srn™ SLOVENJ GRM HUBERT DOLINŠEK, dipl. inž. gozdarstva OBISKALI SO NAS PREDSTAVNIKI POOBLAŠČENIH B INVESTICIJSKIH DRUŽB Bralce Viharnika smo že nekajkrat seznanili, da se je Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec lastninsko preoblikovalo v delniško družbo. 60 % premoženja podjetja je v lasti zaposlenih, upokojencev in bivših zaposlenih, 10 % je dobil Slovenski odškodninski sklad, 10 % Kapitalski pokojninski sklad in 20 % Slovenska razvojna družba. Slovenska razvojna družba bo 20 % naših delnic prodala Pooblaščenim investicijskim družbam za certifikate, ki so jih posamezniki vlagali v te družbe. Na zahtevo Slovenske razvojne družbe smo konec januarja za 18 zainteresiranih predstavnikov Pooblaščenih investicijskih družb pripravili predstavitev našega podjetja. Predstavili smo iim zgodovinski razvoj Gozdnega gospodarstva in reorganizacije v preteklih desetletjih do sedanjega lastninskega preoblikovanja. Prikazali smo tudi stanje gozdov v območju, njihovo proizvodno zmogljivost ter odprtost z gozdnimi cestami in vlakami. Opisali smo tudi naš proizvodni program, tehnologijo dela, trženje, zaposlenost in rezultate našega dela. Predstavili smo še premoženje Gozdnega gospodarstva in stkrukturo naših delničarjev. Posebej smo predstc mikom Pooblaščenih investicijskih družb obrazložili naše videnje bodočega razvoja in vlaganja v vzdrževanje in širjenje gospodarskih aktivnosti podjetja. Potrudili smo se prikazati dejansko stanje našega podjetja, njegove prednosti, pa tudi slabosti in s tem omogočiti našim bodočim solastnikom, da bodo seznanjeni z realnim stanjem podjetja. Dosedanja praksa kaže, da Slovenska razvojna družba svoje deleže v podjetjih prodaja v paketih na javnih dražbah. Predvidevamo, da bo naš delež prodan Pooblaščenim investicijskim družbam v prvi polovici letošnjega leta. 1. IUFRO SIMPOZIJ V septembru leta 1997 je bil v mestu Kyoto na Japonskem IUFRO simpozij na temo: Gospodarjenje z drobno gozdno posestjo. Z direktorjem Zavoda za gozdove Slovenije Primožem Ilešičem sva predstavila referat "Sonaravno gospodarjenje z zasebnimi gozdovi v Sloveniji", ki je bil zaradi svoje vsebine in predstavljenih rešitev izredno odmeven. Iskanje trajnega optimalnega ravnotežja med lastniškimi interesi, zakonskimi določili in sonaravnimi izhodišči stroke je objektivno zahtevna naloga, ki jo v Sloveniji zagotavlja Zavod za gozdove Slovenije. Iskanje dolgoročno sprejemljivih rešitev z vidika svetovnih razsežnosti, ki so bile predstavljene v referatih več kot dvajset držav udeleženk simpozija, dokazuje, da je problematika gospodarjenja z drobno posestjo izjemno pomembna. 2. GOZDOVI NA JAPONSKEM Japonsko otočje pokriva nekaj več kot petindvajset milijonov hektarov gozdov. V primerjavi z velikostjo celotne Japonske (36,96 mio hektarov) je gozdnatost 68 %. Samo 16 % površine je obdelane, 16 % površine pa ostane za poselitev 110 mio prebivalcev. Gostota poselitve je neverjetna, racionalnost izrabe prostora pa je praktično nemogoče opisati z besedami, potrebno jo je videti. Večmil-jonska mesta niso nič posebnega, pa naj gre za poselitev z nizkimi lesenimi hišami ali za sodobna mesta s stolpnicami. Dve tretjini gozdov je več ali manj naravnih, ostalo so monokulture japonske smreke (Criptomeria japonica). Naravne gozdove sestavljajo listavci kot so "Buna" (Fagus sp - bukev) in "Nara" (Quer-cus sp. - hrast), ki pokrivajo pretežno osrednje in južne predele Japonske, kjer je značilna monsunska klima z veliko količino padavin. Monsunsko deževje in tajfuni so za Japonsko nekaj običajnega. Gospodarjenje z gozdovi je odvisno v pretežni meri od strukture gozda in lastništva. 3. MONOKULTURE JAPONSKE SMREKE IN TEHNOLOGIJA OBDELAVE Cilj vzgoje monokultur japonske smreke je pokrivanje izjemno velikih potreb po gradbenem lesu. Gospodarjenje temelji na golosekih relativno mladih sestojev (do starosti 60 let), čeprav te površine običajno ne presegajo enega hektara. Princip gospodarjenja v državnih gozdovih je zelo enostaven: sadnja, žetev, odstranjevanje ovijalk, čiščenje pri desetih letih starosti (nega gošče), pri osemnajstih obsekovanje vej in redčenje, pri približno petintridestih letih obsekovanje in redčenje ponovijo. Z obsekovanjem v rani mladosti zagotovijo kvaliteto japonske smreke, ki prenese visoko stopnjo teh posegov, saj ostane drevesu le cca 10 % krošnje. Celotno deblo ovijejo z žico in posebnimi plastičnimi vstavki (dolžine ca 20 cm), s katerimi po dveh letih zagotovijo reliefno površinsko rast oblovine. Pri starosti 60 let ali manj ta drevesa posekajo. Zaradi ohranitve barve lesa je značilna sečnja "na suš". Princip gospodarjenja je seveda prilagojen potrebam po vrsti gradbenega lesa. Vse japonske hiše so zaradi potresne in vulkanske aktivnosti lesene, uporablja se obli, lupljen in površinsko obdelan les do debeline mlajšega drogovnjaka. Enostavna monokulturna proizvodnja pa je ponekod japonske gozdarje postavila pred nerešljive probleme: veliko površinsko spiranje tal, plazenje zaradi izjemno globokih tal, nerešljiv problem podlubnikov, velikopovršinski snegolomi, vizualna deformacija krajine, če jih mmmm GOZDARSTVO tA GOZDOVI IN GOZDARSTVO JAPONSKE Spec. MILAN TRETJAK Zavod za gozdove Slovenije, območna enota Slovenj Gradec naštejem samo nekaj. Znane metode nemške klasične šole golosekov so praktično identične japonski. Kljub oddaljenosti obeh dežel se zastavlja vprašanje: Kdo je bil avtor tega gozdarskega enoumja? Posekano drevje razrežejo na ustrezne dolžine in olupijo s posebno tehnologijo lupljenja (lupljenje s curkom vode), ki ne povzroča poškodb. Dodatna površinska obdelava in sušenje je zadnji postopek v fazi, nato je oblovina pripravljena za vgradnjo v pretežno lesene hiše. Zaradi vizualnega izgleda in zahtevnih postopkov takšna oblovina dosega izjemno visoke cene. Les za razžagovanje večinoma uvažajo iz drugih držav. 4. SONARAVNO GOSPODARJENJE Gospodarjenje v zasebnih in tudi v državnih naravnih gozdovih je bistveno drugačno. Najbližje je prebiralni sečnji, ki upošteva do določene mere sonaravnost in kognitivnost. Naravni gozdovi, varovalni gozdovi in naravni rezervati na Japonskem predstavljajo čudovito in enkratno krajino, na katero so Japonci izredno ponosni. Javnost v zadnjem času predvsem zaradi ekološke osveščenosti nedvoumno kritizira gospodarjenje z "lesnimi njivami" (goloseki) in zahteva rešitve z iskanjem sonaravnega in naravi prijaznejšega koncepta. Iz teh in drugačnih razlogov je bilo zanimanje za slovensko gozdarstvo zelo veliko, v prihodnjih letih pa je izvršni odbor IUFRA predlagal simpozij o sonaravnem gospodarjenju v Sloveniji. Zasebnih gozdov na Japonskem je nekaj več kot dve tretjini. Relativno visoka gostota poselitve je vzrok, da je gozdna posest na Japonskem zelo razdrobljena. Povprečna velikost gozdne posesti je 0,2 hektara, kar je v primerjavi s svetovnim povprečjem (0,8 hektara) le četrtina. Tradicionalna gozdna posest je vezana največkrat tudi na monokulture japonske smreke, vendar sekajo samo posamezne osebke večjih dimenzij oz. starosti. Za tradicionalno japonsko družino gozd pomeni banko, v katero posežejo samo v primeru nuje. V teh gozdovih so nam pokazali tudi 400 let stara drevesa. S posekom in prodajo samo enega takšnega drevesa se japonska družina preživi približno za obdobje enega leta. Lastniki gozdov se prostovoljno povezujejo v združenja, kjer uresničujejo skupne interese. Združenja so na prostovoljni osnovi, kmetijskih ali gozdarsko-kmetijskih zbornic nimajo. Na Japonskem je 31,2 % (7,84 mio hektarov) državnih gozdov. V večini državnih gozdov je produkcija lesa drugotnega pomena, osnovne funkcije teh gozdov so: varovanje tal in vegetacije, gozdni rezervati, rezervoarji pitne vode, ipd. Nacionalen program je namenjen nakupu privatnih gozdov. 5. PRODAJA LESA Prodaja lesa poteka na večjih skladiščih, izključno preko javne licitacije. Sistem prodaje je izjemno dodelan in temelji na ponudbi in povpraševanju relativno velike količine lesne mase. S takim način- Ih ' '- '4 1 tri Sečnja na suš in spravilo IUFRO simpozij v Kyotu om Japonci dosegajo konkurenčne cene in preprečujejo monopolni položaj nekaterih večjih podjetij. Potek licitacije je izjemno enostaven, vendar učinkovit. Princip poštenosti ponudbe spada k tra-diconalni japonski kulturi, zato vsakega nepoštenega prodajalca trg izloči. Prodajalec že v ponudbi navede eventuelne napake lesa in tako dejansko cena dosega tisto prodajno vrednost, ki jo priznava trg. mio m3 letno). Največ uvozijo iz Združenih držav Amerike, Kanade, Rusije in Malezije. Z večanjem uvoza so zmanjšali interes za sečnjo in prodajo domačega lesa. Z nacionalnimi programi financiranja so zagotovili, da je na Japonskem kar 8,5 mio hektarov gozdov ali tretina vseh gozdnih površin s posebnim namenom. Gozdarski sektor vlade (javna gozdarska služba) potrjuje programe vlaganj v gozdove in kontrolira njihovo izvedbo. 6. JAVNI POMEN GOZDOV Splošnokoristne funkcije gozdov zaradi velike naseljenosti postajajo vedno bolj pomembne. Javno mnenje je tradicionalno vezano na naravna bogastva, med katera zagotovo spada tudi gozd. Japonska izredno veliko lesa uvaža (približno 89 7. NAMESTO ZAKLJUČKA Gozdarstvo Japonske je potrebno razumeti predvsem z vidika načina življenja Japoncev, ki temelji na tradicionalnosti, strpnosti in delovni natančnosti. Vse te vrednote odločilno vplivajo na vlogo gozdov v Japonski, kakor tudi na njihove poslovne uspehe v svetu. mm mm 3 KOROŠKA ZADRUŽNA HRANILNO KREDITNA SLUŽBA po SLOVENJ GRADEC, CELJSKA C. 7 TELEFON: (0602) 42-341,42-344, 43-193 TELEFAX: (0602) 43-301 1 ■SHHR mam TOLAR NA TOLAR ZA RAZVOJ KMETIJSTVA OBRESTNE MERE ZA HRANILNE VLOGE OD 1. FEBRUARJA 1998 DALJE Vloge na mesec (31 dni) na leto Vloge na vpogled, tekoči in ŽR občanov (1%) .08 1.00 Žiro računi društev (1%) .08 1.00 Depoziti nad 31 do 61 dni (T+4%) 1.22 15.38 Depoziti nad 91 dni (T+4.5%) (D+4.5%) 1.26 15.94 Depoziti nad 181 dni (T+5%) (D+5%) 1.31 16.49 Depoziti nad 1 leto (T+6%) (D+6%) 1.39 17.60 Kratkoročna posojila za kmete člane zadrug (T+l 5) 2.09 27.59 Kratkoročna posojila za kmete nečlane zadrug (T+l6) 2.17 28.70 Zakonska zamudna obrestna mera (letni T+l 8) 28.95 T je temeljna obrestna mera, ki jo za vsak mesec določi Banka Slovenije trenutno kot aritmetično povprečje indeksa rasti drobnoprodajnih cen za zadnjih 12 mesecev od 1.5.1997 dalje. D je devizna klavzula, ki se izračuna kot razlika med srednjim tečajem Banke Slovenije za DEM na dan poteka vezave in na dan sklenitve vezave. ZVAR KORi DO SV ZAKL NIMI ^Kl OJEGA iDA ZAVAROVALNICA MARIBOR d.d. 2507 MARIBOR, Cankarjeva 3, tel.: 062/224-111 brezplačna telefonska številka za naročanje zavarovalniškega zastopnika □80-19-20 II Koroška banka d.d., Slovenj Gradec, bančna skupina Nove Ljubljanske banke • Konkurenčna ponudba depozitov in kreditov Koroške banke od 01.02. 1998 dalje! • Vaša denarna sredstva obrestujemo po zelo ugodnih in stimulativnih obrestnih merah. • Posebno ugodna in za Vas zanimiva je tudi ponudba kratkoročnih in dolgoročnih posojil. • Letna obrestna mera je že od TOM + 4,50% pa do TOM + 8,90%. • Nudimo tudi ugodna posojila za kmetijstvo in druge dejavnosti • Prepričajte se o naši ponudbi in obiščite naše^enote v Slovenj Gradcu, na Ravnah na Koroškem, v Črni na Koroškem, v Mežici, na Prevaljah, v Dravogradu, na Muti, v Radljah ob Dravi, na Javorniku, v Podvelki in v Mislinji. Vaša banka LB Koroška banka d.d. Slovenj Gradec 4 mmmtm GG INPO DOBIL STATUS INVALIDSKEGA PODJETJA DRAGO JURHAR Vlada republike Slovenije je obravnavala našo vlogo za podelitev statusa invalidskega podjetja GG INPO 15. 1. 1997 in dala soglasje k vlogi. Na osnovi tega je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve izdalo odločbo za podelitev statusa, ki je postala pravnomočna 9. 2. 1997. Podjetje je bilo registrirano na okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu že 30. 12. 1996. Ustanovitelj in 100% lastnik podjetja je Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec. Sedež je v Pamečah 151. Podjetje je pričelo delovati 1.4. 1997. S tem datumom je prišlo v novo podjetje 65 delavcev Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec, oa tega 32 delavcev s priznanim statusom delovnega invalida (7 delavcev II. kategorije in 25 delavcev lil. kategorije invalidnosti). Priprave za ustanovitev invalidskega podjetja so potekale že v letu 1996, ko je delavski svet Gozdnega gospodarstva sprejel sklep, da ga ustanovi zaradi velikega števila invalidov (40). Po prerazporeditvi delavcev v novo ustanovljeno podjeteje je v Gozdnem gospodarstvu ostalo še 8 invalidov, v letu 1 997 pa sta dobila status invalida še 2 delavca. Tako je število invalidov preseglo 20% vseh zaposlenih v Gozdnem gospodarstvu. Za ustanovitev invalidskega podjetja je bilo potrebno pripraviti elaborat, ki opredeljuje namen in opravičuje ustanovitev z vsemi potrebnimi gospodarskimi pokazatelji. Pripravili in uredili smo vso pravno dokumentacijo, ki jo je preverilo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve -strokovna komisija za ugotavljanje pogojev za pridobitev statusa podjetja za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb. Poleg pravne dokumentacije je komisija preverjala tudi ustreznost proizvodnih programov , prostorske možnosti, delovna sredstva in opremo. Invalidsko podjetje ima naslednje organe: skupščino, ki jo sestavljajo: Leopold Mori, dipl.inž.gozd. - predsednik, Drago Pogorevc, inž. - član, Ivan Smolar, delavec v GG INPO - član. Skupščina se je sestala že dvakrat. Na prvi seji se je konstituirala in imenovala nadzorni svet podjetja, na drugi pa je obravnavala in potrdila sklep o spremembah in dopolnitvah akta o ustanovitvi druži poln :be. Nadzorni svet sestavljajo: Pavlina Areh, dipl.inž. - predsednica, Lenassi Rudi, dipl.iur. - zunanji član in Ernest Rutar, dipl.inž. -član. Ta organ se je konstituiral na prvi seji, imenoval direktorja družbe za dobo 5 let ter obravnaval organizacijo podjetja in priprave na registracijo. Na drugi seji je obravnaval aktivnosti za ustanovitev podjetja ter dopolnitve elaborata invalidskega podjetja, ki jih je tudi potrdil. Po pravilniku je lahko v invalidskem podjetju zaposlenih 60% zdravih in 40% invalidnih oseb. Pri nas smo se odločili za razmerje 50 : 50, da ne bi med letom zaradi morebitnih invalidskih upokojitev presegli dovoljeni procent zdravih oseb. Na osnovi posvetovanj s Centrom za rehabilitacijo invaliov Celje in komisijo smo se odločili, da bomo glede na naše razmere in usposobljenost delavcev organizirali delo za invalide po naslednjih področjih: 1. v gozdarski dejavnosti: - gojitvena dela - obnova, nega in varstvo gozdov, - merjenje lesa, - cestna vzdrževalna dela, - hišniška in druga dela, ki jih bodo delavci INPO opravljali na gozdarskih poslovnih enotah. 2. strojna, ključavničarska in me-hanikarska opravila v delavnici ter varovalna dejavnost v TIS; 3. skladiščna dela na mehaniziranih skladiščih - CLS in Meles. Po teh dejavnostih smo v času od 1. 4. do 31. 12. 1997 opravili za Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec 63.069 ur v vrednosti 94.618.964 SIT. Poleg tega smo manjše število ur opra- DREVESNI POSEBNEŽI ZILČEVA SMREKA FRANCKA VOGRIN vili kot storitev figuranta in nekaj za izdelavo ptičjih krmilnic. Za dodatno zaposlitev delavcev v invalidskem podjetju in za zaposlitev 8 invalidov, ki so zaradi pomanjkanja ustreznega dela že dalj časa doma na čakanju na delo, predlagam programe: 1. naravovarstveni program 5 delavcev 2. lesni obrat (Meles) - izdelava elementov iz lesa listavcev in palet 10 delavcev 3. izdelava lesenih predmetov (krmilnice, valilnice, police, ograje) in montaža lesenih oblog 1 delavec 4. mletje in embaliranje skorje iglavcev 1 do 2 delavca 5. prerazporeditev invalidskih delavcev v TIS v službo na parkirišče za tovorna vozila 5 delavcev Ob ustanovitvi invalidskega podjetja se pogosto zdi, da je problematika invalidnosti v podjetju rešena. Delo pa se pravzaprav šele začenja. Invalide in težje zapo-slive osebe je potrebno nenehno spremljati, skrbeti za ustrezno kadrovsko zasedbo invalidskega podjetja, tehnologijo, nagrajevanje po delu, organizacijo dela in ne nazadnje reševati tudi številne osebnostne probleme zaposlenih. Ta smreka raste v Zilčevem gozdu v Mislinji na približno 800 m nadmorske višine. Je precej debela: na višini 130 cm od tal meri 355 cm. Je tudi precej visoka in je še v dobri rasti. Zdajšnji lastnik je Pavel Vogrin (ob smreki) in je njen peti gospodar. mmrnm 5 UREDITEV PAŠNIKOV Mag. Jože PRATNEKAR, Kmetijsko svetovalna služba Prevalje V Sloveniji je več kot 65% vseh kmetijskih površin zatravljenih. To pomeni, da smo po tej plati podobni deželam, kot sta Anglija in Švica. Zal, pa pri nas le malo kmetov koristi travno rušo za pašo goveje živine in drobnice. Po podatkih iz leta 1996 v Sloveniji pase le 6,9% kmetij. To je vsekakor premalo, še posebno, če vemo, da je paša najcenejši način prireje mleka in mesa. Posledica nepravilne rabe travinja se kaže v vse večjem zaraščanju kmetijskih površin. Vsako leto zaradi tega izgubimo več kot 10.000 ha kmetijske zemlje, kar pomeni veliko družbeno škodo. Zato je kmetijsko ministrstvo v letu 1996 k sodelovanju povabilo nekatere kmetijske strokovnjake z nalogo, da pripravijo projekt, kako pri kmetih povečati interes za pašo živine. Tako je izdelan program urejanja pašnikov do leta 2000, ki predvideva, da bo v teh letih na novo urejenih preko 3.200 pašnikov in 500 obnovljenih. Že v letu 1997 se je na javni razpis za subvencioniranje urejanja pašnikov prijavilo preko 1.200 kmetov. To zgovorno kaže, da je interes velik in da je bila odločitev ministrstva pravilna. Žal, pa je lani bilo za te namene odmerjeno premalo denarja in je subvencijo dobilo le nekaj kmetij. Letos republiški proračun namenja za urejanje pašnikov več denarja. Zato je prav, da že sedaj, v zimskih mesecih, pripravimo načrte, kupimo ustrezni material in izdelamo kole, saj bodo verjetno roki za prijavo zopet kratki. Da pa bo delo pri urejanju pašnikov lažje in strokovno pravilno, želimo v tem sestavku bralce na kratko seznaniti, kako pravilno postaviti električno ograjo, kaj moramo vedeti pri nakupu pašnega aparata, kakšno opremo priporočamo, kako uredimo napajanje, itd. Na Koroškem so naravni pogoji za kmetovanje vse prej kot ugodni. Večina je gorskih in hribovskih kmetij, kjer je zaradi strmine, razgibanosti terena, slabih podnebnih razmer in nadmorske višine otežena pridelava žit in okopavin. Obstajajo pa ugodni pogoji za pašo goveje živine in ovac. Zato je potrebno pašo razširiti in z nadzorovano pašo preprečiti zaraščanje kmetijskih površin. Pašni aparat Pri ureditvi pašnika je izbira ustreznega pašnega aparata najpomembnejše opravilo. Pri tem ni pomembna sama izhodna napetost, izražena v voltih. Bolj pomembna je količina energije v posameznem pulzu, izražena v joulih. Nekateri trgovci se radi pohvalijo, da prodajajo pašne aparate visoke moči (preko 11.000 V), vendar se pozneje izkažejo za slabe, saj že zaradi nekaj dotikov trave na pašniku izgubijo svojo moč. Priporočamo, da pri nakupu zahtevate tudi test, s katerim proizvajalec jamči za varnost. Izbira pašnega aparata je odvisna tudi od velikosti pašnika in od vrste živine, ki jo bomo pasli. Če pasemo govedo in to na majhnem pašniku, je že dovolj pašni aparat z močjo 0,20 do 1,5 joula. Za večje pašnike in za varovanje ovac pa potrebujemo aparate visoke moči (nad 10 joulov). Za pašo goveje živine na večjem pašniku so primerni aparati srednje moči ( od 3 do 6 joulov). Pri izbiri se raje odločimo za močnejše, saj bomo z leti zagotovo pašo razširili in s tem podaljšali ograjo. Pri odločitvi, ali smo kupili primeren pašni aparat, si lahko pred nakupom pomagamo s preprosto metodo in sicer tako, da v obe izhodni mesti na aparatu (priključek za ozemljitev in priključek za ograjo) namestimo žici in ju povežemo s 100 W žarnico. Ce bo žarnica ob pulzu zažarela, je pašni aparat visoke moči. Ozemljitev pašnega aparata Pogoj za dobro delovanje pašnega aparata je dobra ozemljitev. Za postavitev dobre ozemljitve izberemo mesto, kjer so tla globoka in ostanejo vlažna tudi ob poletni suši. V zemljo zabijemo 3 pocinkane cevi, dolžine dveh metrov in debeline 3/4" tako, da so med seboj oddaljene 3 metre. Ce tla niso dovolj globoka, uporabimo krajše cevi in ustrezno večje število. Pomagamo pa si lahko tudi z železnim trakom, dolžine 12 metrov, ki ga zakopljemo v zemljo. Cevi povežemo med seboj in naprej do pašnega aparata s pocinkano žico, debeline vsaj 4 mm. Žico pričvrstimo na pocinkane cevi s posebnimi sponkami. Pocinkana, — A mm debela žica Spoj ka na ccvl 3,0 m H** f—'-t (l,0m 3~ IZBIRA MESTA OZEMLJITVE Da ugotovimo, če smo namestili dobro ozemljitev, si pomagamo s preprostim poskusom. Nekje na pašniku na več mestih vržemo preko ograje žice in jih povežemo z zemljo. S tem smo na pašniku namerno povzročili, da "ograja prebija". Na mestu, kjer smo uredili ozemljitev pašnega aparata, z eno roko primemo žico na ozemljitvi, z drugo roko pa se dotaknemo tal. Če nas pri pulzu strese, je to znak, da je ozemljitev slabo narejena. Pomagamo pa si lahko tudi s posebnim merilcem napetosti (neon tester). Če pri dotiku izmerimo več kot 300 V, potem je potrebno ozemljitev obnoviti. Ozemljitve nikoli ne namestimo na obstoječi strelovod v zgradbi ali na vodovodno ozemljitev. Zaščita pašnega aparata proti udaru strele Na kmetijah se večkrat zgodi, da strela udari v električno ograjo na pašniku in poškoduje pašni aparat. Električni tok strele, ki ima zelo visoko napetost, namreč išče najbližio pot do zemlje in sicer preko aparata do ozemljitve. Pri dobro izolirani ograji je to edini način, da se strela razelektri. Zato je potrebno med pašni aparat in električno ograjo vgraditi dodatno zaščito, ki jo sestavlja posebno navitje, oz. tuljava in varovalka. 3 m Pašni Elektrostikalo aparat TI & • i 30 cm — Iskrišče ; t \ ; / ' TLA | 2 m i I Tuljava i .L i i —— : Nosilni izolator 20 m in več Ozemljitev pašnega aparata Vodovodna 3 m cev Ozemljitev za odvod strele mora biti močnejša od ozemljitve pašnega aparata. Tuljavo lahko naredimo sami iz dveh kosov alkajen cevi, ki ju prevrtamo na vsakih 5 cm in skozi luknjice napeljemo pocinkano žico, debeline vsaj 2,5 mm. Lahko pa tuljavo sestavimo iz kompleta zaščite proti streli, v katerega sta vključena dva kosa lesa (insultim-ber). Tuljava mora imeti premer 30 cm s petimi navoji. Navitje pričvrstimo na žico, ki je prekinjena z nateznim izolatorjem. En krak njene žice povežemo s pašnim aparatom, drugi krak pa na iskrišče in naprej na žico ograje. Iskrišče (varovalka) je glavni del zaščite proti streli. Najbolj zahteven del ureditve zaščite proti streli pašnega aparata pred udarom strele pa je izdelava ozemljitve za odvod strele v zemljo. Ta ozemljitev je narejena podobno kot ozemljitev pašnega aparata. Le močnejša mora biti in vsaj 20 metrov narazen. V zemljo zabijemo 4 pocinkane cevi dolžine 200 cm in debeline 3/4'L razdalja med njimi naj bo vsaj 3 metre. Železne kole povežemo med seboj s pocinkano žico, debeline vsaj 3 mm in en konec žice pričvrstimo na spodnji del varovalke (GROUND). Zgornji konec is-krišča (FENCE) pa povežemo z vsemi žicami na ograji. Seveda pa zaščita ne bo obvarovala pašnega aparata, če strela udari v električno omrežje. Zato je najbolje, da pred nevihto aparat izključimo iz električnega omrežja. Koli Kako dolgo bo ograja primerna za varovanje živine na pašniku, je odvisno predvsem od tega, iz kakšnega lesa so koli. Stabilna električna ograja mora "vzdržati" vsaj 15 do 20 let. To pa pomeni, da morajo biti koli izdelani iz trdega lesa (hrast, macesen, akacija) ali pa iz mehkega lesa, vendar obdelani s posebnim postopkom (impregnirani). Vogalni koli morajo biti dolgi vsaj 1 80 cm in debeli 20 cm. Najbolje je, da skopljemo jamo globine 70 cm in Icol pričvrstimo s kamenjem. C.60S y 300mm U2"> SOOmm rt-..0"” . . . or> i / : 2?5mm tun ? 9 0605 200mm ' (n \) “Z ,>N. j. AnglcSu^^^^/"^ Um (4ft) stay block T' / half post C609 in Umm Podporni kol naj bo dolg vsaj 200 cm in ga namestimo čimbolj položno. Nosilni koli so lahko krajši in tanjši (150 cm x 10 cm). Postavimo jih na razdalji 20 do 30 metrov. Razdalja je odvisna od terena. Ce je teren raven, je razdalja lahko večja in obratno. Med vogalne in nosilne kole namestimo distančnike, dolžine 100 cm in debeline 6 do 8 cm. Te kole ne zabijemo v zemljo, temveč jih žica sama drži pokonci. V novejšem času so na tržišču koli iz posebnega lesa z imenom insultimber. Zaradi izredne trdnosti in slabe električne prevodnosti ni potrebno na te kole nameščati izolatorjev. Primerni so za pašo drobnice na manjših pašnikih. (nadaljevanje prihodnjič) C.hOS *_J — Mlmni (12"» 23Simi»i Ghttf * un i 2