sloge in prijateljstva. Afi ne bomo wkomur ospcrlh slave, da je prired!l najveličastnejše in najrazkošne /se igre. Pri nas bomo v teh igrah, ki jih ie davno vroče želimo prirediti, izvedli bratski sestanek mlade in močne elite vseh narodov. Nikari. prijatelji, ne pozabimo, da je šport — igra. Morda najlepša od vseh. ker v njem zmaguje harmonija, moč. inteligenca in mladost. Šport nas je zbližal z onim pravim tovarištvom, ki nastaja tamkaj, kjer je vsak v lojalni borbi in si prizadeva. da bi storil najbolje in prekosil samega sebe. Ali ni bil pri starih Helenih bog prijateljstva Zeus Philios. pokrovitelj atletike? Ali Je treba posebnega napora, da v tem času polnem sporov, v katerem živimo, pozabimo na vso zlobo, ki nas obdaja vsak dan. Recite, prijatelji, ali se tekmovalci bojimo naporov? Finska je napredovala do dostojanstva, da bo 16 dni neprestano posvečenih Elidi modernega časa. Daljna in m>ro'jubna Finska si mnogo prizadeva, da bi okrepila one vezi, ki družijo moderne olimpijske igre z igrami starih Helenov. 'Prijatelji, tekmovalci iz vseh stranif Finski šport je dočakal veliko čast, da mu odredite lepo ln plemenito nalogo za 1940. leto. Ml vam želimo to leto nuditi ono. kar smatramo mi aa najlepše: pravi šport, lojalne in trde borbe v čistem športnem du hu, a katerim iivimot (Split) in po velikem presledku Tavčar, ki je tudi odstopil. Pri približno 7 km je bil v vodstvu že Kotnik, ki Je tekel to pot taktično zelo pravilno in prešel v vodstvo šele pri 6 km. Takoj za petami mu je sledil Bručan, nato v razdalji kakih 20 m šindelar, dočim je Flass začel zaostajati. Dva kilometra pred koncem je Kotnik že krepko na vodstvu. Slede mu v manlših razdaljah Bručan. šindelar, Krajcar F., Kvas, Blaškovič, Flass, ki je že 100 m za Kotnikom in nato še ostali tekmovalci, nekateri že precej Izčrpani, tako da Jih je gnala edino še volja, dočim so jim noge počasi že odpovedovale službo. Zmagovalec teka je postal kakor se je na splošno pričakovalo mladi, komaj 20 let stari Kotnik, ki je pri tekel na cilj nasmejan, kakor da bi pretekel le nekaj 100 m. Njegov rezultat 32:05.6 je pokazal, da vkljub hudemu tempu, ki so ga forsirali tekači, proga ni bila dolga 10 temveč nekaj preko 9 km. Približno 100 m za Kotnikom je prišel v cilj Bručan. takoj za njim pa zopet dva Concordijaša, šindelar in Krajcar F., kateremu je sledil Kvas, temu pa na splošno presenečenje Spličan Blaškovič, ki je bil do sedaj docela nepoznan in se Je s tem uvrstil med naše najboljše dolgoprogaše. Zmaga »Concordijinega« moštva je bila zelo prepričevalna in mislim, da take ni pričakoval niti največji optimist. Tekači »Concordije so namreč zasedli 1., 3., 4., 7., 10., 11., 20. in 24. mesto, tekači »Ilirije« pa 2.. 5., 6., 12., 14., 15., 18. in 21. mesto. Med člani »Concordije« je posebno presenetil šindelar, pa tudi Krajcar Franjo je pokazal, da smo ga v Ljubljani podcenjevali. Od Ilirije so zadovoljili Bručan, Kvas. Glonar in tudi Starman, ki je bil skoraj brez treninga. Nekoliko slabše so se plasirali ilirijanski smučarji, katerim tek ravno preveč ne »leži« v nogah. Razen tega so oni navajeni tudi Čistega gorenjskega zraka, dočim so morali v Zagrebu teči v precejšnji vročini ln v ne ravno čistem zraku. Posebno je razočaral Petrič, ki pa se ima za svoj neuspeh zahvaliti predvsem prehitremu začetku. Tekačem »Primorja« se je poznalo, da so premalo trenirali, razen tega pa tudi vzeli tekmovanje premalo resno, kar velja posebno za Tavčarja, ki je brez vsakega vzroka odstopil. Slab plasma Klela, gre predvsem na račun pomanjkljivega treninga, ker bi se sicer plasiral gotovo na boljše mesto. Glede proge sem vprašal za mnenje trenerja g. Kletna, ki Je izjavil, da j« bila proga vsekakor pretežka, ker je imela preveč vzpona in bi razen tega našim tekačem bolj ustrezala dolžina 7500 m. Organizacija, je izjavil g. trener je bila odlična, edino na startu je bilo premalo prostora, ker eo tekači skakali drug drugemu po nogah. Tako na pr. sta bila takoj na startu blesirana ljubljanska favorita Bručan ia Kvas. Vr-Zo Ustanovitev L Gorenjskega motokluba Preteklo nedeljo so se v Kranju zbrali motoristi iz vse Gorenjske zaradi ustanovitve novega motociklističnega kluba, v katerem naj bi bili včlanjeni motoristi iz vseh štirih gorenjskih srezov. Dozdaj sta na Gorenjskem obstojala le dva takšna kluba, in sicer samostojni motoklub na Jesenicah, ostali motoristi pa so bili člani Motokluba Ilirije, ki je imela na Gorenjskem svojo sekcijo v Kranju. Sedaj se je ta sekcija razpustila in likvidiral je tudi jeseniški klub, da bi se ustanovil skupni motoklub, ki naj bi združil motoriste iz vse Gorenjsike. Zborovanje je vodil predsednik pripravljalnega odbora g. Witzmann iz Kranja, ki je pozdravil zborovalce in navzoče za-stapn ke oblastev, prav prisrčno pa še predstavnika Saveza motoklubov in starostnega predsednika MK Ilirije Jako Gorjanca. Zdaj je nastopil, tako je z veseljem ugotovil predsedn:k, dan, ko so se gorenjski motociklisti toliko nauč:li. da si lahko ustanovijo lasten motociklistični klub. Tajniško poročilo je prečital g. Bar, ki je na kratko naštel glavne dogodke iz delovanja sekcije v preteklem letu, predvsem u sprlo gorsko dirko na Jezerski vrh in izlet na Koroško, ki se ga je udeležilo nad 30 članov. Ta+nik je nato na kratko orisal, kako je prišlo do sklepa, da se sek-ciia razpusti. Nato je spregovoril predsednik razpu-ščenega MK Jesenice Milan Levlčnlk, ki je prav tako toplo pozdravil zarrrsel ustanovitve novega skupnega motokluba za vse Gorenjce. V im<-nu Motosaveza in MK Ilirije Je pozdravil zborovalce g. Jaka Gorfanc, ki je naglasll, da je ta ustanovitev spet nov zgodovinski dan v razvoju nnše motocl-kl:stike. I. gorenjski motoklub ima v°e poboje za hiter in uspešen razvoj !n bo gotovo, če bo šel po zp črtani poti dalje v kratkem eden najmočnejših v državi. Pri volitvah so bili izvoljeni: za pred-sedn:ka Wit7.mann, za podpredsednika Milan Levlčn'k in Karel Kušar, za tajnika Mirko Kobi in Jože Kavčič, za blagajnika Rekar in Ravtar, za načelnika športne komisje ?ng. Miklnvčlč in za gospodarja Nadižar. V ostali odbor so bili izvoljeni gg. KraSovee, Kurnik. Kern, Slnk, Bar, Smole, Rozman, črotnlk Pogačnik Rus, Levičnk I. in Novak. V nadzorn-m odboru sta gg. Pogorele in Vavpotlfl t Jesenic. Kot članarina Je bil za aktivne član« določen znesek din 5, za podporne člane pa din 30. Vodstvo kolesarske sekcije je bilo poverjeno g. Baru. Veteran nafie motocl-klistike g. Gorjanc, sr&ski načelnik Li-povšek iz Kranja in g. šibal s Jeeenlo bo bili izvoljeni za Častne člane. Novi klub ima že letos na sporedu tri dirke, ln s'cer v maju na progi Jesenice—Sv. Križ, dalje tradicionalno na Jezerski vrh in v avgustu dirko na Vršič. Razen tega namerava klub prirediti tudi več izletov v inozemstvo. Vsi zborovalci so nato kratko počastili novi klubski znak. ki predstavlja belo-mo-drega motorista na srebrnem Ščitniku z napisom »I. GMK« Slednjič to bi« poslane z občnega z! 9 udanostn. in pozdravne brzojavke knezu namestniku Pavlu, ministru za telesno* vzgojo in banu dravske banovine. I. gorenjski motoklub v Kranju bo izpolnil veliko vrzel v naši športni motoci-klist. ki na Gorenjskem in mu že zato tudi mi želimo čim več uspehov! Varaždinci v LJubljani Prihodnja ligaška tekma z varaždlnsko Slavijo bo na velikonočno nedeljo Na vel.konočno nedeljo naši liga&i ne bodo počivali, pač pa bodo tudi ta dan nastopili vsi. Tako se bo odigralo zopet kompletno kodo in naša Ljubljana bo imela za nasprotnika varaždinsko Slavijo. Upamo, da tokrat naši fantje ne bodo podcenjevali nasprotnika, ki je na tujih tleh osvojil skoraj toliko točk kakor na doma^Tn terenu. O tej tekmi drugič še kaj! Razpis medklubskega otvoritvenega atletskega mitinga za juniorje razreda C, B in A, ki ga priredi SK železničar v Mariboru dne 30. apr.la t. 1. ob 10. na svojem stadionu ob Tržaški cesti. Tekmovanje se vrši na tekališču, ki je dolgo 428 m, ima dva nedvignjena zavoja ter je posuto z ugaski. Pravico nastopa imajo vsi verificirani in neveriflcirani atleti klubov, ki so včlanjeni v JAS. Prijavnine in nagrad ni. Pismene prija- ve je treba podati na naslov: Jenko Jože, stadion SK 2elezničar, Maribor, Tržaška cesta, najpozneje do 23. aprila t. 1. opoldne. Prijave, ki bi prispele po 23. t. m., se ne bodo upoštevale. Tekmovanje se vrši po pravlMi in pravilnikih JAS. Točke in vrstni red tekmovanja: Juniorji razreda C: pred tek 200 m, met diska, skok v višino, tek 1000 m, tek 200 m finale. met krogle, skok v dalj no in tek 4 X 100 m. — Juniorji razreda B: tek 100 m, met krogle, tek 1000 m in skok v viš no. — Juniorji razreda A: tek 60 m, met krogle in skok v daljino. »Iliistrovane sportske novosti« št. 14. so izšle. Vseb na: Gradjanski se je približal BSK-u za tri točke razlike. — Tri beograjske ligaške tekme — tri presenečenja. — Napad državnega prvaka je izgubil proti Hajduku. — Zagreb ima najboljše moštvo v cross countryJu v državi. Presenečenje v Ljubljani in razočaranje v Varaždinu. — Novi hitrostni rekordi. Sparta bo prvi nogometni prvak protek-torata češke. — Tenis zopet na olimpijskih igrah in drugi zanimivi paberki itd. itd. Posamezne številke so po din 1. Športni klub Ilirija. Obvešča se članstvo, da se prodajajo pri blagajni kavarne »Evrope« kovinasti članski znaki. Dob.jo -4 dnevno ob vseh urah. INSERIRAJTE V »JUTRU"! Ali sme mladina na tuje? Nekaj predlogov ob odhodu sezonskih delavcev Murska Sobota, 4. aprila Iz vrst sezonskega delavstva smo prejeli: Anketna komisija, ki jo je sklicalo ministrstvo za socialno politiko v Murski Soboti, je soglasno sprejela sklep, da se dovoli odhod na sezonsko delo v inozemstvo kakor tudi na velepose3tva v naši državi samo delavcem in delavkam, starim nad 20 let. Izjemo je dovolila anketna komisija le v uvaževanja vrednih primerih velike bede, velike družine in nemogočno-sti, dobiti doma primerno zaposlitev. V takem primeru bi lahko dobil dovoljenje delavec star nad 18 let. ako bo zaposlen skupno z materjo, očetom ali starejšim sorodnikom pri istem delodajalcu. Ta omejitev Ima svoje vzroke v izredno žalostnih primerih moralnega in telesnega propadanja našega mladega delavstva v inozemstvu. Posebno velja to za dekleta. Mnogo primerov poznamo, ko so se mladi delavci s prenapornim delom povsem pokvarili in zboleli. Delodajalci seveda gledajo, da delavec čimveč naredi in ne vodijo računa o njegovi starosti in zmožnosti. Naš človek, posebno mlad in priden, pa tudi ne pazi dovolj nase in gara preko mere, posebno pri akordnem delu, da bi se Izkazal in čimveč zaslužil. Mlada dekleta prav tako rada zapadejo preveliki vnemi, poleg tega pa imamo še mnogo primerov moralnih prestopkov, ki močno škodujejo našemu ugledu v tujinL Seveda so ti posamezni žalostni primeri precej pogosti, seveda pa ne morem reči, da bi bil odstotek tako zelo velik. Take stvari se pripetijo tudi doma, saj niso odvisne zgolj od priložnosti, ampak predvsem od delavca ali delavke same. Zato teh pojavov pač ne smemo generalizirati. Kakor je res, da nekaterim delavkam in delavcem prenaporno delo, posebno akord-no v zvezi s pohlepom po čim večjem zaslužku, škoduje na zdravju in mu preveč izčrpa mlade moči, tako je na drugi strani tudi res, da se vrača mladi delavski naraščaj brez škode na zdravju domov. Niso redki primeri, da gre 17-letno dekle z materjo ali očetom na sezonsko delo, pa se vrne krepko in v polni moči nazaj in da ima po nekaj letih za lepo doto prihrankov. V zraku in na soncu kljub trdemu delu za mlado dekle ni toliko nevarnosti za zdravje kakor pri tovarniškemu delu v prahu in slabem zraku. Naši sezonski delavci se čudijo, da so nekateri tako v skrbeh za njihovo zdravje in telesne moči. ko pa se na drugi strani nihče ne zavzame za mlada, 16-letna dekleta, ki so primorana za slabo plačo iskati si dela v tekstilnih tovarnah, v tovarnah za perilo in drugih obratih, kjer Je neprimerno več nevarnosti za mlado zdravje kakor pa pri delu na polju. To so pomisleki, ki jih naši mladi sezonski delavci sami izražajo. Dejstvo je. da je omejitev odhoda na sezonsko delo glede starosti vzbudila precejšno nevoljo med mlajšim kadrom sezonskega delavstva. Nekateri so bili že eno ali dve leti zunaj, letos bodo pa morali ostati doma, ker še niso stari 20 let. Dozdaj so kot 17 in l8-'etni lahko šli ven, zdaj pa naenkrat ne dobijo dovoljenja za odhod v inozemstvo. Vsak mora priznati, da je to za delavce precejšen udarec, ker so s tem obsojeni na eno ali dve leti čakanja doma, kjer je težko dobiti primerno zaposlenje. Res je sicer, da se ta omejitev more spregledati pri onih mladoletnih delavcih ki hodijo na sezonsko delo s starši in starejš mi sorodn kl, vendar pa je teh prildčno malo. Upravičeno tedaj prosijo oni delavci, ki so že bili zunaj na delu, da se določba glede starosti omeji samo na nove prosilce, ki ne bodo tako hudo prizadeti; onim drlavcem, ki so že bili na delu v inozemstvu in so dela potrebni, pa naj se da dovoljenje, čeprav še niso stari 20 let. Seveda pa je čisto razumljivo, da se ne dovoli odhod tak'm delavcem ln delavkam, ki po svojem obnašanju v lanskem letu tega ne zaslužijo. Pridni in pametni delavci in delavke pa bi brez nadaljnega tudi letos lahko lil v inozemstvo. Seveda je lepo in prav, če skrb'mo za zdravstveno ln moralno usodo našega mladega sezonskega delavstva, toda: aH »e ne bi to dalo napraviti drugače, kakor da se mu onemogoči odhod na delo? Mlad človek KOLESA KUPITE DOBRO IN POCENI TUDI NA OBROKE pri H. SUTTMER LJUBLJANA, ALEKSANDROVA & Breaobvezsn ogledi I ima željo in težnjo, da si v teh letih kaj prisluži, si ustanovi dom in družino ter potem ostane na domači grudi gmotno zavarovan ln vesel, da mu ni treba več hoditi na sezonsko delo. Al" se ne bi moglo med ' 10.000 našimi sezonskimi delavci v tujini ! uvesti stalno in strogo nadzorstvo, ki bi nadzorovalo ne samo obnašanje delavcev z narodne in moralne strani, ampak tudi vodilo skrb, da se mladi ljudje porazdelijo k takim delodajalcem in na tako delo, ki ne bo toliko naporno in nevarno njihovemu telesnemu zdravju ? To bi bila prava in resnična skrb za sezonsko delavstvo, če bi se vsak moralni prestopek in škodljivi vpliv, ki ga utegne tujina imeti na našega delavca v narodnem pogledu kaznoval s prepovedjo novega dovoljenja od strani strogega nadzorstva, potem bi se tudi taki škodljivi pojavi občutno zmanjšali in bi si z njimi manj belili glave. Hvalevredna je pri tem akcija Zveze poljedelskih delavcev, ki je letos priredila tri dvodnevne tečaje za delavske voditelje v tujini, kjer je s predavanji dala nad 450 udeležencem točna navodila, kako naj zastopajo naše delavstvo v tujini in pazijo na razne škodljive pojave in obnašanje delavcev, tako da bomo poslej imeli točnejši vpogled in boljše nadzorstvo nad njimi če se bodo taki tečaji ponavljali vsako leto potem sme mo upati, da bo kmalu odpadlo mnogo nevšečnosti, ki nas danes upravičeno zaskrbljujejo. če se danes vodijo ostre debate okrog vprašanja glede starostne omejitve pri sezonskem delavstvu, potem je treba položaj mladega delavstva gledati tudi z njegove strani in upoštevati njegove pomisleke in želje. Slejkoprej pa velja za naše sezonsko delavstvo klic: posvetite več skrbi in pozornosti njegovi usodi v inozemstvu! Damske plašče za pomlad v ceni od 360.- damske kostume od 290.- damske volnene obleke od 150.- naprej nudi • it LJUBLJANA sv. Petra cesta 29 LEPA SRAJCA in elegantna samoveznica sta ponos vsakega gospoda. Izberite si najnovejše vzorce pri A* Potrato, preje Jos. Kune ' MIKLOŠIČEVA CESTA 32 (vogal). PRODAJTE svojf FOTOPOSNETKE' Iščemo za priključene nam časopise io novine stalno zanimive foto-oosnetke iz vseb panog. Postanite časnikarski fotograf V svojem stranskem poklicu! Zaslužite denar s svojim foto-aparatom! Vse pobližje proti poštnini za odgovor pod šifro 829 na Agenee de la Presse 10, rue Pauquet, aris (16). DAMSKE PREDPASNIKE IZGOTOVLJENE od din 15.—, damske bluze od din 82.—, krila od din 35.—> obleke pralne od din 40.—, naglavne rute od — din, žepni robci ob L— din naprej dobite v novo otvorjeni trgovini 7 \ T.TCBTJANCO, pr| ZmnliVm mesta, sv. Petra nasip £9. Na angleškem dvoru Hiše z rakom V Lycaru so objavili zanimivo statistiko o rakastih obolenjih v tem mestu v zadnjih dvajsetih letih. V celoti so ugotovili 0703 primere smrti zavoljo raka. Ker je v mestu 23.258 hiš, so hoteli dognati tudi to, kako se primeri smrti delijo na poedine hiše. Pri tem so dognali veliko število hiiš, \ katerih je bilo tudi razmeroma veliko število rakastih obolenj. V 18.321 hišah niso zabeležili nobenega primera raka. v 3769 po en primer, v 953 po dva, v 228 po tri, v 53 po štiri, v 16 po pet, v 5 po šest, v 2 sedem in v eni osem primerov smrti zavoljo raka. Čeprav znanstveniki izključujejo, da bi obstajale tako zvane »hiše z rakom«, so te številke na ljudi napravile vendarle precejšen vtis. Ljudje so sedaj nemara še bolj prepričani, da so takšne hiše in navajajo vsakokratne vzroke, ki bi mogli pospeševati nastajanje raka. n. pr. morda tudi skrivnostne »radijev« žarke«, gradbeni material ali barve na stenah. Moč Amerike je velika Posnetek vojnih ladij Zedinjenih držav na zadnjih pomorskih manevrih. Sliko so napravili na matični ladji »Le.vington«, ki vozi na svojem krovu letala Angleški minister za zunanjo trgovino R. S. Hudson, ki se je pogajal z rusko vlado o trgovinskih odnošajih z Anglijo ANEKDOTA Znameniti Ingres se je bil namenil slikati neko damo z njenim malim sinčkom. Šest mesecev je delal v presledkih na tej sliki, prekinjal delo, ga spet začenjal, spet prekinjal. s potrpežljivostjo, ki je bila značilna za način njegovega dela. Seje so postale potem bolj neredne, meseci, leta so minevala, slika še ni bila gotova. Končno sta se Ingres in dama zmenila za zadnjo sejo. Ko je stopil k platnu, je Ingres vprašal: »Kje pa imate sina? Ali ni prišel z vami?« Dama se je nasmehnila: »Ne, mojster, nisem ga mogla privesti s seboj, ker je vojak. Služi pri dragoncih in so ga sedaj povijali v poročnika.« Sliko je bil Ingres začel petnajst let prej... MOŠKI IN ŽENSKE So možje, ki govorijo molče, in žene, ki govore, ne da bi kaj mislile. Svatbeno potovanje je podobno tišini pred viharjem. Ljubezen stori iz mladcev dramatične junake, iz starcev pa komične figure. Za žensko je najtežje ljubiti moškega, po katerem se nobena druga ženska ne ozira. Kadar pravi oženjen moški, da si še ni na jasnem o neki stvari, je treba to tako razumeti, da o tej svari še ni razpravljal s svojo ženo. Prijateljstvo in zaupanje počasi uspevata. Moški, ki govore iskreno, imajo poseben dar za povzročanje neprijetnosti. Boji v Vzhodni Aziji in Abesiniji za evropsko vojno že zavoljo ogromnih prostorov ne prihajajo v poštev. Pri bojih v Španiji so bile vojne sile in količine materiala premajhne. Potrdili so samo često nauke svetovne vojne. Zdi se pa, da je zmotno tisto naziranje, ki meni, da dajejo moderna orožja pogoje za kratko, udarno vojno, za hitro premagan je sovražnika, še vsako orožje je dobilo svoje protivno orožje. Samo posest premogočnega orožja tehničnega ali kemičnega značaja, proti kateremu bd nasprotnik ne imel na razpolago protivnega orožja, bi dala upanje za kratek potek vojne. Gospodarstvo bo imelo v bodoči vojni silno ulogo, zato bodo te vojne vojne zavezniških sistemov. Treba je računati tudi s povsem novim orožjem, orožjem propagande, pri čemer bo imel radio velikansko ulogo. Razen vojne na kopnem bo seveda tudi zračna vojna dajala velikim borbam prihodnosti svoj izraz. Mnogi pa zračno orožje precenjujejo. Nauk generala Douheta. po katerem bodo letala odločala v bodoči vojni, se je izkazal za pretiravanje. Predsednik angleške vlade Neville Chamberlain s soprogo in hčerko Diano (na desni) ter nečakinjo na poti v Buckinghamsko palačo Vojna danes In jutri Ne le vojaška, ampak tudi gospodarska in duševna zadeva I»o svetovnem požaru je nastopila kratka doba pacifizma, ko je veljalo geslo »Nikoli več vojne!« Na žalost človeštva vojna ni spametovala in po tej kratki vmesni dobi se je začelo oboroževanje kakor še nikoli. Vsepovsod se pripravljajo za novo vojno, ki po sodbi strokovnjakov ne bo več čisto vojaška, temveč tudi gospodarska in pred vsem duševna stvar. Vojaška vojna obsega uporabo vojaških pripomočkov. To je stvar vojakov, toda vojna umetnost mora obsegati vse, kar spada k pripravam za vojno. In te priprave niso samo vojaškega značaja. Bolj nego kdaj prej pripadajo tudi širokemu področju politike. Nobena vojna se ne pričenja taim, kjer se je zadnja končala, kajti vse se neprestano spreminja. Politika, mati vojne, postavlja vedno nove naloge, čeprav so smotri lahko stari. Vojne izkušnje so važne in ne smemo pozabiti nanje, treba se je pa vedno vprašati, da-li se niso včerajšnji pogoji spremenili. Naukov vojn pred sve-to\-no vonjo v marsičem niso upoštevali, drugače bi n. pr. bolje spoznali pomen strojnic in bi zaslutili nevarnost otrdelih front. Vojne od 1.1918. dalje ne dajejo pravih smernic za bodočnost. Poljsko-ruska vojna 1920. je bila le nekakšen dodatek svetovni vojni. Poljske edinice še niso bile trdno povezane, ruske divizije pa to niso bile več. Na velikem prostoru so se borile razmeroma majhne enote. Kako se je končala kariera bivšega diktatorja Kube Najnovejši robot Neki angleški inženir je skonstruiral robota, ki sede in vstane s stola, govori in koraka po sobi sem in tja. Da bo zanimivejši, mu obeša tudi plinsko masko ... Osel premaga! avto Avtomobilist Hein Petersen iz Klerks. dorpa v Transvalu ne more več oslov. Stvar se je odigrala tako-le; Ko se je Petersen nekega večera s svojim avtom peljal domov, je odkril na cesti pred seboj starega, debelega osla, ki je ležal na tleh. Petersen je tutal, osel se ni premaknil. Petersen je zlezel iz avtomobila in osla s svojo palico pošteno kresnih Osel se je začudeno dvignil, nato je brcnil z zadnjimi nogami. Eden izmed žarometov na avtu se je pri tem razdrobil. Hein Petersen se je kadil od jeze in je spustil na oslov hrbet celo točo udarcev 3 palico. Osel je rekel samo »i-a« in še enkrat udaril z zadnjimi nogami. Drugi žaromet se je razletel. Osel se je nato v temi umaknil v grmovje, Petersen pa je moral ostaviti voz na mestu in oditi osramočen peš domov. Najmlajša angleška vdova Najmlajša vdova v Angliji je 16-letna gospa Petchova iz South Vieva, ki je izgubila svojega moža nedavno pri prometni katastrofi. Moskiti" General Macihiado Pisali smo že o prevozu španskih umetnin v Švico, kjer so zaklade iz Pradskega muzeja poverili oskrbi Društva narodov. Na sliki vidimo komisijo pri inventariziranju španskih slik in kipov Postani in ostani član Vodnikove dražbe! | »Gospod kapitan, potnik, ki je sklonjen čez ograjo prosi da ga nikakor ne smemo pokopati na morju.« (»Everybodys weeklyc) V Miami Beachu na Floridi je umrl v starosti 65 let general Gerardo Machado, bivši predsednik republike Kube. Kot vodja liberalcev, ki se je pa polagoma razvil v enega najhujših despotov, je bil vnet nacionalist in je Kubi dal nekoliko let dobre vlade. Končno je padel zavoljo upora proti njegovemu avtoritarnemu načinu vladanja. General Machado y Morales je bil sin častnika in se je s svojim očetom boril za osvoboditev Kube izpod španskega jarma. Postal je general, župan v Santi Cla-ri. notranji minister, po ponesrečenem uporu liberalcev 1906. je živel nekoliko let kot zasebnik in uspešen poslovni človek. Med vojno se je udeležil uporov. Zaprli so ga, 1920. je postal vodja liberalcev, a je pro- A. 0. se ne sme imensvat! VSAK DAN ENA brez tesala In krap Usoda 3 in pol milijona tujcev v Franciji — Armada iz drugopoltih — Silna pomnožitev ameriške morcsrice Pariški listi pišejo po podatkih iz notranjega ministrstva, da nameravajo sedaj uresničiti načrt glede usode tri in pol milijona tujcev v Franciji, ki so ga izdelali za časa lanske septembrske krize. Agitatorje bodo polovili in izgnali, sumljive in nezaželjene elemente bodo spravili v koncentracijska taborišča, veliko množico ostalih tujcev pa bodo zaposlili v poljedelstvu ali v oboroževalni industriji. Francoske oblasti v ostalem upajo, da se bo veliko število teh tujcev samo prijavilo za prostovoljno službo v armadi in da bodo na ta način pokazali svojo hvaležnost do Francije. Kolonijski minister Man del je po drugi strani izdelal načrt, po katerem bi v vseh delih sveta za Francijo sestavili in oborožili armado iz barvnopoltih ljudi, kakršne še ni bilo na svetu. Sila francoske kolonialne armade se je v enem letu že podvojila, lahko pa še naraste v nedogled. Gre samo za problem uvrstitve častnikov. Ameriško mornariško ministrstvo je izdalo nalog za zgraditev 19.900-tonske matične ladije za letala, ki bo veljala 31.8 Tako imenujejo Angleži svoje nove majhne torpedne čolne, ki nastopajo v večjih sku->inah in postanejo sovražniku zaradi spuščanja torpedov lahko silno nevarni španske umetnine v Ženevi padel pri volitvah, štiri leta pozneje pa je postal državni predsednik Kube in je vzel vso moč v svoje roke. Skratka, tipična kariera latinsko ameriškega politika. Tri leta je vladal razmeroma dobro, ko si je pa hotel z amand-mani 1.1927. zagotoviti ponovno izvolitev, se je začela zbujati proti njemu opozicija. Nastopil je 1929. kot edini kandidat in je bil seveda izvoljen, toda njegovo vladanje je postajalo čedalje bolj diktatorsko in nasilno, izgubljal je razsodnost kakor marsikdo, ki je dobil vso moč v svoje roke. Njegova dejanja proti osebni svobodi državljanov in neugodni gospodarski pojavi so izzvali proti njemu upore in atentate, ki jih je hotel potlačiti s čedalje bolj železno roko. Osnoval je pravo vojaško diktaturo, odpravil je ustavne svoboščine. Ko je končno 1.1933. njegova policija streljala na množico, ki se je zbrala pred njegovo predsedniško palačo v Havan.. je izzvalo to takšen odpor da je v nekoliko dneh izgubil vse. Moral je pobegniti in se je potem po Zedinjenih državah, v Kanadi in San Domingu potikal v večnem strahu, da ga bodo izročili Kubi, ki ga je obtožila poneverb in umorov. Vrnil se je iz Moskve isc je ločil če nesrečnemu možakarju ukradejo potni list • • • V Lyonu so sedaj dokončno sklenili ločitev g. Richarda Vossa od njeoove žene. Ta ločite je med vsemi prizadetimi povzročila dovolj zmešnjave — kajti mož, ki so njegov zakon ločili, ni bil sploh nikoli poročen. Pred pol leta je prišel mladi Richard Voss s svojo zaročenko pred poročnega uradnika. Sledilo je jima trideset svatov. Ko je dvojica navedla svoje ime, je poročni uradnik zmajal z glavo: »Gospod Voss, vi se vendar ne morete poročiti, saj ste že sedem let poročeni z gospo Lucie Du-quesnovo. Z njo imate pot otrok! Kaj naj se zgodi z ubogimi črviei? Na Francoskem bigamija ni dopustna.« Nato je nevesta j padla v omedlevico. »Bodoči« tast je uprl | svojo palico v tla in je dejal nadobudnemu »bodočemu« zetu: »-Lopov!«. Poročne priče so se trudile z omedlelim dekletom, ženin pa je slonel ves bled ob steni in je jecljal samo: »Saj to je vendar nemogoče!« Vsekako so svatje vzeli vse ssvoje darove s seboj in poročne gostije ni nihče pojedel, plačati pa jo je bilo vseeno treba. Richard Voss. mladi samec z ženo in petimi otroki, je takoj pozval policijo na pomoč. Kmalu je prejel obvesti'o, da je dve leti prej zapustil svojo ženo in da mora za ves ta čas plačati alimente. Nekoliko dni pozneje je bil eksekutor v njegovi hiši. To je bilo prenesenečemu samcu na zadnje pa vendarle preveč in ko je zvedel končno za naslov, je odpotoval s policijskim spremstvom do »svoje« žene in do »svojih« otrok. Sedaj se je izkazalo, da je bila v stvari usodna pomota. Pred več nego šestimi leti so nesrečnemu samcu ukradli potni list Tat je bil po vsej priliki zamenjal sliko in se potem poročil pod tujim imenom. Pet let se je vedel v tem zakonu vzorno, potem je nenadno izginil. Doslej ga še niso mogli najti. Za ukradeni potni list je bil njegovemu lastniku zapustil torej ženo in pet otrok. Francoski paragrafi so dovolj zapleteni, da bi bil ubogi Voss še lahko plačal alimente. Ni bilo drugega izhoda, nego da je vložil uradno tožbo za ločitev svojega zakona, ki ga sploh ni bil sklenil. Sedaj se kot ločem samec lahko poroči z izvoljenim dekletom, ki mu je seveda že davno odpustila krivico, katere ji ni bil storil... V Toulousu živi mož, ki se imenuje s krstnim imenom Rihard, njegov izredno kratki priimek pa predstavlja črka »O«. Gospod O je hotel svojega novorojenega sinčka krstiti z imenom »A«, tako da bi se glasilo njegovo polno ime »A. O.« Uradnik, ki vodi matrike pa je menil, da je to ime zelo komično in ga ni hotel vpisati. Zavoljo tega je šla stvar pred sodnika, kajti gospod O si ne da vzeti pravice, da bi svojega sina imenoval tako, kakor hoče. Ni nobenega paragrafa, ki bi mu preprečeval izbero tega imena. Prva instanca je sicer izrekla, da se sin res ne bo smel imenovati »A. O.«, toda zadeva je prišla že pred drugo instanco, ki bo bržkone razsodila drugače. V nasprotnem primeru pojde O pač do tretje instance. milijona dolarjev. Amerika gradi ta čas skupno 75 vojnih in pomožnih vojnih ladij, med temi je šest brodov po 35.000 ton, dva bosta imela 45.000 ton. Z novo matično ladjo za letala jih bo imela Amerika sedem. Švica se zalaga Švicarski zvezni svet je sklenil, da se morajo povečati vse zaloge kave, sladkorja. riža, olja. maščob, sirovin in polfabri-katov, nadalje zaloge krme in sena za. živino. i uitcirni pregled Ivan žabota umrl a Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Z& inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Val I Ljubljani,