PHIHOBSKI DKEVHIK —*** m i irrrvr riimiiiiiihimi ii«irar*Bg-wTimrm»r~~mrT-i—rirmrn^i———-m———-—imwi* i imamu' mn mm -^tuhuem« GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Leto IV ~ Cena 10 lir - 5 jugolir - 2.50 din TRST torek 3. avgusta 1948 Spedizione in abbon. postale PoStnina plačana v gotovini Štev. 964 STALIN SPREJEL ODPOSLANCE ZDA. FRANCIJE IM ANOIiJZ SZ ho osi' 1. 8. oskrbovala vse berlinsko prebivalstvo z večjimi obroki kot doslej - Žrtve v Ludveigshafenu so prve žrtve priprav na imperialistično vojno PARIZ, 2. — Moskovski radio poroča •radno, da je jenerallsim Stalia da-*es sprejel v navzočnosti Molotova Poslanike ZDA Bedella Smitha, francoskega poslanika Cbataigneana in posebnega odposlanca Velike Britanije ■obertsa. AFP. poroča, da bodo predloge, ki *° jih predložili Stalinu, držali tajno. V Rostock prihajajo nove pošiljke sovjetskega žita za berlinsko Prebivalstvo. Sovjetske oblasti nameravajo napraviti zadostne zalo-*e živil za 30 dni. Velike količine dkorja, maščob in drugih živil *° sPravili v skladišča, prihodnje dni pa pričakujejo večje pošiljke *rompirja. Sovjetske oblasti so izjavile, da bodo od 1. avgusta dalje lahko oskrbovale vse berlinsko prebivalstvo z večjimi obroki, kakor jih le sedaj prebivalstvo imelo. Da bi ovirali oskrbovanje Berlina s strani sovjetskih oblasti, so angloameriike oblasti in berlinski mestni svet ukinili tiskanje dodatnih osebnih izkaznic. Na to spletko so sovjetske oblasti odgovorile s tem, da so začele v svojem sektorju deliti nove živilske nakaznice, ki bodo služile tudi prebivalstvu zapadnih sektorjev Berlina. Posebna sekcija v prehrambenem u-radu pa bo skrbela za razdeljevanje živil v trgovinah sovjetskega sektorja za prebivalstvo zapadnih sektorjev Berlina. Medtem imajo zapadne oblasti vedno večje težkoče s svojim «zračnim mostom«. Sedaj so Anglo-američani prisilili tudi francosko vlado, da je pristala, da bo sodelovala pri oskrbovanju Berlina in je dala na razpolago 50 letal. Toda poteklo bo precej časa, preden bo- do ta francoska letala lahko koristila, kajti francoska vlada nima sedaj kaj prevažati s temi letali v Berlin. Francoske obiasti v Nemčiji so dolgo časa odlašale, toda na pritisk Angloameričanov in zunanjega ministra Schumana jim je sedaj uspelo dati ta «dokaz zapadne enotnosti«. Toda zdi se, da se Američani na tihem pripravljajo za izpraznitev Berlina. Po poročilu agencije TASS objavlja «Vorwaerts, da je ameriška uprava v Berlinu na podlagi tajnega načrta za izpraznitev ura-radov ameriške vojaške uprave v Berlinu 1. avgusta odpustila 8 tisoč uradnikov. V dobro obveščenih krogih, nadaljuje list, smatrajo, da bodo 1. septembra množično odpustili nove uradnike. Tudi šef prevozniške službe za Berlin — Reuter — je na kongre- Sovjetski osnutek konvencije za svobodno plovbo po Donavi BEOGRAD, 2. — Besedilo osnut-konvencije o plovbi po Donavi, 1 ga je danes predložil sovjetski 8* finski, predvideva svo-odno plovbo za državljane, ladje j« hlago vseh držav na podlagi ena-opravnostl glede pravic prevozni-e in pristojbin za plovbo, kakor tudi Pogojev, ki jim je podvržena - kl j trgovinska plovba. V uvodu se poudarja, da so So-Ti^tska zveza, Vel. Britanija. Franja, ZDA, Bolgarija. CSR, Madžar-,, , Romunija, Ukrajina in Jugo-kVlja sklenile na podlagi sklepov Veta zunanjih ministrov od 12. de. Ca i946, ki se nanašajo na skli- “nl® konference predstavnikov omenjenih držav z namenom, da se Prejme nova konvencija o podo-avski plovbi, in v želji, da se za-"*"8i svobodna plovba po Donavi skladu s suverenimi pravicami n interesi podonavskih držav, ka-u?r tU(R. da se utrdijo gospodarit1 in kulturni odnosi med podo-®Vskimi in drugimi državami, kleniie, da sklenejo novo konven-1)0 o plovbi po Donavi. Osnutek konvencije določa, da bo tim, ki ga določa ta konvencija, ‘Javen za plovni del Donave od tha do Črnega morja, ^donavske države sč obvezujejo’ da bodo države svoje sektorje ,>e v pogojih, da bodo rečne tič JC 3a^° P° oJaJ plule in kar s« sk6 ,posebnib sektorjev za pomor-bol'< 3*’ da bo,i° zajamčile in iz-JSale plovne pogoje ter ne bodo (..pačile ali ovirale plovbe po ka-allh Donave. suY Primeru, da katera od podanav-(jj,]1 držav ne bo mogla sama začeti Uo V spa pj. ?Vskih držav, in sicer po en mii,uStavnl,t za vsako državo. Ko-scdnit 130 *zbra*a med člani predla i? l Podpredsedniku in tajni« > ki bodo izvoljeni za 3 leta. tla .ornpetenca komisije se nanaša ■zliv0*5 33onave °d Ulma do njenega p0Q, ^ ,v Črno morje. Komisija bo doloih ^6na nadzorovati izvajanje Dogi.. konvencije, pripraviti na i “Bi predlogov In osnutkov po-Prov.s 1 držav osnutek splošnega za v ji4/'®* kakor tudi splošni načrt (U0vu dela, ki se nanašajo na trtb :>0’ *er Izvršiti dela, ki so po-lasv'.? Za varnost plovbe, dajati drža . e in Priporočila podonavskim šaj 'am glede izvršitve del nana-se ne varnost podonavske koordinirati delovanje hi- Movbe, ba ^Meteorološke in statistične tsluž-zvezi s plovbo po Donavi. 'frža v e komisije bo izbrano med ^rošk Podonavskih držav. Vsi MJctir1 Za vzdrževanje komisije in *kbv * jM^rcuio se bodo krili iz zne-dqba’ Jih bodo letno položile po-Ve e države, in sicer vse drža-gj-aak znesek. cisti °*)1 komisije se morajo sprejemov ir Večino glasov navzočih čla-v p., °misija bo imela svoj sedež ‘dacu. u^uU, K^dna fisije na in francoščina bosta Jezika komisije. Člani ko-111 njeni akreditirani funk- cionarji bodo uživali diplomatično imuniteto ter njeni uradi, arhivi in vsakovrstni dokumenti se ne bodo smeli kršiti. Komisija bo imela svoj pečat in svojo zastavo, ki jo bo imela pravico razobesiti na svoje sedeže in urade. Osnutek konvencije predvideva ustanovitev posebne rečne uprave na spodnji Donavi od začetka kanala v Sulini do Braile, za izvršitev nidrotehničnih del in urejevanje plovbe. To komisijo bodo sestavljali predstavniki bližnjih obrežnih držav: Romunije in Ssvjetske zveze. Ta uprava bo delovala na podlagi dogovora med vladama < mer.je-nih dveh držav. Imela bo svoj sedež v Galacu. Za sektor Železnih vrat od Vince do Kostela na desnem bregu in od Moldove Vese do Turna na desnem bregu Donave še bo ustanov!Ir ,ppsebna J.ečna uprava. To upravo bodo sestavljali pred stavniki Romunije in Jugoslavije. Tretje poglavje osnutka konvencije določa, da se bo plovba na spodnji Donavi na področju Železnih vrat vršila v skladu s plovnimi pravili, ki jih bo določila uprava omenjenega področja. Plovba po drugih sektorjih Donave bo potekala v skladu s pravili, ki jih bodo določile tozadevne podonavske države, preko katerih ozemlja teče Donava, in na področjih, kjer pripadajo bregovi Donave dvema različnima državama, V skladu s pravili, ki jih bosta ti dve državi sporazumno določili- Parniki, ki bodo pluli po Donavi, bodo imeli pravico, če se bodo držali pravil določenih v tozadevnih podonavskih državah, pripluti v vsa pllstanišča, tam natovoriti in izto* voriti blago, vkrcati in izkrcati potnike, oskrbeti se z gorivom, živili itd. Krajevni potniški in blagovni promet ter promet med pristanišči kake države bo odprt inozemskim ladjam samo pod pogojem, da bodo spoštovale pravila omenjene podonavske države. Zdravstvena in policijska pravila so bodo uveljavljala brez razlikovanja pripadnosti ladje. Carinsko, zdravstveno in rečno nadzorstvo nad Donavo bodo izvrševale podonavske države. Osnutek zabranjuje plovbo po Donavi bojnim ladjam vseh nepodo-navskih držav. Bojne ladje podonavskih držav bodo lahko plule po Donavi izven meja svojih držav brez predhodnega sporazuma med prizadetimi podonavskimi državami. Konvencija bo stopila v Veljavo, ko bodo položene ratifikacijske listine. Te listine se bodo položile pri jugoslovanski vladi. ,V priloženem osnutku konvencije je določeno, da bo avstrijski predstavnik postal član podonavske komisije, šele ko bo urejeno vprašanje avstrijske mirovne pogodbe. Ta dodatek bo stopil v veljavo istočasno s konvencijo. Konvencija vsebuje tudi protokol sledeče vsebine: Ugotavlja se, da bivši režim plovbe po Donavi, kakor tudi listine, ki določajo ustanovitev tega režima, in še posebno konvencije iz leta 1921, niso več v veljavi. Vse premoženje, ki je last evropske komisije, preide v last u-prave spodnje Donave. Vse obveznosti evropske podonavske komisije za povračilo kreditov, ki jih je dobila od Velike Britanije, Francije, Prusije in drugih držav, se imajo smatrati za ugasle. Obveznosti mednarodne podonavske komisije, kakor tudi obveznosti bivše komisije za 2elezna vrata in zapornic, kakor tudi jamstva za te obveznosti se imajo tudi smatrati za ugasle. Nelikvidirana lasnina bivše mednarodne podonavske komisije preide v last podonavske komisije, katere ustanovitev predvideva ta konvencija. PRAGA — Uradno je bilo objavljeno, da se je minister za pravosodje Cepička poročil s hčerko predsednika republike, Marto Gott-wald. su social-demokratične stranke izjavil, da bo Berlin izgubljen, če kmalu ne pride kaka pomoč, in da bo vsa dosedanja »borba proti bloku« zaman. 2e dva dni ne morejo podjetja zapadnih sektorjev več plačevati svojih delavcev. V Iiudwigshafenu so danes pokopali žrtve eksplozije v tamkajšnji tovarni »Badische Anilin«. Po uradni statistiki so sedaj našteli 183 mrtvih. P.ariški opazovalci izjavljajo, da je bila reakcija ljudstva zaradi te nesreče zelo velika. «Humanitč» izjavlja, da so žrtve v Ludwigshafenu prve žrtve priprav na imperialistično vojno. List se izprašuje nato, kam ao šle zaloge strupenih in solzilnih plinov, ki so jih tja pripeljali zadnje dni Hitlerjeve oblasti. Vodatvo tovarne je izjavilo dopisnikom lista, da je francoska vlada odpeljala sol-zilne pline, zato, da jih je uporabljala proti francoskim delavcem. Zaloge plinov pa so izginile in nišo bile uničene. Francoska vlada je večkrat zahtevala od nemškega upravnega sveta, naj se zopet zač. ne proizvajanje solzilnih plinov. List zaključuje, da odkriva nesreča v Ludwigshafenu važno vlogo, ki so jo imele vladne oblasti pri izvrševanju vašingtonskih načrtov: spremenitev zapadne Nemčije v arzenal in v vojno bazo pro. ti Sovjetski zvezi in ljudskim demokracijam. Danes bo izvoljen predsednik Mad/.arske BUDIMPEŠTA, 2. — Na današnji izredni seji je parlament sprejel ostavko predsednika republike Zoltana Tildvja in sklenil, da bo novega predsednika izvolil na jutrajšnji seji. Splošno mneje je, da bo novi predsednik Arpad Szakasitz, predsednik stranke madžarskih delavcev. O sestanku mestnega sveta SIAU l stvarni varili preti iaiierializm se bodo razkrinkali rušilci enotnosti Včeraj dne 2. avgusta je bil sestanek mestnega sveta SIAU, katerega bi moral praviloma sklicati mestni izvršilni odbor SIAU, a iz njega so bili predhodno izključeni, ne da bi jih o tem obvestili, politični in organizacijski sekretar ter še eden član mestnega izvršilnega odbora. Takoj v začetku sestanka so prizadeti tovariši kritizirali ta postopek, ker se hoče z njim najdo-slednejšim tovarišem preprečiti, da bi branili sedanjo politično linijo. Izjavili so, da je motivacija izključitve kaj naivna in skriva v sebi podle manevre. Po tem dogodku je imel prof. Ferlan svoj referat. Se predno se je Praznomle llindena V Ma&saaioniii SKOPLJE, 2. — Danes se je po vsej makedonski ljudski republiki slavila 45. obletnica iljindenskega upora 2. avgusta 1903, ko se je makedonsko ljudstvo dvignilo proti turškemu gospodstvu. Glavne slovesnosti so bile v Kruševu, kjer je bila 2. avgusta 1903 proglašena svobodna makedonska republika. Tega dne je makedonsko ljudstvo pokazalo svetu svojo voljo, da hoče živeti svobodno in neodvisno. To se je uresničilo po več ko 40 letih, ko je bila Makedonja po zmagoslavni narodnoosvobodilni borbi proglašena za članico bratskega občestva narodov nove Jugoslavije. začela diskusija, je podal tov. Mrak nekaj izjav, s katerimi je odbil vsa obrekovanja, da hočejo izključeni tovariši cepiti demokratično gibanje ter dokazal, DA ONI BRANIJO DOSLEDNO BORBENO LINIJO PHOTIMPERALISTICNE FRONTE IN DA JE LE NA TEJ OSNOVI MOGOČA ENOTNOST TRŽAŠKEGA DEMOKRATIČNEGA LJUDSTVA TER DA SE BODO V STVARNI BORBI PROTI IMPERIALIZMU RAZKRINKALI VSI RUŠILCI ENOTNOSTI. Svoja izvajanja je zaključil z izjavo, da so jih izključili iz izvršilnega odbora, da bi jim onemogočili aktivno delovanje med množicami in razkrinkavanje razbijačev enotne fronte. Izjavil je nadalje, da »o zaradi tega primorani izstopiti iz mestnega sveta SIAU. ME MARAMO takšnih izkaznic! idbMtJjfK ZAHTEVAMO DVOJEZIČNE osebne izkaznice! ZASEDANJE ISTRSKEGA OKROŽNEGA ODBORA SIAU Maj se diskusija ne vnaša v SIAU o resoluciji Informbiroja! Poijsdeisica konferenca v Ljubljani LJUBLJANA. 1. — Tanjug poroča, da so v Ljubljani odprli mednarodno konferenco za poljedelstvo na kateri so udeleženi zastopniki Jugoslavije, Bolgarije, Romunije, Poljske, Češkoslovaške, Avstrije in Italije. Konferenca, ki je bila sklicana na pobudo jugoslovanskega ministrstva za poljedelstvo, bo morala med drugim koordinirati delo za uničevanje raznih rastlinskih zajedavcev. PRAGA — Uradno je bilo objavljeno, da je češkoslovaška vlada na počitnicah . . r - , Istrski okrotni odbor SIAU j a je po poročilu političnega tajnika o pololaju, ki je nastal na TrlaSkem ozemlju po objavi resolucije Informacijskega urada; o položaju, ki so ga izzvali tisti, ki so imeli namen likvidirati revolucionarno politilno linijo, odobreno na zadnjem kongresu in razcepiti enotnost Ljudske fronte, sklenil, DA NE BO VNAŠAL DISKUSIJE O OMENJENI RESOLUCIJI V OKVIR SIAU-ja, KER BI DISKUSIJA NEIZOGIBNO PRIVEDLA DO DOLOČENEGA ZAVZEMANJA ST ALI SC A. KI NE BI OKREPILO LJUDSKE OBLASTI, TEMVEČ BI ODTRGALO NJI. HOVE ČLANE OD KONKRETNEGA DELA; ne odobrava odločitve, sprejete po Izvršilnem odboru Tržaškega ozemlja s 11 proti 10 glasovom, da se odstavita politični tajnik SIAU-ja in namestnik organizacijskega tajnika od njunih funkcij; obsoja ta dejanja, ki predstavljajo otipljiv dokat poskusa za razcepi. tev enotnosti SIAU: poudarja da je v Istrskem okrožju enotn ost v vrstah SIAU-ja ne samo ostala nedotaknjena, temveč se je še čedalje bolj okrepila. Smrt fašizmu — Svoboda narodu- SŽ ostaja vedno zvesta vsem sprejetim sklepom Podonavska konferenca soglasno sprejela postopek, ki ga je predlagal jugoslovanski delegat dr. Aleš Bebler - Izjave Višinskega in Beblerja o sodelovanju Avstrije s Hitlerjem - Višinski predložil osnutek nove konvencije BEOGRAD, Z — Danes ob 9. je jugoslovanski zunanji minister Sta-noje Simič v navzočnosti namestnika zunanjega ministra Gustava Fia-Itotia sprejel madžarskega zunanjega ministra Molnarja, ki je voditelj madžarske delegacije na podonavski konferenci, in ki ga je spremljal madžarski poslanik v Beogradu Zoltan Sanio. Danes se je ngdaljevalo delo podonavska konference pod predsedstvom madžarskega delegata Mol« narja. Nocoj je Molnar odpotoval v Budimpešto, da se 'udeleži glasovanja v parlamentu za novega predsednika republike. V Beograd se bo vrnil proti koncu tedna in v tem času ga bo nadomeščal madžarski poslanik v Beogradu Sznnto. V začetku konference so soglasno sprejeli predsednikov predlog, da se postavi na dnevni red razpravljanje o postopku, ki ga je predložila jugoslovanska delegacija. Jugoslovanski osnutek predvideva, da se sklepi konference sprejemajo z navadno večino delegatov, ki imajo pravico do glasovanja. Po kratki diskusiji je konferenca soglasno sprejela 21. poglavje jugoslovanskega osnutka, ki šteje 30 členov. Razpravljali so nato o členu 22, ki določa, da bo konferenca sprejemala sklepe z navadno večino. Francoski delegat Thierry je predlagal, naj se o_ vprašanju postopka odloča z navadno večino, o osnovnih vprašanjih pa z dvotretjinsko večino. Voditelj sovjetske delegacije Višinski je podprl jugoslovanski predlog, na) se sklepi konference sprejemajo z navadno večino, in je navedel itevilne primere na raznih mednarodnih konferencah, ki so bili vaint sklepi sprejeti z dvotretjinsko večino, minski je poudaril, da je bivše Društvo narodov sprejelo veliko število sklepov e navadno večino. Leta 1US5, ko je Italija napadla Abeslnijc, so o sankcijah proti Italiji odločili t navadno večino. Leta 1H3H so na panatneriški konferenci tudi sprejeli z navadno večino sklep o panatneriški solidarnosti. Tudi V gospodarskem in socialnem svetu OZN kakor tudi v varuštvenem svetu se sklepi sprejemajo z navadno večino. Sama glavna skupščina OZN je na enak način sprejela svoje sklepe, izvzemšl posameznih sklepov, ki jih izrecno določa postopek. Nato je Višinski poudaril, da je bila tudi podonavska konvencija na pariški konferenci leta 1921 sprejeta z navadno večino. Ob zaključku je ViSinski poudarit, da se mora sovjetska delegacija držati sklepov zunanjih ministrov štirih velikih držav, ki so sklenili, da bo Avstrija lahko sodelovala na konferenci sni« po sklenjeni mirovni pogodbi. Ostajamo zvesti tem slepem, kakor smo vedno ostali zvesti naltm sklepom. Francoski delegat je za tem izjavil, da se njegov predlog, naj bi se važnejša vprašanja sprejemala z dvotretjinsko večino, ima smatrati le kot nasvet. Ce člani konference tega ne sprejmejo, ne vztraja, da se 0 njem glasuje. Jugoslovanski delegat Bebler je izjavil, da ima Jugoslavija mnooo vzrokov, da predlaga, naj se sklepi sprejemajo z navadno večino. Številne vzroke je obrazloiil Višinski. Vendar pa, če ti vzroki niso dovolj prepričljivi za francoskega delegata, je izjavil Bebler, da je prepričan, da bi bilo samo glasovanje o tem vprašanju gotovo prepričevalno, ker je prepričan, da bi konferenca sklenila Z dvotretjinsko večino, naj za noben sklep ne bo potrebna dvotretjinska večina. P.o Beblerjevem govoru je francoski delegat umaknil svoj predlog in konferenca je sprejela predlog, kakor ga je predlagala jugo- slovanska delegacija z malimi spre. membami ukrajinskega delegata. Vsi sklepi se bodo torej sprejemali z navadno večino članoy, ki imajo pravico glasovanja. V primeru enakega števila glasov za in proti pomeni, da je predlog zavrnjen. Nato je konferenca soglasno sprejela vse ostale člene jugoslovanskega predloga o postopku z nekaterimi malimi spremembami. Glede člena 23, ki določa, da ■Avstrija nima pravice glasovanja, je avstrijski delegat izjavil, da Je Avstrija zainteresirana na plovbi po Donavi in da lahko ima pravico glasovanja, ker da se konferenca ne bayi r. gospodarskimi in tehničnimi vpražanji Donave. Dalje je avstrijski delegat izjavil, da je Višinski v svojem govoru trdil, da je Avstrija sodelovala pri hitlerjevskem napadu, kar da je žalitev čaati avstrijskega ljudstva. Višinski je nato izjavil, da ima avstrijski delegat grof Rosenberg namen prepričati konferenco, da Avstrija ve čele danes, da je bila povabljena na konferenco * posvetovalnim glasom. Vendar pa je Jasno, da je Avstrija vedela za to že od časa, ko ji je Jugoslavija poslala vabilo v svojem imenu in v imenu štirih velikih držav. Avstrijski delegat je to vprašanje sprožil že y soboto. Ce misli to vprašanje že načenjati, je pripomnil Višinski, smatramo to za poizkus zavlačevati konferenco, kar predstavlja neke vrste sabotažo. Na vsak način bomo našli sredstvo, da preprečimo, da bi se to dogodilo. ViSinski in Bebler o sodelovanju Avstrijo s Hitlerjem Nato j« Višinski poudaril, da ima konferenca politični značaj, k*r mora sklepati o načelih plovbe po Donavi. Vilinski je nato odločno zavrnil Rosenbergove izjave, da je napadel čast avstrijskega ljudstva. Govoril sem samo o določenih avstrijskih krogih. Je dejal Vilinski, katerih politično delovanje je dovedlo Avstrijo v položaj, v katerem je bila prizadeta njena ča»t. Avstrijski vladni krogi niso zmožhi braniti interesov svoje države, tako kakor lahko brani večina delegatov na tej konferenci. Govoril sem o zgodovinski resnici, to je o določenih avstrijskih krogih in o Schuschniggu, ki so dovedli Avstrijo v sodelovanje $ hitlerjevsko Nemčijo in spremenili državo v nemški arzenal. Govoril je nato voditelj jugoslovanske delegacije Bebler, ki Je izjavil: Želim izreči nekaj besed ne v obrambo Višinskega, ker ni to moja navada, ker se Višinski zna sam zelo dobro braniti. Želim govoriti o Jugoslaviji, ki je bila podvržena težkim preizkušnjam, ker je bila glavna žrtev Avstrije v tej vojni, kakor je izjavil Višinski v svojem govoru. Jugoslavija je bila najbolj prizadeta zaradi avstrijskega napada. To pomeni, da le vprašanje, ki se danes tu postavlja, za Jugoslavijo zelo resno. Avstrijski predstavnik je govoril q «pridobljenih pravicah« Avstrije, kakor Je francoski delegat govoril a »pridobljenih pravicah« Francije. Res je, da so se pred vojno avstrijske banke in podjetja vsidrale v Jugoslaviji, kjer so izvajale velik gospodarski pritisk. To se je izražalo tudi v privilegijih, ki jih je uživala na Donavi »Družba za podonavsko plovbo«, katere sedež je bil na Dunaju. To so pridobljene pravice. Ta gospodarski priti* se Je izra- žal tudi y. vmešavanju avtsirj-skega kapitala in finance, ki je bil naklonjen »anšlusu«, v jugoslovanske pozicije. 2el!m opozoriti, do je bil. avstrijski finančni kapital prvi podpornik Hitlerja in da je tesno sodeloval z Nemčijo med okupacijo, Dunajske banke, kakor n. pr. «WJener Bankverein« so imele monopol za izkoriščanje v Jugoslaviji pod hitlerjevsko okupacijo. Rosenberg prikazuje stvari, kakor da bi bila Avstrija okupirana država. Avstrijsko ljudstvo je v veliki večini volilo za «anšlus» in sam gospod Renner, sedanji predsednik avstrijske republike se je izrekel za «anšlus». Nato je Avstrija z vsemi svojimi sredstvi prispevala k hitlerjevskemu napadu proti Jugoslaviji. Daia je Hitlerju velik del vojske, ki je služila za napad in okupacijo Jugoslavije. Vrhoyni poveljnik hitlerjevskih sil v Jugoslaviji je bil Avstrijec, general von Rendulisch. IT vsi Veste, da so te avstrijske čete operirale pod Hitlerjevim ukazom. Hitler je imel zaupanje vanje Rosenberg je govoril o avstrij-skem odporu in je pripomnil, dn so tudi Avstrijci poznali koncentracijska taborišča. Temu se ne oporeka. Toda tudi y Nemčiji so bila koncentracijska taborišča. To naj bi pomenilo, da se nemško ljudstvo ni borilo ob strani Hitlerja? Zdelo se bi, da mi nismo sploh imeli sovražnikov in da so bili vsi narodi zavezniki v tej vojni. Iz vseh teh vzrokov, Je zaključil Bebler, smatram, da je bil sklep štirih zunanjih ministrov Sovjetske zveze, ZDA. Velike Britanije in Francije pravilen in upravičen. Mislim, da nimamo v tem pogledu ničesar več razpravljati in da bo avstrijski delegat razumel vzroke in da ne bo več postavljal takih neupravičenih predlogov. Konferenca je nato imenovala redakcijsko komisijo, ki bo izdelala dokončno besedilo jugoslovanskega predloga za postopek. V komisijo go bili imenovani predstavniki Francije, Ukrajine in Jugoslavije. Na predlog ukrajinskega delegata jč predsedniško mesto pripadlo Jugoslaviji. Proti koncu današnje seje je sovjetski delegat Višinski predložil v imenu sovjetske delegacije osnutek konvencije o režimu na podonavsko plovbo. Višinski Je zaprosil predsednika konference, naj postavi na dnevni red prihodnje seje debato o tem osnutku. Predlog je bil sprejet. Dne 27. julija se je v Kopru sestal istrski okrožni odbor SIAlj, da bi razpravljal o položaju v c^-ni po objavi resolucije Informacij, skega urada. Politični tajnik je podal poročilo, v katerem je poudaril, kako je bila v tem okrožju enotnost SIAU-ja ne sajno nedotaknjena, temveč se je še celo okrepila, ker so »e voditelji zares potrudili za ohranitev te enotnosti, medtem ko tega ni mogoče reči za Trst, kjer so določeni voditelji jasno pokazal^ da jim ni prav nič mar Ljudska fronta in koristi delavskega razreda. Danes se že jasno vidi, kaj je cilj teh voditeljev in odkrito se kaže njihov načrt, ki hoče napraviti razredno borbo pasivno, izolirati demokratsko gibanje Tržaškega ozemlja od demokratičnih sil zaledja, ki so kljub vsemu vedno demokratične in ki grade socializem. Ker so bili tl cilji deloma doseženi, je anglo-ameriška okupacij, ska vojaška uprava pričela govoriti o volitvah, ki bi se izvedle v tržaški coni, o volitvah, katerim je okupacijska vojaška uprava nama vse doslej vedno nasprotoval«, zavedajoč se, da te volitve ne bi dale tistega rezultata, ki si ga je ona obetala. Današnji položaj ne more privesti drugam kot k priključitvi k Italiji, ali pa, če bi bile demokratske sile popolnoma oslabljene, do imenovanja takega guvernerja, ki bi bil v stanu delati po interesih ameriškega imperializma. Poročevalec je nato’ natančno prikazal položaj v okrožju,, poudarjajoč, da .se razkolniški voditelji v Trstu nahajajo danes na isti liniji z vsemi tržaškimi novo-fašističhimi časopisi, v kolikor gre za blatenje cone B. kjer, kot pravijo oni, vlada teror, pretepanje je na dnevnem redu in se primeri za. piranja niti več ne štejejo. Govornik je pri tem poudaril, da m potrebno niti izgubljati čas za komentiranje takih neumnosti, ki predstavljajo za nasprotnika del ciljev, ki jih je treba doseči; kdor živi v tej coni, lahko dožene resnico. Jasno pa je, da so tudi pri nas nekateri, ki nasedajo takim lažem. Ti so zavedeni in ne marajo odpreti oči, da bi videli resnico, pač Pa nastavljajo ušesa ukazom ki jih prejemajo iz Trsta. V coni B mora biti naše geslo: ojačenje ljudske oblasti, lntenzlficiranje kmetijskega gospodarstva in gospodarstva sploh, zidanje zadružnih domov in razširjanje Ljudske fronte. Politični tajnik je tudi sporočil, da je Izvršilni odbor SIAU v Trstu z D proti 10 glasovom sklenil odvzeti tov. Babiču funkcijo političnega tajnika in zamenjati organizacijskega tajnika. Tako stališče dokazuje odločno voljo polagoma odstraniti tiste voditelje, ki so najbolj dosledno revolucionarni in hote zanesti razdor v ljudsko fronto, ki bi morala ostati nedotaknjena. Na to je predlagal v odobritev resolucijo. Med diskusijo je prišla do izraza skoraj popolna soglasnost navzočih Se nadalje ohrani enotnost naših vrst v okrožju. Na koncu diskusije je bilo' glasovanje o resoluciji Izmed 16 navzočih je bilo 13 za resolucijo, 2 sta glasovala proti in 1 se je vzdržal glasovanja. MOSKVA — Tass poroča, da j« prezidij Vrhovnega sovjeta ZSSR imenoval Aleksija Krutikova za ministrskega podpredsednike ZSSR. ; tte .