UREDNIKOVE BESEDE Kontinuiteta Pretekli so več kafcor štirje meseci od pisma predsednika Tita :n izvr&nega biroja. V tem času je bilo veliko nareje-nega. Ce primerjamo, potem lahko re-četno, da več kakor prej leta, seveda neposredno poprej. Aktivnost ne nehuje, četudi se tu in tam umirja. Pojavljajo se tudi znamenja »utrujenosti«, a pone-kod celo tudi zadovoljstva. Oba pojava sta — stoparici aktivnosti. To navajamo zato, ker ustavljanja, samozadovoljstva in »utrujenosta« v na-ši občini ne sme biti. Ta zahteva nl pro izvod nekakšne pragmatistične prakse, ampak odsev dosedanje dejavnostl A da je tako, naj postrežemo z neka-terimi dejstvi. Malo je občin pri nas, ki so po pismu razvile relativno večjo ak-tivnost kakor je naša. In to ne dnevno, ampak dolgoročno. Pri nas so se po pi-smu porajale velike ideje, iz njih pa so nastajale tudi velike akcije. Spomnimo se samo tistih dolgih sklepov seje komi-teja neposredno po pismu, posebej še četrtega poglavja, v katerem so bila sta-lišča (in sklepi) komiteja o delavski kon. troli. Vendar ti sklepi ne dovoljujejo, da bi mirovali, da bi spali. Nasprotno, vsak mesec enotno obnavljajo aktiraost. Nikoli ne končajo svojega poslanstva. Res, tu in tam se sliši, da je izpolnjeva-nje teh zahtev dolgotrajno in drago. To so rzgavori, ker da je mnogo bolje živeti v nekakšnem socialnem miru, kakor pa revalucionirati iz dneva v dan, iz mese-ca v mesec, sebe in svoje kolektive. Za-to velja tu biti dosleden. Potrebna je kontinuiteta, odstopanja ni. Tu so še drugi sklepi naše občinske organizacije zveze komunistov, ki ne dovoljujejo mirovanja. Naj spomnimo samo na tiste, ki so se nanašali na pri-javljanje premoženja vodilnih ljudi, po-sebno komunistov. Nadalje številnih skle-pov drugih družbenopolitičnih organiza-cij in teles. Veliko jih je. Zato ni raz-loga, da aktivnost preneha, da se zabari-kadiramo na izhojenih tirnicah, z ogulje. nimi kolesi ali da se zadovoljujemo s polovičarstvom. življenje zahteva več. Probleml v nas še več. Zato, če smo kje obstali, krenimo naprej, zavedajoč se, da v zvezi s pismom ni oddiha, ni takti-ziranja. Sindikati Že dalj časa čutimo v naši občini, da delavski razred, ki ni majhen, ni ustrez-no organiziran. Res, obstajajo oblike or-ganiziranja v bazi in na mestni ravni, ne pa tudi v občini. Ta pomanjkljlvost se je še posebej pokazala po pismu, ki so popolnoma jasno obrača na delavski raz-red. Zato so ZK in druge družbenopoli-tične organizacije tudi dale pobude za ustanovitev občinskih sindikalnih zvez. Četudi so te pobude naletele ponekod najprej na določen in razumljiv odpor, je danes vendarle ze malo tistih, ki se z njimi ne bi strinjali. Tako smo pred ustanovitvijo občinskih sindikalnih sve-tov v vseh Ijubljanskih. Glede tega je bi-lo že.veliko narejenega. Po zadnjih po datkih je nad 90 odstotkov sindikalnih podruznic (v naši občini jih je okoli 400) je pritrdilno odgovorilo na vprašal-nik mestnega sindikalnega sveta. Verjet-no bi bil ta odstotek še večji, če bi bili tovarišem jasnejši smotri novih sindi-kalnih organizacij. Mnogim pa so bile predstavljene tako, kakor da se zdaj v Ljubljani razmno&uje (sindikalna) biro-kracija, ki stane, ki se bo, kakor trdijo nekateri, čez leto ali dve spet integrirala. To so navadna ugibanja, brez sleherne osnove in politične modrosti. Vendar to že ni več va&no, četudi je značilno. Visok odstotek odgovorov »za« kaže. kako malo je tistih, ki niso za to. Prao tako velfa ob tej priložnosti po-udariti, da je ta pobuda naletela na pod-poro tudi na skupni seji sekretariata CK ZKS in predsedstva Zveze sindikatov Slovenije, ko so v sklepih navedli, da se bodo sindikati organizirali v glavnem po strokah, ti strokovni sindikati pa v zve-zah sindikatov od občine do federacije. Vse je torej jasno. Naloge Poleg teh nalog, M nas čakajo prav zda.i, se velja dotakniti še nekaterih. Naiprej obveznost,. da se vodilni Ijud-je odzovejo pozivu in prijavijo svoje premoženje. To je moralnopolitična ob-veznost, ki temelji na formalnih zahte-vah in je nedvomno zamišljena predvsem kot odsev dobre volje in visoke zavesti vsakega prizadetega. Zato menimo, da v naši občini ne bo ta obveznost nikomur delala težav, najmanj pa tistim, na ka-tere se nanaša. Prav tako menimo, da iz te akcije ne gre delati nobenih nepo-trebnih problemov, posebno, kar zadeva senzacionalizem itd. Zato se velja pri-praviti in na vseh mestih javno pove-dati, da nikakor ne bomo dovolili, da bi kdorkoli delal iz ljudi, za katere vemo, da so prišli do premoženja z delom in varčevanjem — klovne. In narobe, z vse-mi silami si bomo prizadevali, da bomo tiste, ki niso po tej poti prišli do pre-moženja in ga nočejo prijaviti, razkrin. kali. Pa še nekaj: potruditi se moramo, da bo ta obveznost čim prej zajela vse občane. Kolikor prej bomo prišli do či-stih računov, toliko bolj čisti bomo lah-ko pogledali drugim v oči. Nadalje nas čaka obveznost, da se lotimo načrtne zidave stanovanj za de-lavce. Kaže, da jemljejo ponekod to kot nekakšno obveznost. A v glavnem gre za akcijo, ki ne pomeni samo gradit-ve delavskih stanovanj, arnpak akcijo, da se sredstva in notranji dogovori prila-godijo tako, da dobi delavec več sred-stev, to pa pomeni tudi stanovanj. Refii moramo, da te naloge, začuda, ne izpol-njujemo tako kakor recimo druge. Zato predlog: upamo, da se bo vendarle našel kdo in nekai povedal (napisal) za na-slednjo Stevilko. Potem oa ie t.u še ena naloga. Varče-vanie. Tudi tu nam še naso znane n?>5e akcije. V. K.