YI rA. fetrteV i' s"1 i ii> »fljo » »'»"-, |,r.-. |. • tianj i na II* M" »!»■ - *• ,,„| leta »•*«-«■ II . .trt leta • - H •• U «*• M« •» li - k. j m.l l?t» . •'» .. - .. ;, ',trt M» I .. .. Vl,.li..-t%.. i.i ..j.rav.iUtv« « ifO-pOskUl UlltUll O/.nniilla: navadno ilvestopno rrsto se plačuje , if ■!• natisnit I krat, . U se tiska skiat, . ce s« tiska I. ril pismnikr sn plačujejo p., prostora. Za vsak tisek ju plaiati kolek (»tempelj! |f ni k. Koknptsi •.«* qa rratajo, dopisi naj »e blagovoljno frankujejo. \' \ [ar* J boru S. septembra IN<>js. Tedaj i. se babajo s tisočletnimi *) pravicami, ter se jili drže, kakor klešč kože, mi pale dičimo, l>i rekel, g večnim domovnim pravom na Slovenskem. Kdo bi nam tora j smel zamerjati, ako si kanimo v mejiti svoje predavno slovensko bivališče? Divje drhali hunske, avarske in druge so požigale, pokončavale, morile po Blovenskih okolicah, nedolžno prelita krv se je skadila, grozovitni jezik . in v ta namen «»• mora neodlagoma določit obrok od no ieta.iclnii ,• ..--um n , , r 7, ,.. jcsin j & i isieaovi zacelili, črna dela pa so ostala poznamljana v nepozabljivih listovih do kterega morajo znati nradllikisloven86ino V besedi iti pismu, in pravične device zgodovine. V sedmem stoletji je hrabri junak, prvi slovcn- Resoluctje drugega slovenskega tabora v Zavru.*) dne 6. septembra 1863: Zbrani slovenski narod zahteva; 1. Slovenski jezik morn biti na Slovenskem isključivo uradni] sestaviti nemudoma r/učenih in zvedenih mož komisija, ktera bo imela voditi pri vseh sedanjih in prihodnjih Uradnikih skušnje iz znanja slovenskega jezika. 2. Cerkvena vlada mora na Slovenskem uradovati v slovenskem jeziku in v bogoslovnici predmete, kteri se nemški predavajo, poduCevati v slovenščini, 3. Za povzdigo kmetijstva in gospodarstva sploh nam treba dobrih šol za poljedelstvo, vinorejo, sadjerejo, svilorejo in goz-dtiarstvo ; da se ta namen doseže, se imajo pri nas osnovati potrebne šole brž ko brž, potem tudi slovensko gospodarsko društvo. 4. Da so ljudske Učilnice na Slovenskem čisto slovenske, v srednjih učilnicah učni jezik slovenski, nemški oziroma laški jezik ostani učni predmet. 5. Da se slovenske dežele zedinijo v združeno Slovensko. Slovensko. Peti oddelek taborske resolucije v Ljutomeru se glasi: Tukaj zbrani slovenski narod soglasno izreče, da v §, 19. državnih osnovnih postav ne ajde poroštva za ohranitev in gojitev svoje narodnosti, „dokle r 86 pO ostavnem poti ne združijo Slovenci v zcdiiijeuo Slovensko narodno upravo". Isto je potrdil tudi tabor v ftavcu. Zbrani narod previdevši tega početja veliko korist izrekel je soglasno i navdušeno narodnega zedinjenja potrebo, vsaj tudi svetinja kovana na tVitni spomin prvega slovenskega tabora nosi častno geslo: „Slovenci zedini-luo so". Zvršitev te zdrave pomisli je edino zanesljivo poroštvo na5ejB~4»itka; podkrepi bi ji bil po priliki to-le. Kdo dom je moj V Na Slovenskem doni je moj, in sicer od nekda. 1 sivodavnib, prestarih časov, kar potrjuje zgodovina, ki je luč resnici, oz-nanovalka davnosti, priča časom, učiteljica življenja, ter veleva: poprašaj Muro, Dravo, Savo, Krko. gore, gomile, novčne napise, vasnične oblike, ro-ilovinska imena, vse ti daje zvok slovenstva za predavao dobe, namreč za starinskih Grkov in Rimljanov, imena so slovenska, kdo jih je dajal vodam, goram? je li Feničan, (lik, Latin? Nikakor, ker neznan jim je bil naš ski kralj Samo modro in srečno ravnal s Slovenci, zbiral in edinil njih raz-tepeno moči, odbijal krepko Nemce in Pesoglavce, ter ustanovil močno slovensko državo; toda po njegovi smrti je počelo hirati slavno početje, ni bilo umnega in srčnega vojvoda. Franki niso nehali navaljovati slovensko deželo, dokler ni Karol vidiki podjarmil Slovencev. Zaslon mu je bil krščaujenje, ktero je od Iranske in nemške strani imelo kar v svoje igo zaprezati Slovence; ni se toraj čuditi slovenskim plemičem okoli Maribora, slov. Bistrice, Slovenjema gradca, ako ho se na vse kriplje upirali nemškemu krščanstvu, ter raje darovali življenje, nego samostalnost in svobodo svojo. Cirilu in Metodu pa se Slovenci niso upirali, nego radi so slišali veličanstva božja v svojem jeziku. Svetopolkov namen koteči združiti Slovane v veliko državo, spodri-nili so Nemci in ravnokar priloinastivši Madjarji, kteri so že onda črtili naš narod, kakor dnes. Madjarji so posedli lepe okolice naše, v sedanjem Ogrskem, slovensko pleme pa potisnili na puste in sloke hribove, prvlje ogrneni v zverinske kože posneli so obleko slovensko (lična madjarskn državna noša jo izvirno naša), obogatili svoj mršavi jezik s premnogimi slovanskimi besedami, ktere še rabijo dandanašnji, spobrali lepe in snažne slovenske ženske, ktere so jim rodile lepše sinove. Imena: Noriško, Korotansko, Panonsko zapadla so zgodovini v naročaj, a na njihovih selili vstajalo nove pokrajine, kraljevine in poprek države in državice, pri čemur se jo Slovensko razec-palo na več plati, kakor še denes kaže zlosodno razkosanje. Okoli 1)0.000 Slovencev, kterim pravimo ogrski Slovenci ali Prekniurci, privrženo je ogrski kraljevini. Madjarjem je malo mar za njihovo omiko in napredek; v poštanskom zboru se nikdo ne zmeni za nje, kakor da jih več ni, tudi vla-dištvo no zna jihove besede, zapuščeni, zanemarjeni so, mi pa jim prožamo bratovsko roko, da se z nami, to jo po našem slovstvu razvijajo in napreduju. Njihova točno omejena okoliba se pravi „Slovenska okroglina". — Število štirskib Slovencev so je že skrčilo na kakih 480,000, ki stanujo samo na spodnjem Štirskem, vendar, Murica, Ljubno, Apljcnce, Gradec, Lipnica, Laznica itd. glasno pričajo, ka so Slovenci nekda bivali skoro po vsem Stirskem : toda ponemčeni so; po nijeni ceni ne smemo puščati, da še nu8 dalje tujijo. Deželni zbor grafiki nam ni prijazen v svoji nemški večini; naši slovenski poslanci brez uspeha tratijo moči in čas, sedem letžo kažejo in o vo-litvi v državni zbor so nam prejasno naznanili nežno svojo priklonost, ka jim ni za našo blagost mi pa tudi nismo k njim prirastli, lehka in brezsolzna bodo toraj ločitev, vsaka ptica leti k svoji trumi. — Na Koroškem, kder je vojvoda v slovenskem jeziku prisezal narodu zvestobo, ka hoče biti deželi jezik. Slovenci bivajoči že takrat ,,a sedanjih svojih sehščih imenoval, so po sk,.,,on ^ ,,ravićeu S0(lllik, ka hoi-.e hrailiti SVohodo svojih deželjanov, vero, svojem reke, gore, vasnice, primerno te, resnic, je tedaj pel Vodnik: Iz pr- prflvđo V(]oV(!i m mm naSjnceVi ki v narodnem pogledn najhuje trpe, VOgabil je tukaj moj rod, kdor ve za drnzega, naj pove, odkod! Ako trdijo nij(mega llin,.ljo v (k'želne,n zboru, za nje pogibel najširše zije: na zgodovinarji, ka so se Slovenci naselili še le šestega stoletja v svoj. sedanj. po] ,nl.tvi S1) Xil primors|{eni preti laški živelj zadušiti narod iu narodni domovini; taka trditev ni druga, nego dokaz, da seje del našega naroda nmo^ akf) ,)0 ,)0(](1 nft skf)rem ^ pomoćnicc. ,m zborih g0 y manjsiui) drugokrat preselil v te krajeve t, j. prikazal se je drugi priplav. Magjarji * Te resolucije je potrdilo KiOOO Slovencev; več drugič. *) Malo monje. p;g. Zgodovinska zveza Slovencev s Hrvati. Edina misel je, ktere ne smemo nikdar pozabiti, ktera nam ima biti vsi naši politiki več ali nienj vedno lnerodajalna. in ta misel je: da, ako hočemo svoj slovanski značaj obraniti, ne sinemo navezati se preveč na domačo hišo, teumč da si za bodočnost moramo zaveznika iskati, kterega potrebujemo mi, kteri potrebuje nas. In zaveznika imamo V vsem Jugoslo-»anstvu in v prvi vrsti v Hrvatih. Pregledimo liste zgodovine, da vidimo kdaj in kolikokrat je tolika sila 'a, da so se Slovenci in Hrvati edinih v eno akcijo. Pred prihodom Mn-fiiarov, tačas ko je staro hrvaško kraljestvo na obrežjih jadranskega morja, ">ed Istro, Kolpo in Neretvo omenjeno bilo, tačas ni bilo na Sutli meje. »mpak pokrajina med Savo in Dravo gori do Korotanskega bo je zvala Šola-Vl"iia (Slovenija) Buperior et inferior. Sclavonia Buperior jo brž ko ne segala U0 blizu Celja, ter tam mejila s Korotanoin Btaroslovensko vojvodino; in še denes se blizu Celja med teharsko in št. jursko faro slovenščina lomi na zapadno in vzhodno razrečje; in blizu tam je tudi držala shira meja med No-hkom in Panonije. Zanimljivo je vprašanji': kdaj in po kakem povodu se je .....ja na Sotlo prenesla V Kje ste vi slovanski zgodovinarji, da nam to po- i voste! In tudi to: ali je res kedaj eksistirula kakošna hrvaška Celjska /.i. Pftmja, ktera se je v zadnjih hrvaških saborih kot celoviti del hrvaške krn 'jevine večkrat spominjala in reklamirala? Prvo mednarodno zvezo med Hrvati in Slovenci najdi'.no v zgodovini Izpisano 1. 81», Ta zveza jo bila sklopljena proti Frankom, ki so ta dva naroda enega za drugim podjarmili bili. Valvasor pripoveduje, kako so franki naše ljudi na drevja vezali, jim trebuhe parali, in drob iz njih živih pulili, kako so s to dežele otročički svoje pse hranili, in še druge negnjusne surovosti pripoveduje, ktere spominjati je človeka sram iu groza. Ni se tedaj čuditi, če sta v taki nevolji slovenski in hrvaški narod med seboj v to ime zvezo storila, da se tujih krvnikov obranita. Vojvoda slovonsko-brvaško vojske je bil Ljudevit Posavski. Junaška sreča jima je bila poslužila. Pregnale -n so Iranske posadke in ecntgroti iz zemlje, da jih ni nikdar več nazaj bilo. Pa ko jo nevarnost s sovero-zapada premagana in odstranjena bila, vidimo zopet ta dva naroda, namestil da hi medsebojno zvezo še bolj utrdila, kako se vsak k sebi ločita, in zopet skoz stoletja vsak svoja posebna pota bodita. Še le, ko se je od nasprotne, od jugozapadno strani nov sovražnik prikazal, in hrvaške in slovenske pokrajine naskakovati začel, vidimo so zo-pel Slovence in Hrvate drug k drugemu bližati. Ta sovražnik, kdo ga ne hi koj ugenil, bil je kleti Turek. Kje in kaj bi mi Jugoslovani danas bili, da ni nikdar Turka prek llelcsponta na to stran bilo! Kakor ogenj so je turška Bila razlila čez balkanski poluotok. Razbil je turški fanatizem srbsko, razbil je bolgarsko, razbil je bosansko državo, in potem jo začel tudi na hrvaške iu slovenske zemlje udarjati. Pa kakor so Slovenci in Hrvati združeni iu zedinjeni in složni franke nazaj potisnili, ravno tako so združeni tudi turško silo na svojih mejah obustavili. Med tem ko so Turki na Oger-skem svoje mejnike daleč gori na sever posadili, jim združiai slovenski iu hrvaški brambovci niso ne pedi zemlje takraj Save iu Une za dalje odstopih. Slovenci so bili vsegdar pripravni na noge skočiti in za orožje zgrabiti, kd *t.i 5. «<>p. (l/.v. sporočilo.) Donos so se prvikrat narodna in nemškutarska stranka poprijele, Sve-tec jo namreč poročal v imenu odbora postavljenega za pregled volitve dež. poslanca za Postojno, Vrhniko in Lož in nasvetoval, naj se volitev Muloja ne potrdi. (Vzroke v vprihodnjič poročilu.) Temu so se upirali v daljnih govorih gg. Kaltenegger, ki je edini objektivno in mirno govoril, Dežurnu je s povik-šanim glasom deklamoval stare fraze, kterih smo dozdaj še v vsaki seji slišali, sploh pa še ni nikdar tacih razžaljivih besedi rabil, kakor denes in v kljub večkratnemu klicu „K redu" ga g. zborni predsednik ni okaral, kakor tudi strastnega Kromcrja ne, ki je posebno dr. Costa in Kosa ovajal. C. kr. državni namestnik meni, da sta le dva pota tej krivici v okom priti, to je, pritožba občine ali posameznih volilcev ali prememba §, 1,8. deželnega volilnega reda, čeravno se je nasprotno proprio motu storilo v Postojini 1. 1867. novala, brane, da s tem tudi svojo zemljo brano. V narodni slovenski pesmi v kteri slovenski žlahtnih Kavbar Ljubljančane na boj proti Turkom bodri, jim tako-le pravi: „l)a je prišel turški blisek, Da nam hoče vzeti Sisek. Turki ('° VSel nam Sisek bode. Nam narobe vse, vse pojde. Mesto Ljubljana bo pokraj'ns, Dolenjska stran turška drajna." Več na slovenski zemlji bivajočih žlahtnikov, kakor n. pr. Celjski grofi, Ungnadi in drugi, bili so bani hrvaški in poveljniki hrvaško-slovenske vojske na turški meji. In sto in stokrat se je slovenska in hrvaška kri pre lila na bojnih toriščih, bratila, in tako staro zvezo, naravno zvezo krvavo zapečatila. Pregledimo zgodovinske liste naprej. V šestnajstem stoletji bodomo našli, da so so slovonski in in hrvaški kmetje ta iu onkraj Sotle složno vzdi-govali proti graj šč ako m tlačiteljem. V tej buni se med slovenskimi in hrvaškimi kmeti ni delala nobena razlika, zakaj nevolja jo bila ta in onkraj Sotle ista želja in tirjatev za polajšanje njihovega stanja, težnja, da so jarma ki so jim ga kruti gospodarji doma nakladali, osvobode, solidarna. Vojvode huntovniških kmetov: Gobec, Gregorič, Mačkasinrt iu kakor so se že zvali, so bili deloma od te — deloma od onstran Sotlo doma. Ta upor sicer ni nobeno politično važnosti imel, ker jo izviral samo iz socijnlne nevoljo in razmere grajščinarn podložnih kmotov, pa v tem pogledu je za nas zanimljiv, da vidimo slovensko in hrvaške kmete so solidarno hranili. Dalje najdemo v zgodovini, da jo v sednajstem stoletji zarota Zrini- Tem napadom so odgovarjali v krepkih z večkratno pohvalo spremljanih go vorih gg. dr. Toman, dr. Costa. dr. llleivvcis, dr. Preveč iu Svetec in sklep ji bil, da večina Tlarbo, Pdovveis, Costa. Oaiiboldi, Grabrijan, JugOVOC, Krama rič, Pintar, Svetec, Tavčar, Preveč, Terpinec, dr. Toman, dekan Toman, Tren Zagorce, Zois, Kos) ni potrdila volitve Mulejeve. Zoper so glasovali: Apfal trern, Dežman. Kaltenegger. Kozlerlvan, Kromer, Langer, Margberi, Kasten, Rudež, Savinšek, Turu, Wurzbacb. V zbor jih ni bilo: škof. Coronini. Klim Zupan. Mulaj, Kozler Peter, Koren; tedaj z 18 zoper 12 glasovom. Natančno poročilo prinesemo, kedar nam pridejo stenogratični zapi sniki v roke. Pomenljiv je predlog, ki ga jo dr. Hleivveis in drugi o začetku seje stavil, da naj se i;. 87 ljubljanskega obč. reda tako spremeni, da ... 16 odbornikov sklepavno moč, tistemu, ki ne opraviči, zakaj ni prišel v sejo ima župan pravico naložiti globe do 'JO ghl. in če po dvakratni kazni še pride, zgubi svoj mandat iu se ne sme v isti volilni dobi več voliti. Kako bi tak odbornik nadomesti, odločuje 11. obč. reda. Ce veličestvo to spre membo potrdi, bode morda nemškujoča stranka vendar v obč. zbor dohajala. T. M«>ja (Ic'/.cliH'K't ssbora »(irskega 5. *cu<- (IgV. sporočilo.) Po navadnih uvodih stavi poslanec Kr. Ilrandstatter z lil tovar.šii nasvet, naj se izdela postava, ki ima odstraniti overe, ktere prote združenj; malih občin v velike. Nasvet bo šel pot, ktero kaže opravilnik. Finančni odbor poroča o nekterih odstavkih deželnega računa, kteri se brez ugovoru potrdijo. Nekoliko besedovanja je bile le zarad tistih .'100 ghl. kteri so ge dali prof. dr. Hermanu na pot, da bi preiskava! razmere med malim roko delstvom in obrtnijo. Finančni odbor hoče zadnjih 100 gld. dati dr. Hermanu še le, ko se ho prepričal deželni bdbor o vspohu tega potovanja. Sohmldtovih ugovorov zbor ne pritrdi in obvelja nasvet finančnega odbora. Pairhuher tirja 200 ghl. za akademično čitalnico. Ta tirjatev se izroči za zdaj linančnemu odboru. Menda bodo naši slovenski poslanci zahtevali po sklepih ljutomerskega tabora tudi nekoliko tisočev za slovenske zavode. (lovori se o nekterih peticijah, med temi o oni bruškega okrajnega zastopa, ktera se pritožuje o krivičnosti vojaškega ustanovanja na gorenjem Štirskem in se bo predložila in priporočila ministerstvu. Menda se bo zopet nekoliko te „krivičnosti" vrglo na Stirske Slovence. Deželnemu odboru se izroči v poszetovanja, ali bi no bilo dobro, tla bi deželnim uradnikom ne bilo več treba kavcije polagati. Prihodnja seja v sredo 0. septembra. Prvi predmet dnevnega reda je a d resu a debata. 0. »rja (Ic&cliipga zl>OYtft koroškega O. sopt. Najprvo se bero nektere prošnje in se naznanja, da se je ustanovil odbor za stavbe inceste in pa odbor za deželno gospodarstvo in upravo; nekoliko predmetov se izroča dotičnim odborom. Posl. Gironcoli poroča o nasvetu deželnega odbora, naj se spremeni §. 2. srenjske postave in so sklene, da se smejo male občine siliti, da se združujejo v veče. Poročilo se preda političnemu odboru. Ravno tako so Zgodi z nasvetom, naj se da deželnemu odboru pravica nalagati srenjskim zastn-pom denarno globo do 100 gld. ko bi ti ravnali proti svojim dolžnostim. Druge stvari se prepuste odborom v pretres in poročevanje. Prihodnja seja v sredo. 1. »eja ileiehiesja goriškega /.bora :l. sept. Nazoči so vsi poslanci razen knezo-nadškofa. Sekcijski načelnik pl. Pretiš in c. k. okrajni sodnik Rosniann sta prvikrat v zboru, prvi se vsede na desno med Italijane, drugi na levo med Slovence. Potem ko se jo prebral in potrdil zapisnik poprejšnje seje , podasta nova poslanca slovesno t>b-ljuho v roke dež. glavarja (Itosmann slovenski). Prestopi vsi k dnevnem redu predlaga dr. Deperis, naj se sprejme tale načrt postave: §, 1. Tiste občine, ki nimajo same zase potrebnih pripomočkov, spolnovati dolžnosti, ki jim izhajajo iz lastnega iu izročenega področja, H jev in Frankopanov tudi na Slovenskem svojo vejo imela. Pa molčimo o tem Dosta nam hodi, da iz tega to konstatiramo, da je neka dušna zveza mM Hrvati in Slovenci zmiraj tlela. Preidimo na najnovejše čase. Ideja narodnosti je začela v dvadesetih letih našega stoletja potresati in podirati tiste stebre državnega evropskega reda, ki še iz srednjega veka noter v naše dni mole, in že marši-kterega anahronističnega molika je razsula v prah. V štirdeset letih jo prišlo na slovanskem jugu do prvih krvavih skobov med raznimi narodnostim« Gaj, tačas vodja narodne stranke na Hrvaškem je hotel vse zapadne Jugoslovane pod imenom Ilircev v eno dušno in državno telo spojiti. Mi Slovom'1 smo bili gornji, Hrvati pa doljni Ilirci. Srhi imena ilirskega nikdar popi'1' jeli niso. Navdušenostjo bila tačas velika. Hrvati so magjarski kij, kij"11 je že dosta globoko v telesu tičal, z ilirskim kijem izbili. Najprej so se |'° županijskih skupščinah in v deželnih spraviščili parlamentarni boji bili, doklt'1 so ni borba leta 1848/!) i na bojni inejdan prenesla. Dan Jelačič je ])i"esel s svojimi hrvaškimi sokolovi Dravo, pa „šta bog dade i sreča junaška!" J'1* sem bil tačas kvartanar na celjski gimnaziji, pa so še dobro spominjani, d« je šla tačas govorica med ljudmi, da jo poveljnik narodne straže tadanjoj celjskega okrožja, Gurnik, se ponudil Jelačiču, da jo pripraven, če mu I1" pripomoči treba, črno vojsko vzdigniti, ter z dvajset tisoč Slovencev v nj'1' gov tabor na Ogersko priti. Koliko je na tej govorici istine bilo, tega n vem povedati, pa da jo tačas ta govorica med našim narodom bila, t" I faktum; in pri tadanji navdušenosti za jugoslovansko idojo hi se bila trni' izvesti dala; mi Jugoslovani smo tačas lepo na svojo korist sLvari obračal i ali kamarilia jih je drugače obrnila. Jelačič je bil bolji patrijot, bolji .'"8" slovan, bolji vojnik kakor po li ti kar. Lo tisti, ki povsod vse slovans" morejo eiliniti po deželni postavi v eno samo krajno občino (županijo). Premoženja takih občin se pa ne morejo dražiti v ono proti njih volji, ni skupno oskrbovati in tudi ne dohodki skupno vlivati. ^. 2. Razveljavi so zadnji stavek tj. 2. občinskega roda 7. aprila 1864, vsled kterega so ne more zgoditi tako zodinjenje /.upunij zoper njih voljo. Tu predlog naj so izroči poBebnoino odseku 7 udov. Vtrjevaje svoj MMVet, dokatuje Deperis, da pri nas je veliko premajhnih županij. ki ne morejo opravljati lastnih, še menj pa izročenih opravil. Med 127 župani jami plačujete 2 menj ko :!<>() gl. čistega izravnoga davka (v resnici le ena), 'i jih plačuje menj ko 501), 22 menj ko IO0O, 21 menj ko 1500, !•"> menj kn 2000, 10 menj ko 2500, 3] meni ko 3000 in le •jI \eč ko U00O gl. Nekoliko malih občin si ne upa še tajnika imeti, redko kje mi pa zmožni tajniki, nekteri še niso tega imena vredni. Nahajajo se občine, kjei ne zna nobeden starešinov ni brati, ni pisati, tudi župan no. Ako bi se županije povokšale, bi se temu lehko v okom prišlo; zraven hi so bolj edinila nskrhništva in znižali bi se oskrbništveni stroški, občinakfl opravila pa, lastna in izročena, bi se boljše in vspošncjše opravdala, Dr. Ton ki i: Ta predlog naj pretresa cestni odsek, ki je že izvršil svojo nalogo. VVinkler: Reč je različna in zahteva poseben odsek. Dottori: Po načelih sprejetih o začetku sejne delu', noj se ne drobe* moči, in naj se tedaj novi predlogi kolikor mogoče že obstoječim odporom izničujejo" — podpirani Tonkli-jev nasvet. Deperis je VVinklerjevega mnenja, — ki tudi pri glasovanji obvelja Odsek se bo volil po seji. Drugi predmet dnevnega reda jo Ccrnctov predlog, naj se pro-uravnajo zemljiščne bukve m naj se voli za to reč poseben odsek 5 udov Ocrne podpira svoj predlog s toni, da dokazuje nepriličnosti, nastajajo iz slabih in pomanjkljivih zendjiščnih bukev. Opira se tudi na dotične sklepe vis. zbora v sejah 1. 1863. Cos. komisar opazi, da deželni odbor sme vslod postave 21. 1867 popravljati zemljiščne bukve, le kar se njih /notranjosti tiče. VVinkler priznava resnico komisarjeve opazko. Ker jo pa silno potreba, da se zemljiščne bukve prenaredo, nuj se izroči Crnetov nasvet pe-teričnemu odseku, ki naj bo pretresal, kaj je o tej zadevi storiti. Nasvet je odobren ; volitev odseka se odloži za po seji. Zdaj bern Candussi sporočila finančnega odseka o računi! spinskega zaloga za 1. 1866 in 1867 in zaloga Codolli-evih štipondijov za 1 1866 in 1867, ki se vsi enoglasno potrdijo. Dr. Deperis bore to-le interpelacijo: Nekteri časniki donašajo no vico, da so je pogodilo društvo Riuloliovc železnice z italijansko vlado, ter prevzelo zidanje železne cesto čez Potablo. Je-li to vis. vladi znano in je ona to dovolila, da si ji ni bilo moč, prašati državni zbor za privoljenje? — (Podpisani. Ritter, dr. Deperis, dr. Pajer). Cos. komisar obljubi da poprosi brzojavno razjasnil od vis. mini-sterstva kupčijstva in da odgovori v prihodnji seji. (Ze med sejo odide telegram v Beč). O četrtem predmetu dnevnega reda bere poročevalec cestnega odseka dr. Deperis načrt postave, po kteri naj bi se razvrstile in vzdrževale nedržavne ceste. Načrt deželnega odbora se je skoraj ves predrugačil, obranilo se je le načelo, da se ne izreče nobena cesta za deželno. (D. pri h.) (•»o« o t i>o*i. Hermana zoper volitev dr. ttcinuiriia. § 12. dež. volilnega reda določuje oddelu mest iu trgov za podlogo volitvi dež. poslanca djansko veljavni organizem, ki ga stvari občinska po- milinu mu .....rimnni-riirTHnrin"'*^'"™'''*"'"-'*'■•«i^''MMMm|MMWM™p»T''t' wam;./. . i ■ ime črte in črne ga morejo krivičiti, da je za njim prišel Baoh , ki je nas Slovence s Hrvati vred vrgel vse v tisti koš centralizacije in germanizacije, kamor je bonvede in italjanske ustaše pometal. To je bila lepa družinica skupaj! Pa kaj pravijo denes Magjnri? Oni v vsej resnici trdijo, da so Avstrijo branili, Hrvati pa razrovali, iu res oni so danas obdarjeni. Hrvati pa udarjeni. Resničen je narodni pregovor ki pravi, da svet po strani vid! Pod Babom smo solidarno trpeli Slovenci in Hrvati, Selnnerling nas je oboje solidarno za nos in za koso vodil. Dualizoin nas pa ravno tako solidarno oh zid pritiska. Kako ne bi po tem takem tudi naša borba na političnem polji solidarna bila! Ko se je Zrinskijeva tristoletnica v Zagrebu shivila, ko so naši vrli Sokolci prišli Hrvatom v pohode, ko se je njih zastava poleg zastave pevskega društva „Kola" po zagrebških ulicah spremljana z glasbo in množino množino sveta nosila, ko so potem na streljani navdušeni govori se govorili o medsobni slogi in solidarnosti, ko se je med tem Slovenska in Hrvaško mladež objemajo in celovje bratila, ko so potem Hrvali ta pohod vratili; ali niso to javne prikazni notranjo čvrsto dušne zveza! In denes, ko vidimo, da se na Dunajskem in (iraškem useučilišču slovenski in hrvaški študentje, ki SOpopreje vsak za sebe društva imeli, v eno društvo zedinjujejo; ali se ne pravi to staro zvezo ponoviti, staro solidarnost utrditi! Iu kjer se mlade/, zedinjuje in zvezuje. trnu je sredinstvo in zveza tudi za bodočnot zagotovljena. Živila tedaj dušna zveza in solidarnost med Slovenci in Hrvati! Da ne bi ostala vedno saniodušna! Solidarnost pa je le mogoča med nami. ako 08tanemo Blovanje, ako je naša politika slovanska. Hrvatje naj -o ne mlade enemu najhujših sovražnikov slavizma. Magjaroin. Mala četa samostojnih mož, naj se krepko drži, iu s časom hodi- rastla. Pri nas pa. ostanimo stari zastavi zvesti, naj nekteri naših mož zvezo delajo z drugim sovraži kom našim, z germanizatorji, ali jih no delajo, narod ne gre in ne pojda nikdar na tem potu za njimi I tava. Nova osnovanja, premikavanja tega organizma iz povoda volitve deželnega poslanca po postavi niso dovoljena, in pritožbe mest in trgov o kakov eni kratenji v volilni pravici, 0e so s celoto zvezane okrajne občine izločene, bo nepravičen . ker kvantitativni del volilne pravice, ktero mesta in trgi z zgoraj omenjenim izločanjem izgube, ta del se jim zopet povračujc z volilno pravico, ktoro izločene občine (lobodo \ drugem volilnem oddelku. Ali tudi ko bi s tem prikračonjem mesl in trgov, lula v zdanjem slučaji tudi draga mesta in trgi volilnega okraja v istem položaji, ne moglo bi so ni eni ni drugi občini dovoliti, z nepostavniin manevrom odtezati se tej nezgodi za; hrbtom druzih občin. Trga Marberg in Vosenice sta djansko imela :i volilne razrede, iu pot cm taceni so bili po g. 12 lit. a dež. vol. reda volilni zapisniki osnovati. Da se je odskočilo na 2 volilna razreda in s tem na odstavek h § 12 za hrbtom in z nnvedenjem druzih občin, to je bil udar (ooup), ki se ne more ni iz pozitivnih zakonov, ni iS morale opravičevati, niti ne potrdili od deželnega /.bora, ni s potrjilom okrajnega urada popraviti. Kaj hi se gledalo na to, da trga Marbrcg iu Vozenice po izločitvi kmečkih občin nista več mogla 8 volilne razreda imeti? dosti je, da sta ob volitvenem Časa djansko imela 3 volilne razrede, in po tem vedela, kaj je storiti. Ali če se temu pravilu veljava da tudi v vnzeniškem trgu, ne velja vendar za Marbrcg, ki je tudi še po izločitvi kmečkih občin prav lehko osnoval 3 volilno razrede. (Vlo po Vašem dokazovanji se potem glasovi tistih volilcev, ki menj kakor 10 gld. davka plačujejo in so tudi glasovali pri vi. morajo i/ zapisnika glasujočih izbrisati. Niti posebni odbor, niti deželni odbor pa ni povedal, koliko tacih volileov, ki menj kakor 10 gld. davka plačujejo, je bilo i/. Marbroga in Voznic poslanih. Niti posebnemu, niti ne deželnemu zboru se ni vredno zdelo, vis. zbornici naznaniti, daje narodni, nasprotni kandidat g. Vino. Glohočnik dobil !)1 zakonitih glasov, in jaz interpelttjem g. poročevalca, da nam pove koliko tacih glasov trg Marbreg pošilja, in koliko se jih je voiitve udeležilo, ki menj kot. 10 gld. davka plačujejo, Gospodje I Zastran volitve g. dr. Dominkuša je deželni odbor pel-nico prvotnih volilcev preiskoval (Splošen smeh) tukaj pak se na videlo obrača z lohkoinišljeno opombo: „\'a primer Voznice," ravno nam neugodne razmere, do so polnijo nam ugodne razmere, ker prilika ne pristuje, kakor tu pri MarbregU. Kaj nam je šele reči, če se morala postavlja: Ker se dvakrat ni po postavi ravnalo. naj so ta nepostavnost tudi zdaj Opravda I Za tako moralo gospodje! so zahvaljujemo. Tudi zato se zahvaljujemo, da nas še, lc z onim svetom tolažite;; mi se hočemo tukaj zveličati in se ne damo na drugi svet napotovati (Živahna veselost); nočemo, da bi se nam kazalo na volilni red, ki bode še lo popravljen; zs nas velja volilni red, ki ga imamo zdaj. Deželni odbor sani prizna, da se vršenje volitev v teh dveh trgih ne zlaga z. besedo zakona, ali poseben odbor pokriva celo to priznanje z dokazovanjem . ki jako človeka na advokatovsko zavijanje domišlja. Deželni odbor in posebni odbor „meso od mojega mesa!11 „ln oklenila sta se v objetji! (Kon. prhi) I) 0 \) I S I. Iz Ljubljane. (Deželni zbor in nekaj opomb.) So lc v zadnji soji deželnega zbora 14. t. m. v posvetovanji zarad potrditve g. Muloy-a trčili ste stranki skup ali bolje: Dežinanovci na nas. Seja je bila viharna, in g. predsednik je zvonček rabil prav pridno, če tudi mu je Toman moral očitati tudi tu enostranost, Dežnian je pač olajšal si nemško čuteče srce, a tako nespodobno, da ga je moral celo predsednik opominjati na red, ter je posl. Preveč, djal, da tako govorjenje bi imelo se čuti le v krčmah. Ravno lako je grešil zoper spodobnost posl. Kroiuer napadaje očitno Costa in poslanca Kos-a zavoljo nekaj besed, ki mu jih je Costa privatno bil povedal, in sicer tako, da je komaj predsednih posredovaje končal nepjijetno osebno napadanje Kromerjevo. Če zastopniki nenarodno stranke prehajajo na polje osebnega natolcevanja, in vnemar puščajo tako očitno taktno vedenje, ki ga omikani nikdar zanemariti nema: pač čutijo, da stoje na slabih nogah, in da je resnična beseda, ki jo je izrekel danes že v drugo Toman, da naš narod ve, kdo so, da so večidel tujci, ali vsaj tujstvo širijo, da ne maj o pokazati ni-Č08B, kar bili storili za narod. Te besede so vbolo naše nasprosnike že v^ prvo prav do živega, in dvomiti ni, da so jih tudi sedaj. Saj je gotovo, da^V nasprotnike svoje potremo naj bolj s tim, da jim energično povemo, kdo s<^S^ da lo tujci ali potujčoni, in da za naš narod ne store ničesa. Kajti temu tehtnemu očitanju bi tudi Dežnian težko kaj valjavnega odgovoriti mogel. Mi sami, edini i ni smo krivi, če ošabno in predrzno tujstvo in renegatstvo nema ali ne bode imelo v narodu onega preziranja, ki ga zasluži. Pošten tujec je bil Slovanu vedno ljub. in tudi mi ga bomo spoštovali, če nas bode tudi on, a le tedaj. Sploh so naši nasprotniki rahljeje čuti v tem, kaj jim koristi ali ne nego mi. Preplašeni, da ima dež. zbor rešiti vsaj nekoliko šolsko vprašanje, posvetujejo se \ svojem Coiisl. Vorein-u. in modrujejo, da bi slovenščine v Šoli ne zahtevale ni kmetijske občine, ko bi se oprostile ne vem kterega upliva. \li hi no bilo čisto na svojem mestu, ko bi občine podpiralo deželni zbor in urade? Naši nasprotniki bi vsaj malo bolj tiho govorili, ker ogromno peticijo na Smerlinga so najbrž že pozabili. Iz Gradca. \\/\. dop.] -"- (Giskrova okrožnica in mi.) (iiskrova okrožnica, v kteri se je že pred objavljenjem več vedelo, kakor je o tacih rečeh navada, jc nekterim nemškim časnikom jako po volji. Nam se stvar ne zdi tako dobra kakor njim. posebno zato ne, kakor se poslužuje IrŽavnih služob za agitacije proti legalni opoziciji. Okrožnica pravi med Igim: „Čeravno smo jako skrbno izbirali uradnike, mora vendar šele djanje pokazati, nI i smo jo pri vseh zadeli, in jaz sem namenjen vsako pomoto, ka- KOT hitro jo zapazim, nemudoma popraviti.....Kolikor krepkojši so zbirajo nasprotniki ustavo v raznih krajih države, da napravijo ovirenoviin pravnim naredbom, toliko resnejša dolžnost nastaja čuvati, da ^ no predrznejo celo uradniki cesarske vlade \ kljub svoji obljubi in prisegi na ustavne postavo bodisi posredno ali neposredno na pomoč priti ustavi sovražni opoziciji." Ta okrožnica prepoveduje tonj državnim uradnikom biti svojih misli, ter preti odstaviti od službo vse. ki djansko pokažejo misli večini sedajnega državnega zbora nasprotno. Ta faktum je vreden, da si ga zapišemo in zapomnimo. Minister vzet iz večine sedajnega državnega zbora menda ne loči med dolžnostim! ustavnega uradnika V uradniji in njegovimi pravicami zunaj uradnije. Državni služabnik, ki svoje službene posle vestno opravi, kakor mu je naloženo, je svoji obljubi, prisegi in dolžnosti zadostil; kar ne spada v njegov službeni posel, v tem je prost in se lahko giblje kakor vsak drug državljan. Te pravice zahtevati sme on in mi; če toraj sedajuo ministerstvo ne odstopi od tacih tirjatev se pregreši zoper uradnike, zoper nas, zoper člo-večanstvo. Vlada, ki jemlje uradnikom pravico vdeleževati se legalne opozicije, jemlje jim celo ustavno svobodo. To ne sme biti, še manj pa smo dolžni drugi državljani dopustiti, da se rabijo državne službe za agitacijo proti legalni opoziciji in pozneje pri volitvah, ko jih namen ho dokazati, ali je večina sedajnega državnega zbora po želji narodov delala ali ne. Kako lahko pokaže tedaj Giskra na sedajno okrožnico, kako lahko poreče, da je ta ali oni volilni odboi in da so njegovi kandidati opozicijonalni, ter, da je volitev tacih kandidatov opoziciji posredna ali neposredna pomoč! Okrožnica je tedaj šiba, ki je spletena za opozicijonalne uradnike, ki pa ho vdrihala bolj po državljanih ko po uradnikih. Nemci tudi nimajo vzroka veseliti se tega daru. Kaj če dobimo mi, ki nismo zadovoljni s tem, kar državni zbor sklepa, enkrat večino, in se predrznemo poslužiti enacih okrožnic? Nehote pa nam sc tudi vriva, misel, ali ni imenovana okrožnica sredstvo, da sedajno ministerstvo in predsednik sedajno večine državnega zbora še daljo „v državi gospodari"! Naj si je stvar že kakoršna hoče, tirjati smemo, da naj uradnik svoje službene posle vestno in točno opravlja, a tirjati smemo, da jim ministerstvo ne jemlje ustavne svobode in da ne rabi državnih služcb za politične agita cije, ker drugače hi morali varovati svoje interese ter z ah te vati, da so odtegnejo u r a d n i h o m aktivne in pasivne volilne p r a v i c o. V Belemgradu, 2. septembra. P. [Izv. dop.| Naše oblasti so s po-krajnhni turškimi oblastimi povsod dobro razumevajo, samo ne s bosanskimi. Tam je Osman paša sultanov namestnik, pravi paša, ki si vsakako prizadeva, da bi v sitnosti iu zadrege spravil Srbe, ki morajo v trgovino ali v kacem druzem opravilu v Ilosno potovati. Srbi potujejo z uradnimi popotnimi listi, Osman paša pa jim jih odjemlje, njih prejšnje lastnike zapira, češ, da so ogle duhi. Tako jih ima po I! mesece in še dalje v zaporu, dasiravno brez vsega povoda, ker so se dozdaj še vsi izpuščali kot nedolžni. Osman paša ima še stari janičarski značaj, ki ne ume in noče spoštovati pok rajne države, v vsa-cem kotu vidi kako srbsko agitacijo. Ker se pa kakor je naravno niti Srbiji niti posameznim srbskim popotnikom nikjer ne more dokazati tudi najmanja agitacija, storila je naša (srh.) vlada resne korake ne le pri Osman-paši, ampak tudi v Carigradu, da se odpravi samovolja turška. Kupci neprenehoma protestujejo proti temu vedenju turških oblasti, ker se jim trgovina zadržuje ali celo sili rakovo pot, in gotovo je, da ne bo ostalo brez resnih nasledkov, ako porta tomu zlu hitro in izdatno ne pride v okom. Avstrijski generalni konsul g. Kalaj se je vrnil iz Dunaja, kamor je bil odpotoval zarad obravnavanja, da bi se odpravile na Srbskem avstrijske pošto in konsulamo pravosodje. Nadejati se je, da pride oboje v kratkem v srbske roke. Predvčevajšnjem se je polagal tukaj temelj narodnemu gledišču, ktero se ima do zime dozidati. Pri svečanosti je bil nazoč knjez Milan, ki je temelj položil, namestniki, ministri in glediščni odbor. Blagoslovljal ga je nadškof Beligraški in motropolit srbski. Predsednik odbora g. Filip Hristič je v slavnostnem govoru dokazoval važnost nove ustanove za narodno prosveto in izobraževanje. Zvečer so bile narodne veselice, na prostoru novega gledišča pa krasen umeten ogenj. Ravnopravnost na papirji in i.*) Narodna čitalnica Ptujsko je slavni c. k. namestniji v Štirskem Gradcu v slovenski vlogi ddo. 15. avgusta 1808 do znanja stavila prememho svojih pravil in pridela svoji slovenski vlogi 5 dakako tudi slovenski pisanih iztisov svojih spremenenih pravil. Na to je dobila sledeče nemško rešilo, kteremu mi zarad umljivosti pristavljamo slovensko prestavo. Nr. 4284. Št. 4284. Note. odlok. Die hohe k. k. Statthalterci hat Visoka c. k. nainestnija je vsled iiber die dortigeEinlage vom 25.avg. ondotne vloge od lč.avg. 1.1. s ktero 1. J., vvomit die Aendcrung der Ver- se je naznanjala sprememba društve- *) Vtem predalu bomo — za zdaj lircz lnstno opombe — razglašali po uradnih spisih pričico, kako se v vsakdanjem uradnem življenji izvršuje mani 19. državnih osnovnih postav, ter stareji in noveji ministerski znukazi. Dolžni smo to 1. svojemu narodu in '2. državi, ktere postave morajo biti veljavne za vse. 1'rijateljem našega lista in slovenske ravnopravnosti, kteri bi hoteli kaj razglasiti v tem predelu, opominjamo, da dopisov v to vrsto spadajočih brez priloženih izvirnih uradnih spisov, kteri morajo ostati v naših rokah, ne moremo tisknti; da bomo vso radi sprejemali, kar bo imelo potrobno dokazivao mol: in veljavo. Vred. einsstatuten angezeigt vvurdo, mi! F.r-lass vom l8.avg.l.J., Z. 10863 anher erotliiet, ilass iiber diese Kinlage ue-gon Mangela einer deutschen Ueber-setzung als a u oh \vogou Stempelge-brechen eine Amtshandlung nichl ein-treteu kiinno. VVovon der ldblicbe Verein untor Ruckschluss der Beilagon obiger Einlage mit dem Heitiigen in die Kennt-niss gosetzt \vird, dass sich hinsieht-lich der Stempelpflicht nach den mit hoh. Statth. Priis. Erlasse vom 28. Juli 1. J., Z. 1804, hekannt gegebenen Be-stiinnimigen des h. Finanzministeriums, vvovon eine auszugsvveisc Abschrift mitfolgt, zu benehmen ist. Pettau, am 25. August 1868. Strohbach m. p. An den lobliohen Verein Čitav-nica zu Handen des Vereinssekretiirs Herrn Dr. Johann Petovar in Pettau. nih pravil, z odpisom od IS. avg. t 1. t. št. 10369 semkaj sporočila, da se o t, j ulogi ne more uradno opravljati, ker jej manjka nemško prestave Lako, tudi zato, ker ni postavno kolekovana. To se daje slavnem društvu s pri-detimi prilogami omenjene uloge tiit znanje, (lase ima, kar se kolekovanja tiče. vesti po določbah visocega finančnega ministarstva, ktero so se razglasile z prezidijalnim odlokom visoko namestnije 28. julija t. 1., št. 1804 iu ktere se v izpisku pridevajo. Ptuje 25. avgusta 1868. Strohbach 1. r- Slavnemu društvu čitalničnemu v roke društvenemu tajniku g. dr. Janezu Petovarju v Ptujem. Politični razgled. V Z a ven iz vseh krajev Slovenije zbrani slovenski rodoljubi so odposlali slovanskim voditeljem dr. Palac k emu, Hicgcrju in Smol ki po brzojavu naznanilo, da se popolnoma skladajo z njihovo politiko. Kaj poroko pač k temu v Ljubljani? Proti zaupnici in zahvalnici deželnega zbora štirskega bodo govorili slovenski poslanci Herman, dr. Razlag in dr. Vošnjak iu pa baron Boul. Ministersko svetovalstvo se je te dni posvetovalo, kako se mu je obnašati proti deželnim zborom v zadevah spreminjanje deželnih volilnih redov. V deželnem zboru dolenje-avstrijskem jo odgovoril deželni glavar na interpolacijo poslanca Schilchcija, da ho kardinala Rauschera in škofa št, Peltenskega, ktera tako „demonstrativno" izostajata iz zhorovih sej, še enkrat pozval, naj prihajata v zbornico, da pa za zdaj nima nobenega sredstva, siliti ju k sejam , ko bi nalašč prihajati ne hotela. Kar se tiče obnašanja škofov v tej zadevi, pripovedujejo, da bo nadškof in drugi škofi češko kronovine prišli v praški „shod ncmžkih poslancev", kader se bo tam govorilo o šolskem nadzorništvu. V dalmatinskem zboru skušajo Lahoni prezirati slovenske poslance, kakor se godi nam Slovencem v štirskem zboru; vendar so si Slovani v dalmatinskem zboru pridobili že toliko veljave, da jih ni mogočo popolnoma v kot spraviti. Nekteri deželni zbori bi radi dalje zborovali, kakor je bilo s početka dovoljeno. Vlada bo to neki le tam dopustila, kjer bi dejanske razmero res kaj tacega silno tirjale. Vendar bi se tudi takim zborom le nekoliko dni pridalo, ker sc ima vsakako državni zbor vsaj prvo polovico meseca oktobra sklicati, da bo mogel o pravem času dovoliti proračun prihodnjega leta. Nekoliko ogerskih komitatov se obotavlja pričeti priprav letošnjega nabiranja novakov in se opira na to, da postava o novačenji še ni razglašena v deželnem zboru. S tem je menda tudi v zvezi glas, da hoče ogerska vlada komitatsko avtonomijo nekoliko prikrajšati. Srenjski zastop v K rako v u je izbral odbor, ki ima skrbeti, da se bota cesar in cesarica prav slovesno sprejela, kedar prideta v mesto. Pravijo, da se zgodi to 26. t. m. Program stranke Zemialkovskove za Galicijo hi bil po „Gaz. Nar.": Deželno postavodajstvo naj se razširi s pravico, da sme deželni zbor sam dajati postave o volitvah za deželni ib državni zbor, o šolskih in o zadevah civilnega in kazenskega prava, uprave in pravosodne organizacije; poljski jezik sc ima vpeljati v šole in urade; dežela ima popolno oblast svoje šole oskrbovati, deželni dohodki naj se rabijo pred vsem za deželne potrebe. Galicija naj ima svojo odgovorno deželno vlado in pa ministra v obližji cesarjevem. Za gotovo pripovedujejo, da se snidejo delegacije 12. decembra v Pošti. „Srbia" pripoveduje, da se na Balkanu neprenehoma snujejo novo uporne čete in da upor šc zmerom narašča. Nedavno je bila neki zopet krvava vojska, iz ktere so pripeljali 20 voz mrtvih in ranjenih v Ruščuk. Volitve za postavodajni zbor francoski delajo ondotni vladi sivo lase. Iz vseh krajev se poroča, da opozicija narašča, in da imajo nasprotniki Napoleonove dinastije veliko upanja, da bodo imeli v prihodnjem zboru veliko več glasov, kakor do zdaj. Iz Pariza se brzojavlja: Italijanska vlada je poslala posebnega poročnika v Biaric, da hi se na novo pričeli dogovori o tem, da hi šla francoska posada iz Rima. Iz Carigrada sc poroča: Dogovori med Orno goro in turško vlado zarad uredjenja moj so skoraj dognani in sicer Crnogorcem po volji. DunaJKka borza od 7. M<>|)°/„ narod, posojilo i!:' II. HO kr. 1800 drž, posojilo 84 II. 20 kr, Akcijo narod, banko T2(i ti. — kr. Srebro 112 II. 06 kr. Cekini 6 (I. 44 kr, Izdatelj in odgovorni vrednik Anion Tomšič. Lastniki: Dr. Jož« VoNiijnk in drugi. Tiskar lalmird Jim/,1« 18