JL* J&dtM-J"**. ’ ' ^ t]. ■if yft. JiS' JNMNtsHMMma številk* ate»* 56 kroni fbrečnlna Ust« : Calo leto 35 dia, pol leto JA «Mai četrt lete 9 dia Izven Jugoslavija Celo leto 65 dia Inserat! ali oznanila se •«računajo po dogovora; pri večkratnem toleriranju primeren popust Upravništvo «prejema naročnino, Inserate in reklamacije. Telefon interurbani iteVo 113» NEOOVtSEN P0UTIÌEN UST SLOVENSKO UOOSTVO Poitntna v driavi SHS pavSallran* «Straža' izhaja v ponddjek. sredo In petek Uredništvo in upravništvo je v Maribor*. Koroška ceste štev. 5. ° Z uredništvom s« more govoriti vsak dan samo od 11.,do 12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračafo Nezaprte reklamacije so poštnine proton, Telefon interurban štev. 113. 06. it( Mantbon, dno 3. mano« 18691, Letntk XIV. Obsodba samostojne laži in demagogije. (Dopis iz dijaških: vrst). Dunaj, 26. februarja 1922. Cujte in strmite! Kdo je kriv visokih davkov? Štipendisti! Tako so iz!ayil; g. minister poljoprivrede i voda, mesar Pucelj, na javn'em shodu samostojne Hike v Slov. Bistrici v s\o'em slabostoj em blebeta ju i.n s tem javi o kr1 znali, kaj jim ie višja iz obrazka stojen sike ga naroda. Podpora, ki jo dobiva slovenski d;;ak je, po mnenju g. min stra vklenila slovenskega kmeta v današnje visoke ‘davčne verige. . Gosnod minister je sanjaril o rekih 20 mil. din. mesečne podpore, Po’ zabil ’e pa pri tem. da ima‘o oe tmine stipendije le Srbi, med tem, ko se nam prečanom nakazire od pristojnih •j ovoineuptev pokrajinske vlade. Central i šf ine udisti im a‘o po 240 frankov ju še več, po današnjem kurzu okrog 33,000 jugo. kron; meseč o a mi 'z pre Čanskih krajev ro 800 jugo kron. In te opnirnlne štipendije dobivajo samo Srki. ker niso mogli pristati na centralizacijo, ltcdncr, na kicduače je. — 'Ali ie, gos. oda to jugoslovanska vzajemnost? AH je to pravira, o koji naš 'današnji" režim s svo’im sivbostojnim priveskom tako rad govori? Svet n jemo vam, g. rji n Lette r, da se potrudite v mlnisfret o prosvete, k>er \am bo gotco na razpolago seznam ce trai ih štipendistov. Smelo rečem, da ima'to na e”i roki predeč prntO' zn številko slovenskih centralnih štipendistov- In ti na; bodo vzrok visokega obdnčenja sloven&Veun. kmeta? Ne farbajte naroda, govorite jasno ms ieo. 0 20 mil. din., o ogromni S"0ti so sartia rib gospod m* is‘er med tem, ko je nastavka v proračunu, ako se ne motim, 8 miliiorov dinarev. Radovedni smo, koliko od tega predvidenega đenrr'a za dj"ške pod- pore celokupne države bo dobil slo venski viso' ošolec? Gotovo se bo znašle z on et nekaj nečakov, sorod ikov »n drugih ožjih pri'»teVev ministrskega batfTona, ki bodo vkljub svojemu bogatemu žepu ro' test ili ocenjeno s otn, ti pa, slovenski dijak glej skozi prste m bodi zadoreb'en, da si vreden slišati, kako podlo te stojenski mi js/er, po domače mesnr, otelolžuje kr;vtee. češ kri” si nad visokim ob- (lačoircm slovenskega trpina. S tem svo 'm javnim nastopom jte poki'za L g. minister ProÄF s'onn’o svo je izovnrgbe s Hrso stoJo slnbcvdomo kompanijo vred. Ali niste s tem jav’ no nastopili proti naraščaju celokupne slovenske inteligence. Ali imate v vaših slabostojvih glavah res snmo s’emo, da ne »videvate dalekosežnega smotra, za kojim gre naše dijaštvo. Narod ozdravet’ ran, ki mu Th je pri zar,e’alo stoletno rebrtvo, to je " naša nf.Joga, narodu ohraniti njemu svetle svetinje. Vi v vaši izjavi, v koji nar stopate proti dirŠtvu, vse to negirate. A bodite prenričani. da nas od tega drle vi z vavimi slabostoj m kO’cenb'i ranimi možgani ne boste odvrnili. Dijak je angel naroda, je že stari rek in tega se naše draštvo tudi v pel li meri zaveda. Da bi pa odvrnili m ra-rod, ki stoji dijaku ob tej veliki rido’ pi ob stmni', H mu pomaga prebiti težke ure študja, tega pa gosood minister 7. vašimi a gitnen'skimi izvajanji nrot. dijaku, ne boste nikdar dosegli. Mogočna je bila borba za jagos’o-k vansko mise1, idé'o, in smelo rečemo, : da le bd slom^šski rj'ak med onimi f. vrstami, ki so žrtvovali vse za lastno svo lodo, za skmhno domo'ino. In dar nes pa stopa slovenski minister pred S’o; narod, ko e.jauko deloma vaši prvo-borilci, obsojajo vaše delo ne le ldie-r'kaici, narodih socialisti in demokrg ti, temveč vaši n c jz vest 3 j ši somišljeni ki spoznava.oč vaše neumorno delo za koru'peijo in siabolvt slovenskega naroda. i Resno svarilo. Nedostatki v obskrbi naših vo.a-kov so zavzeti že tolik obseg, da sd ustmene in pismene i ri tožbe v tern o-ziru dnevno množe Ce je deseti del teh rr'tožb, najper'enih proti vojaški upravi, utemeljen, 'e to za razmere v s lošnem vsega obžalovanja vredno. Pribiti hočemo dejstvo, preko katerega _ čeprav je nekoliko ogabno — ne bomo mogli z lahkoto preiti na dnev- ni red, ker bi v danem slnča.u lahko postelo za vso državo usodno. To je ,z Vzhoda proti Zahodu se premikajoča invazija — uši. Pri tem pa ne ob-.ožu emo v toliki meri vo nega minist-ra. Zadeva se tiče ministra za — narodno „zdravje.“ Nedavno je moral g. vojni minister v skupščini priznati , da je en vo:ak vsled pegastega lega-rja umrl; ako in koliko drugih je že t;sled te bolezni umrlo, g. minister ni rovedal, ker mu je to na brže „ne> znato.“ Pred vsem nas zan'ma odgo vor na vprašanje: Kaj bi vlada ukrenila, ako bi v ccb državi izbruhnil — pegasti legar, kateri bi .brezdvomno silno pustoš i v vrs'ah našega ljudstva?! Ušivi vojaki se vozijo — ne da bi se Jih popre' razkužilo — na dopust, uši so'njih zveste spremTevalke iz garnizi’e v garnizi o in vo aška u-ijrava ne nolaga na temeljito razkuže- goče, ta naivna brezbrižnost, povrh še v državi, katera vzdržuje dragoceni aparat ministrstva narodnega, zdravja?! Zakaj se je dodelil kočl.ivi resor ministrstva narodnega zdravja ravno muslimanu, kateri 'e smatral in še najbrže smatra danes uš kot neizogibno „domačo živalico“ ? Ali res nimamo v državi odl'čnega higi enika s praktičnimi' izkušnjami in strogimi fizikalnimi izpiti?! Ali je ljudsko zdravje res'že tako tesno s o’eno s partizanstvom, da se ga ne more več rešiti? To je tn^ka. ironija . . . mlafinn 1 A 11 I/V Irt Yrtrt De’ansko s'tuaei jo na moramo vsekakor izpopolniti z nastopnim vnraša-n'em: Ali smo še ku’turna država, če se mrčes u zajamčuje uprav idilično usnevan'ß? Sralmo>to, da preisku ejo naše državl ane na švicarski me i — smo si , že zasigurali. Svina se ho'i naših uši in i egastega legarja. Ali ni to težka žalitev, katere pač kot državljani kulturne države ne moremo zlahka prenašati? ^li ni verjetno, da bodo našflm v inozemstvo potujočim dr-žavl anom r risojali poniževalno kva -r anteno? Ali je res izključeno, da bi nam zaprli vse me'e, ako bi v naši državi izbruhnil regasti legar? Za-misbrno se malo globi Jp v naš mizerni ■»IrA lki Tl O* TTrtlA, 1 Afl IrtlrA iciln . mar^osti sosedje kratkomalo zabarikadirali. Z besedami in črnilom ne bodemo odvrnili te nevarnosti, treba je energičnih ukre ov. Zato zahtevamo kategorično: a) Vo ašnice, v katerih se kopičijo smeti nad drugo nesnago, naj nadzirao od minislrstva imenovane stalno salubritetne komisij, sestavi.ene iz cc rilnih, komunalnih in vo.aških organov, ki nai obenem vrši.o' kontielo vojaštva. b> Vse vojake, vračajoče se Iz vzhodnih krajev, naj se takoj po pi Hlo du temeljito razkuži in odpošlue v do movino, c) Naše rekrute naj se tako od« oremi v dopolnilne okraje. Princip baino vo aško izobraževanje naj se M ài v domačih garnizijah. K zadnji točki dodajemo ,nastopni komentar: Vo ni minister 'e v eni izmed zadnjih sej narodne sku, ščine izjavil, da ne ve zaka so bili rekruti .-poklicani ravno sredi ostre zime, da mu ni znano, iz kakšnih razlogov Je odpovedal trans ort, obskrba z monture, živili itd. in da sumi, da so 1 ili rekruti vpoklicani, ker nam je pretila I ?) od zunaj neka nevarnost.. Zakaj hočemo imeti naše rekrute v domačih' dopolnilnih okrajih? ‘Zadostno usodo naših vo„akov hočemo na ta način o-Jajševati, da bomo ustanavljali dobrodelna društva, preskrbovali vo'ake z obleko, perlom itd., ker vojni minister, ki zahteva od držaje za vsakega vo aka po 140,000 K letno, tega ne z-more ... V vseh kulturnih državah vežbajo rekrute v domačem do olnii-nem okra.u in od tam ih pozne e ev. , ošil'a’o v druge garnizije. v-aš vojni minister pa jih rošf»;a ..odmah“ na — bolgarsko in ailbansko me o. Ab hoče gospod minister peljati neizvežbane rekrute v borbo? Ali mu res ni znano, kako so končali t'süi 30.000 srbskih rekrutov, ki so izkusili albansko (h 1 joto, ker se nihče ni zine nil za te trpine!? Ali se nai 1o zopet pon avl a? Se nekaj: Ako rekrut v svoj'em obupu nad takim postopanjem tam v Knjaževcu končno dezertira, ol govarjajo za njega starši,' bivajoči v Mariboru. To je višek zakona, ki se roga vsakemu pravu in vsaki morai! To so ne more in ne sme več goditi; uver'eni smo, da so vsi posHnci, kar ter im je čast naše države sveta stvar našega mnenja! V pomol! gladnemu ruskemu narodu! MilboM ruskega naroda stradajo, trpijo, umirajo od lakote. Vnebovpi o-fd primeri najstraö ejšie bede tH-ar'o na vrata Evrope, ki se je iz pol't'ö lih razlogov že davno trdno zaprla proti Rusjii apelirajo na ČLovečanstvo in kulturo njenih držav in narodov. — Dolgo že kliče’o obupni glasovi, narodi jih poslušajo s trepetom i.n tugo v srcu in ko so se zbirali diplomati, da na sejah razpravi'a'o o tej tragediji, so se narodni sloji »dajali nadi, da jih bo pri vsem vodila kultura in srce. Nade so se izjalovile, politika je abbaia' srca in kulturo, zato je pa neustrašeni raziskovalec in človekoljub Nansen» ki je sang videl vse grozote ruske nesreče, dejal, da more priti prava pomoč le iz naroda za narod, ker vse diplomatske seje ne rodijo drugega, kot politične špekulacije in pohlepe. Po vseh državah se snujejo med samim narodom pomož. akefe, ki dajejo še največ pomoči in odpore proti strašni laketij Večkrat smo poročali, kako polifčni špekulanti ovirajo to delo in kako etnično potvarjajo poročila nesebičnih Človekoljubov, Z obsojan em in obtoževanjem današnje ruske vlade skušajo ubiti čutenje in hotenje človečanstva in kulture. Proti izjavam Nansena in drugih, ki vedno i.a\-/Ìoi*iqÌa in ^AVo7nitAiA rio vlada n? kriva te nesreče, da jo ravno nasprotno neverjetno uspešno pobi a, so skušali vse zaval'ti na njen rovaš. To seveda ni uspelo, 1-ier se no da pozab ti, kaj je ravno ta proti-ruska podtika prizvala k današn.i nosreöi. Si'.cer je pa stradala Rusi.a tudi v letu 1908, tedaj je vladal car in zavezniki, ki so tako požrtvovalno in vneto botrova l njegovemu m litar rizmu in njegovi polit.kV za sestradan naro I pod lijego.im žezlom i iso imeli pomoöi in utehe. To in še marsikaj drugega se ni pozabilo in zato imamo danes med narodi samostojne pomožne akcije: in če razni politiki, kakor na primer naš, še stokrat rečejo, da radi beljševi o/ ni za Sestradano nar rodno maso niti počenega groša. Tudi v naši državi se je razvila taka akcija. Začela se je obenem v Zagrebu C.n Beogradu. Beogra.ski 1 st „Vreme“ izkazuje dan na dan lepe darove. Odbor pomožne akcije v Zagrebu je sklenil že 21. decembra lanskega leta scopiti v zvezo tudi z drugimi kraji, ter započeti e..otno, dobro organizirano akti,o. Cia i glavnega odbora so ugledni, ö’ovekoljubni ljudje, med nj mi zdravni ka dr. Popovič, dr. Lochert in nadebudni pisatelj Krleža. Nadško; dr. Ante Bauer je pokrovitel, ff anč e zadeve pa vodi skupina zagrebških bankirjev in in clustrijaloev, ki je z s'gurali že ka-jp»t;:l od dveh mi ijonov kron. Odbor jo po posebnem odseku, ki vodi podrobno organizatorič o delo, zvezan s vsemi organizacijami i i institucijami mesta in dežele. Za propagando je izšla irn’i posebna brošura, na naslov ni strani lepo opremljena po slikarju Ljubi Babiču, katero je zagrebška ^Tipografija“ brezplačno izdala v 10.000 izvod h. Po sklepu odbora je pričakovati, da so v najkrajšem času usta iovi in razprede pomožna akcija tudi po Slovenci, z en m olborom v L.ubija i in 'drugim v Mariboru ter najde odprto srce m dareži.i o ro o med vsemi sloji. Mnogo in dolgotrajne pomoči je še treba in z ma i èstaci.o kulture in člo večanstva je to tudi po bratskega spo razuma, ki si ga vsi želimo. V ,R«dikalu‘ št. 113 je priobčen dopis nekega M. Jevtiča, ki označuje še druge člane mm utrsko-zarotrtiške zverc V pismu Hetcigonja na ministra Pribiče-viča je omenjen tuli neki B. in to naj bi bit po mnenju in dokazovanju gosp. Jevtiča Dušan Bogdanovič, ki opravlja še sedaj »ažno službo in se še bolj važnega dela pri ministrstvu agrarne reforme, ima pa brata Ico Bogdanoviča, ki je bil poprej nekak osebni tajnik ministra Pribićevića Dušan Bogdanovič se že dolgo drži »dinastije« Pribičevič, spremljal j-^ bivšega podpukovnika Mi lana . Pribičeviča po Ameriki ter je takole širil slavo svojih gospodarjev : »Kar so Karadjordjeviči za Srbijo, kar so Petroviči za Črno goro, to so Pri bičeviči za Srbe pod Avstrijo!« To je javno govoril in tudi pisal v »Jugoslo-venskem Svijetu« in pa v »Srpskem Dnevniku, ki še danes izhaja v Ameriki. Ni čuda, da še je pri takem kadilu megalomanija Sv. Pribičeviča povspela tako dalrč, da se danes progi,ša za državo, in da nikakor noče uvideti, da bi bilo kraljevsko sodišče edino poklicano, raziskati in pojasniti njegovo umazano zade o. Politični pregled. KRALJEVINA SHS. Narodna skupščina se še vedno ukvarja z debat imi o poslov niku. Protič in radikali zahteva o iz -prememmo nekaterih členov poslovni -ka. Ministri so sklenili tpre-poved uvoz t I lksusnega blaga ter. sploh blaga, ki se pri nas proizvaja. Ministrski svet se je bavil s ponudbo nekega amerikanskega pod et a? ki bi rado grad lo ■■ o naši državi železnice, &ko se mu pr» usti izraba teh prog aa gotovo števho let in i ovrli pa se mu še zasigun'o 7%%ne re t bilitetne ga ranci e Ministri s to onudbo niso bili zadovoljni, ker pod etje ni navedlo v ponudbi, katere proge in k.e da hoče gr aditi. Finančno ekonomski — strokovnjaki male antante se snide o^ v Bratislavi dne 5. t. Našo delegaci c fco vodil dr. Velizar Jankovič in bo ibstojala še iz dr. Avramoviča, ravnatelja Angleške banke in dr. Sto'a-dinoviča, načelnika trgovinskega mi -nisfrstva dr. Dadosavl.eviča, 'direktor-a U rave ondov dr. M, Todoroviča, in načelnika rometnega ministrstva 'dr,. D. Todoroviča. Cehoislovašk! ministrai predsednik dr. Reneš in naš zunanji minis er dr. Ninčič sta imela dne 2 m. v Bratislavi sestanek glede določ tve sku mesa ■ rograma male antante na ge-ovski kon erenci, predvsem pa sta se orazgo'od» o raz -tier u male antante do Rusije. EGIPT. Angleži so r.azglasili u-kin'en'e angleškega protektorata nad Egiptom. Erri t e tore' 1 ostal samo -sto na, neodvisna država. Angleži bodo začasno samo čuvali s svo o oboro že^o s lo me e Egi .ta, n’egove pro -met 'e zveze ter skrbeli za varnost ino zemcev. potém pa izgleda pri nas ravhotako kot rta smo dve državi: ena je Srbija, a vsi ostali kraji pa druga. To neenako postopanje beograjskih centralistov iz« zi/a vedno opasn*-jši separatizem, ka-t-rega v prvem letu po preobratu ni bilo. Zakone o kolonizaciji sestavlja mi nister za agrarno reformo. Komisija za to je že sestavljena La bo šla sedaj pri visokih plačah ia še višjih di etah čvrslo na delo, da proučT., kako naj se kolonizira sedaj, — ko se je že ta ko nojgo nasel.evalo in delila zemlja po strankarskih potrebah in ko so vsi naselje.J dobrovoljci po vseh krajih južne Srbi e v najobupnejšera 'pol i-ar ju. Doslej so delih dobro zemljo svojim strankarskim pristašem, v pustinjo so pa pognali dobrovoljca ter ga brez vse pomoči prepustili svoji usodi, sedaj Lodo pa kov; li zakone, se’ stavljale se bodo komis je, kolonizacija pa ostane pri starem, ker drugače sploh biti ne more. Beležke. Bazfcr tj* o zarotniški zvezi P»ibi-čevič in Hercigonja se izpopolnjujejo. No e špekulac je. Pri vsem pomanjkanju se je začelo kazati tudi pomanj-k nje soli. Fin. minister, ki pušča vse v nemar, seveda, tudi o tem ničesar ne ve in četudi je monopolska uprava že pred dobrim mesecem » dobrda večji nakup s< li, še akti o tem vedno ležijo nerešeni pri finančnem ministrstvu. Monopolska uprava odklanja vsako odgovornost, liferanti odhajajo, pogodbe se razbijejo, soli je pa vedno manj in od dne do dne se lahko zasleduje, kako postaja redek in drag art kel. Kakor p 'roča beograjska »Tribuna«, stane že sedaj v Djevdeliji kg soli 15 po d ug>h mestih Srbije pa po 8 in več dinariev. Taka zanikernost, ki povzroča tako draginjo ima pa svoje posebne cilje. Minister in njegovi šefi in načelniki so tedaj, ko je bil še čas, preprečili nabavo, monopolska uprava bo kmalu povedala, da soli »nema više« in na to čakajo privatni špekulanti z velikimi količinam teg-i artikla. Sedaj svoje solne zaloge skrbno prikrivajo, -ko bo pa pomanjkanje popolno, bo min ster itak mi rai odobriti svobodno trgovino. Tako se bo državni monopol spremenil v privatni monopol nekaterih špeku lantov, ki so največ krivi, da narod in država toliko trpi! K»1'o se pošteni ljudje gonijo med hajduke? — Beograjske »N vosti« p i-našajo na uvodnem me.-tu zadevo ugled-t ega m slimana Sali bega Rašovca i« Novega pazarja, ki je že leto dni /aprt vsled suma da je podpiral hejduaa Mehonica. Ta 62 letni starec ki trpi v zap' ru brez sodbe in celo b ez preiskave je bil od avstrijskih oblasti /a j časa okupacije pre in drago To so v prvo oni sa • i, v drugo pa tujci, ki se klatij- > po celem svetu ter služijo samo reak iji. Kriza v našem pravo odstvu Novosadski »Dunav« pin ša uvod ik, ki obravnava bedno sianje naših st d tikov p>ečan 'V. ki zapu-čajo sodno službo, ker e morejo izhajati več s sedanjimi plačami. Sodniki so eden n -juglednejših stanov, ker so zastopniki pravice, a so vsled nizkih plač prisiljeni, da si še kaj privatno zaslužijo, ali pa zbeže iz državne službe. Čudno je to, da noče nikdo v Beogradu uvideti, da bi morali dobivati uradniki izven Srbije isto pia čo kot oni v Srbiji. Kadar je gbvor o oblasti in moči, tedaj kričim iz Beograda po centralizmu ter edinstvu; a kad r pa pr de na dnevni red beseda o izenačenju uradniških plač iu davkov, Dnevne novice. Minister Pucelj v Sl venlji. Po veste i iz zan-sljivega vira namera va minister Pucelj v teku ^riho nmga mesca obiskati vse večje kraje in občine v Slov-niji, oia se prepriča na licu m sti o nez id »voljstvu, ki Gada med kmetskim Ijud-tvom Oi drug-, strati se z trjuje, da bi značilo poto anje Pucl/a le nekak kontra na p re. m dr. Kukovcu, ki v očigled razs.da samostojne in demokratske stranke v Sloveniji hoče postati šef so l&liemokrat-ske »tränke, za katero hoče rešiti, kar se še re«it da Samostojncži bodo- razširili svoj delo rog. Staro, ta „Narod“ zna povoda ti, da Je izstopil iz kluba zemljo-raduikov poslanec Benin in se vr ml s svojimi somišljeniki med naše slo-Losto.ne. Radi uvrsiit.e Benina in n'egovih tovarišev bo raztegnila sia-bostojna svoj delokrog na Srbijo in Vojv-od.no. K tej notici sli človeka smeh. Samostojna je v Sloveniji na smrt d postelji' in sedaj hoče vpasti v steml.oradniBko domeno v Srbijo in Vojvodino. Res smešno! Poslanec Benia je me da šel med siabostojne, da bi Ut deležen kakih vladn.h dobrot večje mere, ber jo gotovo kor.tar ala vsi samostojni poslanca, Oboram na-top proti surovemu p stopanjb z mšuni vmaki. ' Po Janci jug s. klu a: Brodar Ž bot, Kranjc, Pušenjak Stanovnik Gostinčar in to-»ansi so v lo il na ojnega ministra to le. int«rpel icijo : V zadnjem času smo predli žili gos vodu ministru že vtč »ritožb, radi nepravilnega rav anja m postupanja z vojaki v vojsk'. D nes pa smo p no n s prejeli pr,tožbo, ki i dovolj jasn > d kazuje šnand lozne rac- j mere in samovo jno postopanj-t posa- j mez in oficirjev. Pritožb« se glasi: Obveščamo Vas in celi Jugoslo ansai Mub o dogodku, ki se je dogodil in ie dopolnil včeraj s*>oro vrhunec sile Pri 3 ceti 2. bataljona se nahaja Karol Gorjanc zvest pošten in pra i patrijot nase drža e. P» ž-lii s -ojih t -varišev Ì in da bi zved-l kaj ovic iz d m če-a kraja in iz ož e domovine, j narodi j »Slov. G isjo laria« in »D m »ljuta«, j Rivno tisti čas je pa »Domoljub» pri ne tel tudi članek od mšoh «nitih ud. \ Oni članek pa ni bil uo volji gospodu poročni t, omenjenemu vo-jaku Pr»»o mu je vzel .Domoljuba«, pot-m »G"spodarj-i«, »Oriovs-i poslovnik«. «Zlato knjigo« i » s >1 h vse. «ar je imel kakšnih pisarij. Znerial ga je s »čuk m*, m mu za-mehov d ersko in politično p epričame. Včiraj dne 17. febru rja uopold e pa je b i < d-veden v zatvor in obdolžen prestopka §§ 66 in 67 voj. zako »a, češ, di pr >-pag ra s protidr ravnim i elementi pr »ti d žavi. To pa zat >, ker je g nar »dne-n u poslancu Brodarju pi -al pismo, v katerem ga prosi za pojasnilo koliko je resnice na govorici, ki se čuj-* pri vojakih', da bode letnikom 18)8 in 83) upošteta služba v a'strijsai vojski. Zdaj se n haja Karol Gorjanc v preiskovalnem zaporu m mu o »etajo, da. pride pred vojni sud. Za pr -iskovalnega «od* n ka je imenovan p »ročnik Slavso Farkaš ki j ■: r »d »rr» »S ovenec«, a ie eden prvih v odlikovanju v «ur vo-ti P o simo gospoda ministra vi ne da zgoraj omenjeno zedevo tak >j pr išče in po- . kliče na odgovor omenjenega poroč- I ! bika radi p stopanja proti vojaku K G r anču. Prosimo, d a nam o us ,ehu preiskave gosjxid minister Ustmeno odgovori v zbornici Vlak Maribor—Ljutomer. Direktni vžnk Mar'bor—S, il e—Radgona— L.uromer vozi od 22. februarja 19A2 . V St ii,u »j riklo. i ugoslovanski vlak Se j ar. nemškoa . str .s ih vozov, v katere stooa.o in izsfo a'o Iz n.ih l.-udje med Spil em in Radgono. V Radgoni oO nemški vozovi odklopijo, in na. rej gre samo 'ugos’ovanski vlak v L uto-mer. jNazn grede vzame Lutomerski vlak v Radgoni nemške vozove in jih zopet za. el é v Spil e, Od SJlja do Radgone so jugoslovanski vozovi zaprti: nihče ne sme izstopif in ne vstc piti v te vozove. To e celo navadna teč. Kaj pa vse napravijo naše i oli -lične in carinske o’ lasti iz te vpžn e. Same sitnosti in stroške. N ai o. re] zahteva, da mora vsak 'ugoslovanski potnik imeti od politične obl isti, fb Je od okra nega glavarstva, dovoljenje za to i ot s ologra.ijo. 1 otogra ija iriag-Ia) stane 5 » K, pristojbina 12 K. NaJ-«e: še na še e to, da jolitične oblasti vsa; do danes še nima o od centrale , ki e v Belgradu, na\odiI, ali naj da-Jo to do vol en'e samo za enkrat al' za večkrat Dozdaj so dajali samo zaenkrat vožn.o, f iko da bo vsakokra' 'raba plačati 12 K. Narofie pa stražniki na vlaku bol pamet o n ti ne zalite • va'o tega dovol en a, am ak se zado -volj o, ako ima kdo uradno nfrdilo , kdo e, brez otogra ije. Jugoslovan se bo vendar smel voziti o ugoslovans-kih tleh, na avs*ri skih deli pa ič itak zaprt, da ne more uiti. Hujša pa je št carina, V Mariboru si mora vsak jetnik dati plombirat’ vso _ rtljago, dru • gače zaliteva.o cari iki v G. adgo-ü carino. Za », lombinan e [liča človek zopet. 12 K celo ^o ne otrebnem; sai sa: j otnlk ne more iz voza na nemškem ozemlju, č ariirki še celo v. rnša-o, koliko denar.a ima kdo pri sebi. Kakor da bi Jh tr tudi ka. brigalo! Vožn a e tedaj draga, sitna in d Igo-časna, iz Maribora do L.ufomera povprečno i et ur. L ud e so še zdaj i o-tr eži.ivi ker so veseli, da se s. lob vozi. Toda na' politične in carinske o' lasti ne grešijo dolgo na račun tu „otrpežl.ivosti. Očajna cesta Ormož—Sv. Tomaž se nahaja v tako slabem stanu da par konj le s težavo vleče prazen voz po razoranih cestnih brazdah. Kriv je temu premogovnik v Ključarovcih, Li izvaža vsak dan cele kope voz premoga na orm-'ško postajo. Res je, da kmetje pri vožnji premoga nekaj zaslužijo, vendar z daleka ne toiiko, kot'bode se ^aj stalo popiavilo te ceste. Će premogovnik v Ključarovcih ce«to največ rabi, potem je v interesu tega podjetja, da si cesto tudi popravi in jo vzdržuje v porabnem stanju kakor je bila poprej. Pričakujemo, * a okrajni zastop ormoški, ki gotovo ne spi, sedaj nekaj ukrene, sicer bomo skoro primorani se posluževati zračne poti, če hočemo od Sv. Tomaža v Ormož in nazaj. „Es zogen drei Burschen wc' 1 über den Rhein“ v — Si Lovrencu na Pohor u Tako so. pele naše maškare na s ust u torek. Vsi trški vozajki sc ih vozili. Ce pa rabi kdo voz zn o.i trebo, ga pa ni dobili še za drag do • nar ne. Tudi denar a se .im rm zazdi , Skoda za tako netim ošt, da bi pa rfl cesto malo gledali, tisto ia no, cesto na le država sVr’ri. Ka^ea ! o-žla ;'h j.a e kmalu o’iskala i i zmlela Je ravno prave maškare. Eri voz st-'o na tej slavni cesti tako razrukal, da so se maškare orevrnile. č ešreča pa Je hotela, da so padle ravn j v — na večo mlako, tnko, da so te v»'''ke žn^e morale ^ lavati, da so -ošde gofove smrti. Pel ale so se i :t ’ napre , češ, zda. smo šele ; rave maš kare, Doli do posta e so se -L i -t a zat, menda so mislile, da si tuli u Maribora f n el.e o Ir tere, za vu Va* ri'orčani Ie bol | ametai. K) so Šeni-lovrenške maškar » zagledalo ! r«r • so najbrže mislde, da je Ren in da gredo že nad Francoze An v' p» i n-liki so za. eie naše žabe zgorajšnjo le-j o jiesmioo. Da ,0.8m (isto res ico: Pra'e žabe so .ostale šele potem, kf so naza gredo obrale vse krčme. No. ali ne gre . ri nas nobel „cu .“ Potare pa še recite, da mi Pohorci ■m'»' • • Drugi dan t a so se '»o te' maškarad-ni 1 olonvj zbrali naši vel.aki pi — „TTer'ngschmaußu“, »«o t» dolg s aved čez ves predpust. Za spovednika V- m i A pa nm ni bil naš gosrod HionJ’;, ampak Miha Mogge. Ni bil sicer ’ ovel -nik maškarade, ker nima večlajerber-Bke kai. e in sablje, de al je, da gre sedaj le s pikelhavbo, ker. pa nobene lako velike niso dobili, pe ostal ra’e , ticma. Tudi pri p redsedstvu tega le-t>ega omizja si Je samo domisi al, da j ima pihdhavbo na glavi, in kot tak .o , s re emal poročila: Kako so se n egava j ovel a za naskok na Dravsko ’ dolino, namreč o posetu v Marenber-gu in bis zum Steinbruck — v Celju, točno izvršila, ter koliko Je bilo gostov J jz Marenberga, Sloven.gradca in Maribora na domačih šenflovrenš'ih veselicah: na Jägerbalu in Gewerbe kränzchenu. In nazadnje., kar 'e gla- ; vno: Kol'ko m;li.onov e bilo zbranih za občinske ubožce. Ker nismo bili po tem več zraven, ne vemo, kakšna na- s vod la so bila :zdana. Sicer nam pa 1 bodo tist' gos od e, ki so verno in u- ■ dano oslušali in kimali, nas tudt o \ lem natančne e obvestili. Ko zvemo šo to, vam bomo že poročali. j Ustanovm občm zbor »Jugoslovanske matice« za marenberški okraj se vrši v nedeljo, dne 5. marca, ob pol 3. uri p« poldne v gostilni Brudermanovi. R d 1 ubi marenberškega okraja pridite! Poročila sta se v Slovenjgradcu gdčna Jujija Urbanc iz Lehna pri Rib-n ei na Pohorju z g. Hinko Vidmar iz Ruš. Velka skupščina Slovenske Straže narodno obrambnega društva se vrš' v soboto dne 25, marca 1922 ob 10. uri dopoldne v Ljul 1 ani v posvetoval i i Katoliškega t skovnega društva s sledečim sporedom: 1. C tanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. lJoroč lo predsedstva. 3. Dopolnilne vo’.Uve v društveno volst o, 4. Slučaj Bosti. Clasom par. 12. društventh pra vii, pošlje na veliko skupščino vsaka podružnica dva zastop ika. Podružnice, ki št‘jejo nad 50 članov pa za vsa kih 50 člai.ov še po enega zastopnika. V slučaju nesklepčnosti se vrši e:io uro poz eje druga velika skupšči ia z z Istim dnevnim redom brez ozira na Število navzočih Članov s pravico glasovanja. Samost« n cistercijanov v Stični sprejme mladeniče od 16 leta naprej, ki imajo veselje do redovnega živij«-nja in do rokodelstva ali km tijskega dela. Sv sinod sr'ske pravos avne cerkve zboruje v Sremskih Karlovcih. Pri tej priijtii se obravnavate te glavni vprašanji : Plača ter pokojnina pravo-sìa v ne ’ ča. To se stori iz človečanstva i.i iz principijelnih načel v vprašanju smrt re kazni sploh in 'posebej še za politične dilekvente zlnsti, če so take moralno in intelektuelne vrste, kot je AlijagiČ. Banatski Nemci in opcija za Jugoslavijo Banatskih Nemcev je vseh skupaj 300.0*'O, a od t h je ODtiralo državljanstvo Jugosla ije 118 družin. Fausti so imeli v nedeljo v Splitu protestni shod proti »separatist- m«, proti memorandumu slov bloka, s kratka proti vsem, ki ne od bravato njihovega divjanja. Ta shod so pripravljali in napovedovali z bobnečimi frazami, kako bo vsa javnost z njimi itd. Shod so zares napravili kakor po navadi, bila je znana vedno enaka tolpa, kije klicala proti vsem »seps ra tisto n* boj in vislice. To naj bi bila skupščina »vseh stranke, hrvatska seljačka stran ka. pučka strank , zerrljeradniki — torej tri stranke, ki predstavljajo ves dalmatinski narod, se pa niso udeležile. Fašisti pr še vedno govorijo v »imenu cele Dalmacije«. Uboga Dalma-dia, če bi jo oni predstavljali Šsra jevska policijska direkcija prekoračila kredit. Beograjski financijski odbor je doznal, da je prekoračila sarajevska policijska direkcija odobrene kredite do 21. decembra 1921 za več nego 5 in pol trilijona kron, a od iz-vanreJnih kreditov ie potrošenih od strani direkciie vrč nego 600.000 kron. Financijski odbor zahteva od vlade, Ha mora ona stopiti takim izrodkom zlo rabe kredita prav energično na prste. Wra«gl v Beogradu Rusko poslaništvo v Beogradu je pričakovalo dne 28 februarja prihod generala Wrangla v Beograd. General bi se imel pripeljati s parnikom iz Carigrada do Soluna in potem z železnico. V Beogra u ostane Wrangel 4 dni in se bo poklonil kralju. Nato odide general v bližino Karlovca, kje mu je o lk-zano bivališče. Wrangel bo nato obiskoval svoje čete, ki opravljajo granično st ažno službo v Jugoslaviji in Bulgar-ki, kjer tudi gradijo ceste in železnice. V enti ec v beograjski kino »Kolo-seum« je p d ključem O 'lomu smo ž-. pred tedm poroč li, sedai je pa vredno in zanimi-o, spremljati G mile* od časa, ko je tako lepo pobahal ’50 tisoč dinarjev, pa do zanjke. v kat«ro se je zapletel Kot sp--c i 11 to b lk*n skin, posebno beograj-kih bandin v je treba zopet pm danti, da znaj > pra>/ d' bro igrati policij-ke vloge, *1 a včasih samo policijo izrat ijo, sto in stokrat jo pa goljufajo in da padejo v roke pravice večinoma no lastni brezbrižnosti, naenkrat začnejo razsipati ukraden de nar in to j h pogubi. Tako je tudi z junakom tega vloma 26 leti im Perkovičem. Iz sodnijsbih zaporov v Valievu je srečno utekel, sr čno in uspešno je izvršil rop v kinu in podal se je naokrog, da se za svoj del-ž ropa navžiie vsega dobrega. Iz Beograda je šel depo v Novi Sad. Tu se je od n; g do glave novo in elegantno oblekel, kupil si je zlato verižico, čevlje na lak, suknjo na frak in tako se je. likal od mesta do mesta po Vojvodini, izpopoln 1 -e je pa kot pravi gospodin v Kikindi. od koder se je nap-til v Vršac. V Kikindi se je izdajal za uradnika v ministrstvu pravde, v Vršcu pa za inšpektorja ministrstva prosvete, da bi bolj imponiral gledališkim igralcem in igralkam, s katerimi se j<* seznanil m pajdaši!. Kmalu je po stal po svi ji elegsnei in po'ni mošnji junak dneva in občeznana osebnost v mestu, za katero so se požehivo obračale oči deklet in mater. Vabljen je bil v hi«e in na zabave in na enem takem balu se je zabaval celo s šefom vršač ke mestne policije. Začn® se kadrila, začne se predstavljanje in tu lump zaigra svojo srečo. Prvi kat remu se predstavi, je policijski šef. Nepremiš'jeno izreče svoie pravo ime, kij-* *efu dobro znano, ker je i-tega dne d bil poziv, naj išče nekega Perkoviča, ki je utekel iz valjevske ječe K nec slave in ve seba napravijo detektivi, ki so takoj drugi dan odpravili nevarnega ptička b-ograjski policiji. Ko je 'idei, da je v pas i je vlom v kino lepo priznal, opisal in še sokrivce povedal. B * j med kačaki in žandarmerjsko patruljo. Iz prizrenske okolice že dalje časa prihajajo po očila o drznih napadih kačakov na naselbine in na potnike. Te dni so se pa kačaki zgrabili celo z žandarji, ki so na koniih prijezdili iž va-i Dienouce Razvnel se ie oster boj, ki je trajal do noči. V boju je padel vodja band Šabon Abdija. ki je imel več umorov in ropov na vesti ter lepo vsoto razpisano na živo ali na mrtvo glavo. Drugi komiti so vstrajali do noči, v tem «o pa svojo zasedo za jusii'i eden za drugim ter se umaknili v neznani smeri. Žandarji niso imeli izgub. Umikajočih roparjev niso mogli zasledovati, drugi so se pa napotili na pogon večje patrulje. Prsnsog za državne železnice. Direkcija državnih železnic je poslala na Bolgarsko posebno komisijo, ki bo kupila iz premogovnika Pernika 200 vagonov premoga. Ta premog b »do uporabil' za ureditev železniškega prometa po južnih delih Srbije. Kontingent premoga v Trbovljah bo povečan od 240 na 300 vagonov dnevno. Pnr-b'odni promet na Savi. Pred nek l»ko dnevi se je a el promet prve Udje na Savi med Beogradom in Sa-bacom. Radi goste megle da se ni videlo niti pol metra naprej, je rabil parnik za to p «t 4rt ur. K sieči je bila ladja preskrblje »a s hrano, sicer bi bili potniki, ki so bili kar natrpani na ladjo, trpeli glad. Prijeli so v Gradcu blagajnika zagrebškega transportnega dr št a „Trans-jugo« Dragotii a Haupt. Imel je nepravilni potni list. Poneveril ie 84-dOO K i*> so še dottili prt njem 66.1KJ0 kron. Graška policija ga je aretirala na br-z jav m ovadbo zagrebške. Trgovci zmrznili na poti v Negotin. Trgovca Mdan B agojevič in Mita Mila novič iz Milatovca sta zmrznila na puti v Negoitn, kjer so ju našli potniki že mrtva. Požar v Prilep*-, Sknplju in Debru. Raz» n kačakov, ki se množijo od dne do dne, prihaja v juž. Srbiji še požar na dnevni red in to ob istem času na treh mestih. V Prilepu so se neznani Iju lje vrinili v policijsko poslopje, polili na* òkr »g nekaj petroleja in potem zažgali. Poslopje je močno poškodovano, znotraj je mnogo stvari zgorelo, og-nj se pa le ni razširil, ker so ga še pravočasno zapazili in zadušili. V Skopliu je nenadoma izbruhnil ogenj v divizijski komandi. \tslopje je zgorelo, okolica pa se je obvarovala. V Debru je pa zgo« rela gimnazija do tal. Vse to bo v gotovi zvezi, vzroki oziroma kriv ci so pa v vseh teh slučajih nep znani. V reki Timok v Srbiji sta utonila Cvetko Gjorgjevič in Bora Markovič. Vsled nevihte je reka močno narasla in oba zgoraj omenjena sta jo hotela prebresti in sta se pri tem smrtno ponesrečila. Utopljencev še do danes niso naš i, ker ima Timok simo brži tok. Poplave v Bosni. V Bosni so narasle reke na več m*-stih vsled južnega vremena, izstopile iz svojih strug in poplavile neka'ere kraje tako da je vsled poplava onemogočen železniški promet. Starec zgorel Dne 1 t m se te pojavil požar v hiši Ar.gjela Bonifiča, zemljoradnika iz Pečenjevca Ce a • iša je pogorela p-av do tal a Angjela. 70-letni starec, je zgorel zajedno s hišo. Vzrok nesreče je še neznan. Pet generacij v eni hiši. V Apatinu (Bačka) je umrl v 89 le u |os. Sorgend, ki je ž vel v zakonu 66 let. Njegova žena je dočakala 90 let. Oba sta zapustila veliko žlahto, predvsem vnukov, pravnukov in prapravnukov. Š arec Josip Sorgend je živel skupno s svojo ženo pri svoj-m vnuku mlinarju J sipu Sorgend, ki je sam že stan oče. M*j» proti Albaniji V nedeljo so se prične pnprave za razmejitev naše države in Albanije. Za šef« naše komisije določeni generalštab »i polkovnik Jovanovič ie ž* odo"toval v Skader, kjer do započela razmejitvena komi ija svoje délo. Velika n'6. 6 lahkih pesmi za mešan zbor je ravnokar izšla. Cena 6 L), po pošti D 7*10 Dobi se v Cirilovi tiskarni v Mariboru. zawseiRasjBL»' Iz Prekmurja. Murski most pri Veržeju — gotov, Ta mest ki obstoji iz glavnega mosta čez Murino strugo in 5 postranskih mostov < ez stranie struge, po ka«er h teče voda ža časa povodnji, in v katerih je vedno nekaj mlake, je sedaj po en in pol letnem delu g tov. Vse je iz hrastovega lesa iz gozdov kneza Ester-hazyja v Kobilju. Te dni navažajo gramoz na d »vozne ceste česar po zimi niso mogli, ker je ležal na r jih debel sneg. Most bo stal 5 milijonov kron. Stal bi polovico manj, če bi centrala v Beogradu dala takoj ves denar, ker hi v tem slučaju lahko most napravili v 4 mesecih. C-ntralni cincarji so po nepotrebnem naprtili dva in pol milijona davka davk"plačevalcem več. — S po sebnim dnvol.enjem od stavbenega vod-si\a v Veržeju (inžener Miklauc) se sme že zdaj voziti čez glavni most. splošnemu prometu bo pa most izročen p© Gladiatorji. Druga knjiga. — Anterosl* 75. nadal evan 8.) Morebiti je bi uka n enemu, na smrt obsojenemu sužn u laže pri si Mt, p e'm o « «tov emu razkošnemu za oved-niku, umitemu, pomaziljenomu in na -Iišpanemu, ko se je »peljal v svojem pozlačenem vozičeku k njej, ki ve imela v oblasti n.egovo sebično srce'. Automedo 'love o N so bile zelo ostre in dobro je opazil, da je njegov gos odar nemiren, da so n egov a bea bleda in da mu drhtijo ustnice, čim dal e sta prišla na svojem dobro znanem -otu, in da se mu Je nri Val eri 4-nih vratih tresla ro’ a in si je.komaj pntrrlii Zf5J onko svo e toge na rame -cih — Kako b'edi so bili n'egovi prsti na rdečem škrhtu toge, ko so drgetate iskali zaponko! Na si bo moški še tako breznače-len, drzen, pretkan, — ženska, ki Jo resnično ljubi, ga z. lahkoto razoroži. £e tedaj, če mu Lubezen vrača. Ce pa pade tak človek v roke ženski, ki ne mara, ki ga hoče izrabi ati le kot orod e v dosego svojih namenov , — takrat pa 'e n'egov položaj vsega ».omilövan«a vreden. — Vkljub temu pa te taka Tubezen v človeškem življenju ena na stono itne.ših in na.brezobzir-ne ših strasti —. Tudi se navadno zgodi, da se fak zal'ubljeh nesrečnež zaleti i rav v nasprotno smer, ki bi Jo sicer moral iti, da .pride do cilja. Skoraj gotovo [ ove n stori to, česar hi ne smel, — in še to v nepravem času. Ponu'a svo'o o-moč in svo n ushižnost z vs i ivo vztrajnostjo, ki dolgo časi in ;ezi. — pa Jo" hipoma odtegne s tako naglico, na z n o užali Kadar bi moral biji trden, takrat tarna, in kadar bi moral biti do' re voi'e, ‘e godrn av. bahav je do skra ìosti, da bi dvigni! s-o‘0 vel avo, in da b: dokazal svo o vda -nosi, se smeši —. Tn tako si sam *a-da končni in samomor.;ln.i udarec, ki kakor krhko steklo raz' i.e stavbo njegove ljubezni in n egovih upu> Tribun e poznal že ske. Saj 'e v svo em živi en.u že imel mnogo posla z. n.imi in je strl že več ko »rui sive. Toda Automedoat ki :e t-edel poleg n ega v vozu z vihra očimi kodri, celo ta težko da hi’.bil zagrešil tike rerodne korake, kakor j.ih Je storil seia. Ie tribun Placid. Morebiti da ga 'e Valeri ia pričakovala. Zenske imajo v takih rečeh čudne slutnte, ki .ih redkokedaj va -ra.o. (zbrano, dragoceno je bila oblečena, kot da bi čut la, da prinrostost ne rrtove nare ’ìti vtisa na moža, kakršen ,e b lje Da se g. čučeku ne bo še dalje kaj nekoretnega predbacivalo, prinašamo to vest, kakor smo jo dobili od svojega izvestitelja. M '4 i » Iz Maribora. Dijaški Orel Maribor. V nedeljo 5. marca ob 5. uri popoldne bo v veliki dvorani bivše kazine telovadna akade mija mar b. dijaškega Oila. Gotovo bo to ena naših najlepših letošnjih zimskih prireditev. Telovadne točke bodo proizvajali člani, članice in gojenke, v sredi dvorane. Moški, ženski in mešan zbor bo nast- p 1 z izbranimi pesmimi. Dvo rana t o okusno in času primerno okrašena. Vstopnina: sedeži po 7 in 5 Din , stojišča parterna in galerijska po 2 Din. Blagajna se odpre ob 4. uri. — Kdor hoče videti nastop in delo naše mladme, naj pride! Sdš« se. da se gojenke meščanske šole v Cankarjevi ulici branijo posečati razrede, Ki sluzijo za pouk vojakov tukajšnje garniziie. Vzrok: — uši Vuja-.ška uprava se ne br ga za nesnago po kasarnah, voj ki so U«ivi ter trosij » uši, kamor pridejo, v»č učenk se je na šolskih k opeh teh kasarnišrih uši že nalezlo in sed «j se bramj n razredov, ki sluzijo tudi vojakom. Reveži so voja i, revna so dek eta, škandilozna je pa v«ja-ka uprava, ki začinja s s ojo za nikernostjo nas vse skupaj v strahovit val uši od juga na sever, od severa na jug- Mična zgodbo o potnem listu in o policijske-vojaški birokraciji, prob~eno v 24. številki našega lista, spopolnju-jemo s poročilom, da se je odigrala še pod prejšnjim vodstvom od 1elka za potne liste, sedaj je v marsičem b ljše po zaslugi oddelko.vega vodstva seveda in pa v splošnem po tonu, katerega je uveljavil novi šef k« misa ijata. Ljudje pravijo, da je bil p ejšnji n a pram svojim podrejenim zadirljiv in da so ti to. kar je prišlo od zgoraj, s podvojeno močjo izlivali navzdol na stranke. Sedaj tega ni, ker so tudi med viš im in nižjim korektni odnošaji, Ljudska univerza. Sveta vojska in Protitubet kulozna liga v Mariboru, pri redi v nedeljo 12 marca v kazini ob pol 10. uri dop. veliki ljudski shod kot manifestacijo za moralni preporod. Go- Ljubimci pristnega domačega vina, ka’ero je pris elo se toči samo v zajutrkovalnici Novosel h drug prele Lutktter, G soc s a ulica 5 ozir Rotovški trg 8. Cez ulico cene znatno nižje. 1 —2fs 82 Drnrls ca zaradi preselitve riuuo dC po jako ugodni cent: trgovinska oprava, ltde- j niča ročui mlin za zdrobljenje in mirtie, slikarski široj, j isa'i š stroj Perso, Račje pri Mariboru. 81 - Kočija Na drobno TRGOVINA. Na debelo eanajlove, st« klene, porcelanaste in majolične posode se priporoča cenj. občinstvu Albert Vicel, Maribor, Glavni trg 5. ništvo list». se proda po zmerni ceni. kje, pove upra’v- 83 Oferja z ženo, b0Lvsèe sprejme takoj. Pogoji ug dni. Naslov: Karel Kit, p..s. Poče bova št. Ž83 pri Mariboru. 1-2 85 DOBRO IN PO CENI kupite edino pri tvrdki JAKOB LAH Maribor, Glavni trg S3. Zimsko perilo, obleke, klobuke, čevlje, dežnice, copate, nogavice ter razno galanterijsko blago. Najceneje 1-842 Solidno 1 Žepne ure KÖS*? vlja najsolidneje tvrdka R Biz* ak, MariOor, Gosposka ulica štev. 16. 18 3O f Matija bun „ j j Maribor, Glavni trg 1 * Ati ste že zavarovali svoia 9 War W mm3 9Km vgs/ VHgvg 5$ ^ w 60 poslopja, premičnne, prti pr žaru, svoje življenje, na doživetje in smrt, svoje otroke za doto pri fVodrufnfca: Celle. Breg 33 £s. ^>(^»1*0: Manlier, Wllitgla MUM 32« «■ ' ? o i vorili bodo: dr. Matko o nravnosti in zdravju, dr. Jančič o vzrokih zločinstva, ravnatelj dr. lonjiušek o soli in nravnosti, ga ravnateljica Suipea o družini m vzgoji m prot. dr> Franc Kovgčič o mednarodnem boju za družabni preporod. Dolžnost vsakega poštenega človeka je, da manifestu a za ta cilj m da se shoda udeleži! ProtiiubeiKuioma liga. V petek, dne 3. t. m. ob 18 uri se vrši 7. odbo rova seja JrTL v ovorani okrajnega glavarstva. Vsi gg odborniki se vabijo, da se zanesljivo uueleže te seje. Vabijo se .tudi gg. novinarji. Prometna zveza, skupina Maribor ima svoj občni zbor v soboto 4. marca ob pol ö. zvečer v dvorani JSZ Splavar sKa ulica 4. Občnega zbora sc udeleži tudi zastopnik P. Z. iz Ljubljane. Krščanstvo misleci železničarji, vsi na občni zbor. Kršč. ženska zveza v Mariboru. V pouue^ek 2/. svečana se je vrš 1 občni zour prejšnjega „ChristLcher Frauenbund“ sedaj Krščanske ženske zveze, izvolil se je nov odbor, ki je sledeče sestavljen: Predseii.iea Bauman Katui ina, podpredsednica Terezija Minere, blagajn,čarKa btern Julijana, namestnica Marko J., tajnfca Koci až ELzabeta. Oduoru.ce: Lenar tič, Gril, Veber, Seuivy in Mesarič. iTegleclovalki računov: Urankar Fr. m Novak J. Društvo je bilo ustanov-ijeno leta 1902 ter je do konca leta Kliti piodonosiio delovalo v prid svojih članic, nakar je, kakor druga društva tudi zaspalo. V prejšnjih ča-siu je imela druat.o 500 do 000 clamo Seda.ji odbor pa nani je porok, da bo v bodoče društ.o deiovaio v isti men, kot prejšnli odbor pod vodstvom požrtvovalne predsednice Ter. bucks. Knjige blo. e..sve Matice so došle in se dobe vsak dan pri meni, v Slrlžnost tfsakfgadobrega gospodarja je, da zavaruje stoj e imetje proti požatu in tresku. „LUNION II Kapitales -oStnDe’niška glavnica 20 000 o> o fu nk., ìezerve 52,000 000 fraak. Francoska zavarovalna deU niška družba, ustanovljena 1. 1828, v Parizu 1. 1829. Dolžnost vsakega roditelja je, da zavara e svojo dru žino in otroke živ jenj -. Police na življenje veljajo kak«r kave ie za gg častnike: — Kapital .a življenje: Dein glavnica lomi lijonov frankov re erve: 342 000.090 frajukov. Z «varuje : proti požaru in tresku hiSe in ostala poslopja, pohištvo, blago v prodajalnah, skladiščno blag >, tovarne, mline, žage i t. d. Zavarovanje življenja na doživljat ia za sh 1 čaj »mr i z raznim kombinacijami in s pravico na delež v čistem d ibicku. Dota dekhcam in glasnica dečkom. Vsa pojasnila date podružnica v Zagrebu. v«a generalna zastopstva, vsi mestni za-topniki in potni si Iščejo se mestni zastopnik za Štajer ko, Kotcško in Prekmurje. Gsner&Ino zastopstvo v Mariboru, Mlinska aiuta 30. MANUFAKTURA Slavni trg št. 13. MANUFAKTURA filami trg št 13. I#« Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem z današnjim dnem prevzel manufakturno trgovino K. Pichler ter bodem vsakemu postregel s trpežnim in prvovrstnim blagom po naugodnejših cenah. Ker se mi je posrečilo dobiti zveze s prvovrstnimi tovarnami manu» fakturnega blaga, bodem skrbel, da bode vsak, ki kupi v moji trgovini zadovoljen tako z blagom, kakor s cenami. -Priporoča se 1. PREAC, manufakturna trgovina Maribor, Glavni trg štev. 13. V MARIBORU, dne 3. marca 1922.