Leto XXH., št. 175
LJubljana, nedelja t. avgusta 194X-XX
Cena cent. 80
Jpnvuiitvo. kluDimoi, "uccini)ey» ailca i.
Teleioc (L »1-22. »1-23. »1-34 uueractu oddelek Ltnbiiana. Puccmiieva
ca $ - Teleioc (L U-25 31-26 Podružnica Nove oesto*. LiaMtanska cesta 43 Sačooi i a Unbliaoskc pokrajine pn poitno čekovnem arodt b. 17.749 a ostale leni« (talin-	rmn ' on Po« Nc 11-Mlf-
IZKLJUČNO iAMopVlVt, a 9Kiasc a Kt
Italije lo 'oozenutr* Im Unir>o» -»nbhHrirt 'taltana A MILANO
I s b a i a r * a k daa razeo ponedeljki Naročnina znaia mesečno Lit li^ a momiiiifc pa Lir 22.80
UredfliitTO: Pocrinijeva ulica ker. 5. ker. 51-22, $1-23. 31-24
- t r -
taaom
Rokopisi se o« vračajo
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA pet la pob-
blierti di provenienza italiana ed estera: Unione Puhbliciti Italiana S. A. MILANO
Uspešni letalski napadi
Bombardiranje železnice med £1 Alameinotn in Aleksandri!© — 12 angleških letal sestreljenih
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavili 1. avgnsta naslednje 795. vojno poročilo:
Na fronti v Egiptu delavnost izvidnic ln topništva. Naši letalski oddelki so napadli železnico in obrežno cesto med E1 Alameinom in Aleksandrijo ter odvrgli nanjo veliko število bomb vseh kalibrov. V sovražnikovem zaledju so bili zadeti in zažgani tudi mnogoštevilni avtomobili.
Eskadra italijanskih lovcev je srečala in se zapletla v zmagovite boje z sovražnim oddelkom lovcev, ki je bil po številu mnogo jačji, in sestrelila 6 sovražnih letal brez lastnih izgub. V neki drugi akciji so nemški letalci sestrelili letalo tipa »Welling-ton«. Protiletalske baterije so sestrelile 2 sovražni letali v teku napada, ki ni povzročil znatne škode.
Nemška letala so v dvobojih nad otokom Malto sestrelila 3 letala tipa »Spitfire«.
Na morju pred Po rt Saidom so naši bombniki hudo poškodovali trgovski parnik manjše tonaže.
Napad na bolniško ladjo „Citta di Trapasii"
Rim, 1. avg. s. Glavni stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja naslednji dodatek k vojnemu poročilu št. 795.:
V noči med 29. in 30. julijem je sovražni bombnik neliaj milj severovzhodno od Verne potopil bolniško ladjo »Citta di Trapa-ni« navzlic jasnemu znaku rdečega križa, s katerim je bila vidno označena. Nečloveški napad k sreči ni imel nobenih posledic, toda to gotovo ni bilo odvisno od volje pilotov britanskih letal, na katere spomin na bolniško ladjo »Po«, ki so jo lansko leto bombardirala angleška letala v zalivu
Val one, očlvidno nI Imel nobenega moralnega učinka.
Poročilo dodaja med drugim tudi to, da je poveljeval skupini italijanskih lovcev, o kateri pravi današnje vojno poročilo, da je dosegla odlične uspehe v srditem dvoboju s sovražnimi lovci, letalski stotnik Giorgio Tunioli.
Izgube indijskih čet ▼ Afriki
Rim, 1. avg. s. Vojvoda Devonshirski je v lordski zbornici samo namignil na velike izgube, ki so jih utrpele indijske čete v severni Afriki, ko je dejal, da ni med ostanki indijske brigade, ki je bila zdecimirana nedavno v Libiji, niti enega vojaka, ki ne bi bil ranjen.
Ameriški list o vzrokih angleških porazov
Rim, 1. avg. s. Newyorški tednik »Life« trpko ugotavlja da je os zadala zelo hude udarce zaveznikom na ruskem in egiptskem bojišču, nakar v podrobnostih pojasnjujejo operacije v Afriki in pripominja, da britanska vojska ni bila le skoro povsem pregažena z bliskovitimi akcijami italijanskih in nemških čet od Mekilija do Tobruka in nato do E1 Alameina, temveč so se znašla na slabem tudi sama ojačenja 9. in 10. armade, ki so naglo prispela s Srednjega vzhoda in ki so močno oslabljena zaradi neuspelih napadalnih poskusov. Tednik pravi končno, da so znali poveljniki nasprotnih oboroženih sil bolje izkoristiti čas z enostavno, toda koristno strategijo, ki je povsem drugačna kakor zapletena, a nekoristna strategija angleških generalov, dočim so vojaki osi neprekosljivi v svoji energiji in v svojem požrtvovalnem duhu.
Merniki tisk © Italijanskem deležu v vojni
Berlin, 1. avg. s. »Borsenzeitung« razpravlja o italijanskem sodelovanju v bojih na vzhodnem bojišču in poudarja, da se Italija ne bori le v Egiptu, v Sredozemlju in na Atlantiku, temveč tudi na vzhodu in da se je ta udeležba v zadnjem času še povečala s pretvorbo italijanskega ekspedicij-skega zbora v armado, ki se hrabro bori proti boljševizmu in ki je tudi zadnje dni dosegla velike uspehe. Govoreč o Duceju, piše list m2-d drugim, da Nemci ne daste v njem le tvorca nove Italije, temveč velikega državnika evropskega formata, prežetega odločne in daljnovidne volje in tovariša v borbi v največjih pfeskušnjah, v katerih sta oba naroda angažirana kakor še nikoli doslej in ki jih bosta oba premagala, ker hočeta živeti.
»Deutsche Allgemeine Zeitung« pa omenja poslednji Ducejev obisk v severni Afriki in poudarja, da so bile ovacije, s katerimi so ga italijanski in nemški borci sprejeli na afriških tleh, namenjene zgodovinski osebnosti, ki je velika tako v sestavljanju načrtov, kakor v njih izvajanju ter v izkazovanju največje vztrajnosti, ko zahteva čas tudi osebne žrtve.
Ducejevi osebnosti posveča navdušen ko-
mentar tudi list »Lokaleinzeiger«, ki opozarja na junaške napore Italije pod Duce-jevim vodstvom, ko sta Anglija in kasneje Roosevelt izzvala sedanji konflikt. Duce-jevo vodstvo je najboljše jamstvo za zmago države in to spoznanje veje tudi iz ljubezni vseh Italijanov do Mussolinija, do katere goje tudi v Nemčiji enaka čustva, ker vidijo v njem prijateljskega in zvestega zaveznika nemškega naroda.
List »Frankfurter Zeitung« piše, da se bodo zanamci vedno spominjali Ducejevega imena, ko bodo pripovedovali o dogodkih tega stoletja. Duce je bil prvi, ki ni pomagal le z filozofskimi razmišljanji, temveč tudi z odločno akcijo pri ustvarjanju nove Evrope pod vodstvom avtoritarnih režimov. Čeprav je njegovo delovanje v tej smeri vezano z velikimi strujami duhovnega razvoja sedanje dobe, je vendarle Du-cejeva posebnost, da je delal, gnan po strastnem narodnem nagonu in po velikem čutu, za zgodovinske tradicije svojega naroda. šel je nazaj do rimske dobe in glavne poteze energije, discipline in borbene sile, ki jih je vtisnil italijanskemu narodu v zadnjih 20 letih, so bistvene gonilne sile rim-ljanstva, ki jih je poklical v novo življenje.
Velika opustošenja v Blrfulnghamu
Na mesto je bilo odvrženih ve® tisoč rušilnih in
zažigalnih bomb
Berlin, 1. avg. s. Poročajo, da so preteklo noč britanska letala metala rušilne ln zažigalne bombe na razne kraje v Po-renju. Po doslej sprejetih vesteh je bilo pri sestreljenih 16 sovražnikovih letal. Na drugi strani pa so nemška letala izvršila polet nad Veliko Britanijo ter povzročila velike škode na vojnih napravah ter na Industrijskih poslopjih vzhodnega dela Anglije.
Berlin, 1. avg. d. Dodatno k poročilu o napadu nemškega letalstva na Birrraingham v noči na petek, objavljenem v včerajšnjem nemškem vojnem poročilu, pripominjajo na pristojnem nemškem vojaškem mestu, da so napad izvršili zelo močni oddelki nemškega letalstva. Pogoji za napadalne operacije so bili zeflo ugodni in ob dobri vidnosti so nemška letala prodrla skozi obroč sovražnikove protiletalske obrambe ter sesula tovore bomb težkega in najtežjega kalibra in na tisoče zažigalnih bomb na številne vojaško važne objekte, ki so utrpeli hude poškodbe že med prejšnjimi letalskimi napadi. Nemška izvidniška 'letala, ki so v petek pred 3. zjutraj preletela področje nemškega letalskega napada so ugotovila na bomb a rd-ranem terenu 10 velikih in 11 maniših požarov, razširjenih v smeri od se-vemzapada proti jugovzhodu na razdaljo od 3 do 4 km.
Berlin, 1. avg. d. V zvezi z velikimi in učinkovitimi napadi nemškega letalstva na Anglijo v noči na petek pripominjajo s pristojnega nemškega vojaškega mesta, da je od Biaritza vzdolž atlantske obale mimo Rokavskega preliva ter dalje ob Severnem morju vse do Kirkenesia v severni Norveški zgrajen velik evropski obrambni zid. Za tem zidom je na stotine novozgrajenih letališč s trdimi startnimi progami ki omogoča jo nemškemu letalstvu v vsakih vre-'menskih okoHiJinah varno odletanie in pristajanje Ob teh letališčih •tfoie velikanske sovražniku nevidno napravljene letalske lope. Vsakovrs+ne široko zasnovane varnostne zgradbe m naprave iamčiio do največje možnosti zaščito pred slehernimi sovražnikovimi napadi Na teh letališčih zbrane številčno ze'o močne skupine nemških lovskih in bojnih 'efa.1 in s teh oporišč se pričenjajo nemški napadi na britanski otok, katerih obseg in uspešnost so pokazali zad-
nji veliki bombniški napadi na Biirmingham. Navzlic tem pripravam za obširno aktivnost na zapadu pa se ni nič zmanjšala udarnost nemškega letalstva na vzhodu, kjer nemška letala silej ko prej učinkovito podpirajo napredujoče nemške sile m jih bodo v nezmanjšanem obsegu in moči podpirale tudi v bodoče.
Odbit letalska napad na Francijo
Berlin, 1. avg. d. V petek popo'dne je oddelek britanskih bombnikov v spremstvu močnih skupin .lovskega letalstva skušal prodreti nad obalno področje zasedenih za-padnih pokrajin v višini izliva reke Some. Kakor javljajo iz nemškega vrhovnega vojnega poveljništva, je nemško letaistvo sestrelilo 14 britanskih bombnikov Se preden je britanskim bombnikom uspelo prodreti globlje nad obalno področje, so jih že nad ožjim ofcalnim pasom pretregla nemška lovska letala, ki so sovražniku vsilila borbo. Po kratkem spopadu je biilo sestreljenih 14 britanskih bombnikov, medtem ko je biil na nemški strani izgubljen en sam aparat. Sovražnik je bil prisiljen k umiku Ker je nemška protiletalska obramba že v četrtek sestrelila 18 sovražnih letal nad istim področjem, znašajo tedaj celotne izgube britanskega letalstva v dveh zaporednih dneh 32 letal.
Berlin, 1. avg. d. 18 britanskih letal je po doslej zbranih podatkih sestrelila nemška protiletalska obramba iz skupine britanskih bombnikov, ki so v noči na soboto sodelovali pri napadih na več mest na industrijskem področju PoTenia in We»t-falije. Kakor javljajo s pristojnega nemškega vojaškega mesta je bila povzročena pri teh napadih le manjša škoda in med civilnim prebivalstvom je bilo nekaj izgub. Hkrati so nemška borbena letala bombardirala neko vojaško važno luko in razne industrijske naprave na vzhodni angleški
obali.
Bern, 1. avg. d. Uradno je bilo objavljeno. da so preteklo noč med 4.12 in 4.23 tuja letala neznane narodnosti v veliki višini preletela švicarsko ozemlje Tuja letala so prileteila od jugozapadne strani V Bernu kakor tudi v več drugik švicarskih mestih je bil letalski alarm.
815.900 TON LADJEVJA POTOPLJENIH
Ogromne angleške in ameriške izgube na morju v mesecu juliju -Naglo prodiranje nemške vojske proti kavkaškemu področju
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 1. avgusta. Nemško vrhovno poveljništvo objavlja naslednje vojno poročilo:
Na vzhodu je v zasledovanju poraženega sovražnika železniška proga Krasnograd— Stalingrad v široki fronti prekoračena. Močni sovjetski oddelki so obkoljeni in pred uničenjem, železniško križišče Saljsk je zavzeto. Letalstvo neprestano napada umikajočega se sovražnika. V hudih borba v velikem loku Dona je bilo včeraj ob sodelovanju protiletalskega topništva uničenih zopet 48 sovražnih tankov. Letalski oddelki so podnevi in ponoči bombardirali čete ob Izkrcanju ter transporte na železnicah, cestah in vodnih poteh. Na Volgi je bila ena petrolej*ka ladja in sedem tovornih ladij potopljenih, nadaljnjih 16 pa poškodovanih.
Severno od Rževa so se izjalovili ponovni napadi sovražnika po hudi borbi. Pehota je pri tem sestrelila 4 sovražna letala.
Na fronti ob Volhovu jc španska »sinja divizija« krvavo odbila sovražni napad. Napad sovražnika proti nekemu mostišču je bil po borbi moža proti možu zlomljen.
Severno od Tripollsa je nemško letalo 30. julija potopilo sovražno podmornico.
Po nekaterih motilnih poletih podnevi je sovražno letalstvo v pretekli noči napadlo porensko-vvestfalsko industrijsko področje. Glavni napad je bil usmerjen na Dussel-dorf, kjer so zlasti v stanovanjskih okra-
jih, med drugm tudi v dveh bolnišnicah, nastali požari in škoda. Civilno prebivalstvo je imelo izgube. Nočni lovci in protiletalsko topništvo so sestrelili 26 napada-jočih letal.
Pri poskusu napada mešanih oddelkov bombnikov in lovskih letal na področje ob Izlivu Som me so nemški lovci v pol ure sestrelili 16 sovražnih letal, dočim so sami Izgubili le eno letalo. Nadaljnje angleško letalo je bilo sestreljeno pri Cher-bourgu.
V	borbi proti Angliji so nemška bojna letala v noči na 1. avgust napadla vojaško važno luko in industrijske naprave v Hullu z bombami težkega in najtežjega kalibra. Vsa letala so se vrnila na svoja oporišča.
V	borbi proti ameriški in angleški plovbi je nemška mornarica v mesecu juliju potopila 98 sovražnikovih ladij s skupno 632.400 tonami. Od tega so potopile 92 ladij s skupno 613.400 tonami podmornice, 6 ladij s skupno 19.00o tonami brzi čolni, šest nadaljnjih ladij pa je bilo poškodovanih s torpedi. Nadalje so bile potopljene štiri podmornice, sedem brzih čolnov in tri stražne ladje, poškodovana pa 2 rušil ca in več brzih čolnov. Nemška letala so v istem času potopila 30 sovražnih tovornih ladij s skupno 183.500 tonami, nadaljnjih 17 trgovskih ladij pa so poškodovala. S tem sta izgubili Velika Britanija in USA skupno 815.900 ton svojega za vodstvo vojne življenjsko važnega ladjevja.
TImoš-ankov umik južno od Dona
Berlin, 1. avg. d. Po prekoračenju reke Manjič južno od Dona, kjer se nemško prodiranje že nekaj dni vztrajno nadaljuje v jugovzhodni smeri, je postala povsem smešna propagandna teza Londona in Moskve o »elastičnem« Timošenkovem umiku, na-glašajo v pristojnih nemških vojaških krogih v komentarju o napredovanju nemške ofenzive južno od Dona. Ako je imel Timošenko morda v načrtu izvršitev kakega strateškega načrta, pripominjajo nadalje, potem ni mogoče razumeti, aakaj se ni ustavil ob Donu in se te široke reke poslu-žil kot izvrstne obrambne črte. In čeprav Timošenko morda Dona ni bil vnesel v svoj obrambni račun, kakor bi vsakdo moral pričakovati, pa je še bolj nerazumljivo, zakaj ni sovjetskega umika ustavil ob reki Manjič, kjer sm mu je nt si la pač na oslovi vseh razumnih obrambnih načrtov poslednja možnost za organiziranje zadnje obrambne črte. Reka Manjič bi predstavljala izvrstno obramno za vse kubansko ozemlje in sploh za vse ozemlje pred Kavkazom. Dejstvo, da se Timošenko na svojem umiku ni bil poslužil omenjenih obrambnih možnosti, si je mogoče razlagati samo na ta način, da morda ni imel takih načrtov, kakor trdijo v Londonu in Moskvi, ali pa se je zaradi materialnih nemožnosti ponesrečil njegov načrt elastičnega umika in je bil prisiljen ubrati pot, ki mu nudi možnost rešiti čim večji odstotek vojaštva in vojnih potrebščin. Prestop nemških sil preko reke Manjič priča, da je Timošenko v prejšnjih operacijah utrpel tako ogromne izgube ljudi in orožja, da ni več mogel preprečiti nemškega predora preko reke in se poslužiti obrambnih možnosti, ki so se mu nudile ob spodnjem Donu.
Dasi nemški listi v svojih komentarjih v petek še zmerom svare pred podcenjevanjem sovjetskega odpora, vendar na drugi strani podčrtavajo, da zmerom bolj naraščajoče pojemanje Timošenkove obrambne sile odpira pogled v pravi obseg izgub, ki jih je utrpela sovjetska vojska v prejšnjih borbah, in predvsem na katastrofalne posledice sovjetskih zimskih napadov, ki se sedaj z vso težo maščujejo nad Timošenkom. Zanašajoč se na neizčrpne rezerve žive sile je sovjetsko vojno poveljništvo preteklo zimo pošiljalo v neizogibno smrt milijone vojakov v povsem nekoristnih napadih na nemške postojanke. In ko se je potem Timo-šenkova ofenziva spomladi zrušila po kratkih napadih pri Harkovu in so bile obkoljene tudi nadaljnje sovjetske armade, je končno tudi maršal Timošenko spoznal, da je treba preprečiti nove velike izgube in da se mora sovjetska vojska omejiti na čim bolj popustljivo obrambo. Da je temeljil ta Timošenkov načrt na železni nujnosti in <2a nikakor ni bil zgrajen na kakih daljnovidnih osnovah, se povsem jasno razvidi tudi iz pozivov, naslovljenih na maršala Timo-šenka iz Moskve, ki zahtevajo, da mora za vsako ceno ustaviti nadaljnji umik sovjetskih sil. Tako piše glasilo sovjetske vojske j. Krasna j a zvezda«, »da mora imeti sleherno nadaljevanje sedanjega umika katastrofalne posledice.« List pravi: »Priznati moramo, da so izgubljene zelo važne pokrajine. Naša dežela je velika, toda rdeča vojska se ne more umikati v nedogled, ne da bi zaradi tega prišla dežela in prebivalstvo v največjo nevarnost.« Ta poziv Timošenku, objavljen v glasilu rdeče vojske, samo dopolnjuje besede Stalinovega dnevnega povelja, da je treba nadaljnji umik preprečiti.
To Stalinovo dnevno povelje objavlja v petkovi izdaji tudi »Volkischer Beobachter« ki navaja poleg tega tudi omenjeno besedilo iz glasila sovjetske vojske in pripominja k tem sovjetskim pozivom: »Dejstvo, da Timošenko tudi na južnem Donovem bregu ni mogel vztrajati na svojih postojankah, predstavlja nadaljnji prepričevalni dokaz, da njegov tako zvani umik nikakor ne predstavlja prostovoljnega dejanja, marveč od nasprotnika vsiljeni mu diktat.«
Carigrad, 1. avg. d. V petek opolnoči v Moskvi objavljeno sovjetsko vojno poročilo priznava nadaljnji umik sovjetskih čet pri Batajsku. V dodatku sovjetskega vojnega poročila je rečeno, da so se sovjetske sile pred nemškim pritiskom umaknile na nove postojanke južno in jugovzhodno od Bataj-
ska, vendar sovjetsko poročilo ne navaja središč sedanjih sovjetskih obrambnih borb.
Bombardiranje ladij na Volgi
Berlin, 1. avg. d. Nemško letalstvo je v četrtek napadalo sovjetske ladijske transporte na Volgi. Kakor javljajo s pristojnega nemškega vojaškega mesta, je bilo pri tej priliki potopljenih večje število sovjetskih rečnih parnikov. Med potopljenim sovražnikovim j-ečnim brodovjem so bile tudi 1 petrolejska ladja in 3 tovorne ladje, vsaka s približno 1500 tonami. Razen teh parnikov je bilo potopljenih tudi večje število manjših do vrha natovorjenih rečnih ladij.
Močne skupine nemških bojnih letal so tudi sicer na raznih točkah uspešno posegale v borbe v južnem odseku vzhodnega bojišča. Ponovno je bilo bombardiranih mnogo sovražnikovih oskrbovalnih zvez. Več sovražnikovih transportnih kolon je bilo razpršenih.
Na vojnem področju pri Kalaču so nemška letala z velikim uspehom v nizkem poletu napadala sovražnikove tanke in postojanke.
Okrog Voroneža so nemška letala v ok\rt-ru napadov na sovražnikove poljske postojanke rušila z bombami utrdbe in vasi v sovražnikovem zaledju.
V letalskih borbah je bilo sestreljenih 11 sovjetskih letal.
Turška sodba o položaju
na vzhodnem bojišču
Carigrad, 1. avg. s. Najbolj ugledni turški vojaški kritiki ugotavljajo, kako skrajno resen položaj, v katerem se nahajajo Rusi spričo napredovanja nemških čet. General Ihan Savis poudarja v listu »Tasviri Efkar«, da po prehodu nemških sil čez Don ne obstoja več prava ruska obramba na tem področju. Sovjetske ofenzive v drugih odsekih morejo imeti samo krajevni pomen. Pisec zaključuje, da bodo Rusi doživeli popoln ln morda odločilen poraz v vojni, ako bodo nemške čete z zavezniki, kakor je verjetno, pričele ofenzivo v odseku Voroneža. Enako piše tudi general Erkilet v listu »Džumhuriet«, opozarjajoč na nesposobnost Rusov, da bi branili Don, kar spravlja sovjetsko vojsko v zelo nevaren položaj. Glede ruskih poskusov pri Voro-nežu izraža pisec svoje prepričanje, da ne bodo imeli nobenega uspeha, kajti izkušnje kažejo, da Rusi niso sposobni, da bi ugodno dokončali kakšno ofenzivo.
Majski kliče angleške
parlamentarce na pomsč
Rim, 1. avg. s. Po pisanju ameriških in angleških listov, po vesteh, ki jih razne agencije razširjajo, in iz razglasov wa-shingtonskega, londonskega ter moskovskega radia je nad vse jasno raz\adno, da so bliskovite operacije nemških in zavezniških čet na vzhodni fronti izzvale največjo zmešnjavo ne le v vrstah bežeče Timošenkove vojske, marveč tudi med političnimi voditelji omenjenih treh sovražnih držav. Narodi teh držav si ne morejo ustvariti jasne slike o položaju, kajti uradne objave njihovih vlad so nejasne, si nasprotujejo, zamolčujejo bistvene stvari in dajejo možnost za razna ugibanja. Zaradi tega se med narodi sovražnih držav širijo negotovost in bojazen ter nezaupanje v vse one zgradbe v oblakih, ki jih je s trudom sezidala anglosaška propaganda.
Eno dejstvo, ki je v Londonu zbudilo posebno pozornost kot znak vedno večjs odvisnosti britanskega Imperija od boljševizma, kar se kaže celo v angleškem parlamentarnem življenju, je sklicanje zborovanja kakih 200 angleških poslancev v spodnji zbornici. Zanimivo je, da je te poslance sklical na sestanek sovjetski poslanik Majski. O tem dogodku poročajo naslednje: »Med hladnim molčanjem zborovalcev je Majski britanskim parlamentarcem razložil pravi položaj Sovjetske zveze. Poudarjal je, da si Rusija prizadeva z nadčloveškimi silami, da bi ustavila silovito prodiranje osnih sil v notranjost države.« Majski je z dramatičnimi besedami še enkrat »rotil angleške poslance, naj zahtevajo od svoje vlade takojšnjo intervencijo, naglašujoč, da Rusija ni več v stanju ustaviti zmagoviti plaz, ki ruši vsak odpor.« Razumljivo, da je ta nastop Majskega v angleški javnosti izzval preplah ln iznenadenje.
Novi uspehi nemških podmornic
Berlin, 1. avg. d. K včeraj objavljenemu posebnemu poročilu o potopitvi nadaljnjih 167.000 ton sovražnikovega trgovskega ladjevja pripominjajo v nemškem vrhovnem vojnem poveljništvu, da je bil ta novi veliki uspeh nemških podmornic dosežen na zelo razsežnem operacijskem področju, ki se razprostira na razdaljo 10.000 km v severnojužni smeri, kjer je sovražnik organiziral močno obrambo svojih ladijskih transportov. V nemškem vrhovnem vojnem poveljništvu opozarjajo na posebno značilno dejstvo, da je med potopljenimi sovražnikovimi ladjami to pot nič manj kakor 100 jadrnic. To dejstvo meče posebno ostro luč na vso obsežnost krize v sovražnikovi pomorski plovbi in odkriva silno pomanjkanje trgovinske tonaže. ki sili nasprotnika, da uvršča v svoje konvoje vse večje število jadrnic.
Na Sredozemskem morju se je sovražnik že pred dalje časa pričel posluževati jadrnic za transporte in sedaj so bile končno
tudi Zedinjene države prisiljene zateči se k zasilnemu nadomestku za parnike, ki ga pač predstavljajo ladje na jadra. Uspeh nemških podmornic na. Atlantiku kakor tudi na drugih morjih je svetu zopet enkrat pokazal, da nemške podmornice uspešno nadaljujejo svoje široko zasnovane operacije proti sovražnikovi plovbi navzlic ponovnim bahaškim britansko-ameriškim izjavam, da so iznašli nove učinkovite metode za borbo proti nemškim podmornicam.
Buenos Aires, L avg. s. Severnoameriško državno tajništvo za mornarico objavlja, da je bila ob severni obali Južne Amerike torpedirana trgovska ladja srednje tonaže, ki je plula pod panamsko zastavo. Rešenci so se izkrcali v neki luki ob atlantski obali Zedinjenih držav.
Lizbona, 1. avg. s. Britanske cenzurne oblasti v Gibraltarju so zaplenile vso pošto na krovu portugalskega parnika »Cer-balho Raujo«. Ta pošta je bila namenjena na Portugalsko iz portugalskih kolonij.
Ameriška in angleška pomorska kriza
Rim, 1. avg. s. Ameriška revija »Fortune« se v svojem uvodnem članku bavj, s pomorsko krizo zaveznikov. List pravi, da je prišlo do ostre tekme med Kitajsko, Avstralijo in Rusijo ter med drugimi zavezniki zaradi vprašanja, kdo dobiva večje količine vojnih sredstev iz Amerike. Problem je tem bolj poostrilo dejstvo, da ni dovolj dobivati vojne potrebščine iz Amerike, ampak je treba predvsem najti ladje, ki bi ga prepeljale naročniku. Zedinjene države morajo dobavljati vojne potrebščine po dolgem potu Avstraliji, Islandiji, otokom na Karaibskem morju, kanalskem pasu v Panami, Egiptu, Inliji, Rusiji in četam, ki so nastanjene v Severni Irski. Razen tega morajo Angleži dobivati gorivo iz Zedinjenih držav naimestu iz Argentine in žito iz Avstralije. Zedinjene države morajo takisto skrbeti za dobavo surovin. Revija pravi, da je vprašanje ladij praktično nerešljivo za Zedinjene države. Od rešitve tega vprašanja pa zopet zavisi ves potek vojne. Brez dovoljnega števila ladij se ne more govoriti o kaki angleško-ameriški ofenzivi, saj je že težko misliti na defenzivo. Prepozno smo se spomnili odločilne važnosti ladij, pravi revija. Ni mogoče voditi vojno na sedmih morjih z brodovjem, ki zadostuje komaj za eno morje.
Država kakor tudi posameznik se v danem trenutku znajdeta na koncu svojih moči, kadar se prekorači najvišja meja. Prav to je položaj, v katerem se nahajajo zavezniki zaradi pomanjkanja ladij. Morali
bi bili delati manj orožja in zgraditi več ladij za prevoz. List piše dobesedno: »Brez dovoljnega ladijskega prostora so napori ameriške vojne proizvodnje podobni motorju, ki teče v prazno. V mesecu juniju je ameriška vlada zahtevala od raznih upravnih mest potrebne ladje, da bi lahko zadostila svojim obveznostim v naslednjih 12 mesecih. V Washingtonu so beli iaie-nadeni nad odgovori raznih uprav, ki kažejo, da je bil zahtevani ladijski prostor ravno dvakrat večji, nego ima Amerika ladij na razpolago. Številke o novih gradnjah nimajo prevelike važnosti, sarj je statistika pokazala, da šele na vsake 4 potopljene ladje pride ena novozgrajena. Podatki temelje na normalnih Izgubah ladijskega prostora, ne pa na izredno velikih izgubah zadnjega časa, ki so položaj še znatno poslabšale. Revija zaključuje svoj članek z zatrjevanjem, da je vprašanje ladijskega prostora za Zedinjene države vprašanje prve vrste. Vsa druga vprašanja, naj se zde še tako važna, so podrejenega pomena.
Stockholm, 1. avg. s. Prvi lord admiralitete Alexander je govoril po radiu in Je poudaril med drugim, da je bitka za Atlantik še vedno tako važna in odločilnega pomena, kakor je bila v preteklosti Ta vojna, ja dejal lord Alexander, je najtežja, kar jih je moralo britansko brodovje prestati dO danes. Sodeovanje letalskega orožja je v osnovi izpremenilo britansko ^pomorsko strategijo.
Slovenski otroci v kolonijah Stranke
100 slovenskih otrok v koloniji San Terenzio (La Spezia)
Ljubliana, 1. avgusta Včeraj ob 11.15 je z vlakom odpotovalo p kolom jo San Terenzio (La Spezia) 100 slovenskih otrok.
Zjutraj so otroke pozdravili v telovadnici Zveznega poveljništva italijanske liktor-ske mladine v Ljubljani Eksc. Visoki komisar Eksc. Grazioh. Zvezni podtajnik dr. Scarnicci kot zastopnik odsotnega Zveznega tajnika, zvezni podpoveljnik prol. Cassa-no in pokrajinska zaupnica Ženskih faši-jev tovarišica De Vecchi.
Otroke v kroju, s katerimi so bile učiteljice, je Visoki komisar pozdravil z besedami želja in hvale. Pohvala je veljala predvsem družinam balil, malih Italijank in hčera Volka, ki so bile v telovadnici in ki so s tem. da so zaupale svoje otroke Stranki, dokazale, da cenijo dobrote, ki jih fašizem izkazuje otrokom iz naroda.
Otroci so bili veseli spričo odhoda, in so na razne načine kazali svoje navdušenje in nekateri, ki smo jih vprašali, kaj menijo o novem življenju, ki jih čaka v koloniji,
so odgovorili, da hrepene po spoznanju Italije in priučitvi italijanskega jezika.
S slovenskimi otroki je odpotovalo tudi nekaj italijanskih otrok, ki prebivajo tu. Italjanske matere, ki so pridružile svoja bitja slovenskim, so zopet dokazale svojega duha razumevanja, ki preveva tu bivajoče Italijane.
Po cestah mesta so organiziranci izpričali s svojim disčiplirurariim in obenem vedrim zadržanjem ljudstvu, ki jih je občudovalo, da fašizem, ki zna z rimsko ti doto uničiti utopije, ki bi jih uporniki radi razširjali, dopušča sinovom zdravega ljudstva enake dobrote, katere užvajo italijanski otroci.
Na kolodvoru so se obnovili prizori navdušenja, otroci in njih svojci so zopet ponovili svojo zahvalo Duceju. Danes bodo nadaljni organiziranci italijanske hktorske mladine v Ljubljani pričeli svoje življenje v kolonijah v mestu. Vsak dan bo prišlo 100 slovenskih otrok v dnevno kolonijo »A nt oni o Brajer«, katero je organiziralo Zvezno poveljništvo Gilla v mestu.
Radooalfzadja industrije
Navodila ministra Eiccija voditeljem industrijskih
sindikatov
Seja odbora Pokrajinskega podpornega zavoda
Ljubljana, L avg.
Včeraj se je ob 8.30 uri sestal na svojem sedežu odbor uprave Pokrajinskega podpornega zavoda. Predsednik je predložil odboru v odobritev pravilnik za službo ekonoma ta pri občinskem pomožnem odboru v Ljubljani. Prav tako so bile predložene v odobritev pogodbe za najem novih lokalov okrožnih pomožnih uradov v Frančiškanski ulici in v Trnovem. Imenovanih je bilo tudi nekoliko blagajnikov občinskih podpornih odborov.
Po razpravi nekoliko drugih praktičnih vprašanj organizacijskega značaja je bila seja zaključena.
Gospodarstvo
Rim, 1. avg. s. Tajnike vseh nacionalnih federacij in nacionalnih sindikatov industrijskih delojemalcev, ki so se sestali na letni skupščini nacionalnega sveta, ki odo-bruje proračune konfederacij, je včeraj sprejel minister za korporaciije Ricci.
Konfederacijski predsednik, nacionalni svetnik Landi je poorčal ministru v glavnih obrisih o vseh razmotrivan.ih vprašanjih na sestanku nacionalnega sveta in po poročilu tajnikov zvez severne in srednje Italije, ki je bilo nedavno podano v Bo-logni. Ob koncu svojega poročila je predsednik poudaril, da se čutijo delavci vseh kategorij in vseh področij vezane z vsemi svojimi energijami, da zagotove industrijski proizvodnji svoje najkoristnejše sodelovanje, kakor zahtevajo potrebe naroda v vojni.
Minister Ricci je proučil predložena vprašanja in je podal nato sindikalnim voditeljem nekaj važnih izjav. Predvsem je poudaril vedno večjo delavnost korporacij in njihovo poslovno sposobnost. Izrazil je željo, naj bi se korporacijskega delovanja vedno bolj živahno udeleževali tudi neposredni predstavniki prozvajalnih kategorij, torej tudi voditelji nacionalnih federacij, ki jim bo v bodoče priznana večja samostojnost in večja možnost akcije. To povečano sodelovanje sindikalnih predstavnikov pri korporacijskem delu pomeni, da prevzema sindikat tudi večje naloge kakor v preteklosti in da je njegovo sodelovanje nujno potrebno za opredelitev vedno večjega števila vprašanj nacionalnega in kolektivnega značaja. Sindikalni voditelji se morajo pripraviti na te nove važne naloge, za kar v ostalem jamčita fašistična vera sindikalnih organizatorjev in skrbno nadzorstveno delo sindikalnih organizacij, ki se izvaja povsod, kjer je potrebno, tako da so sedaj sindikati na višini svojega poslanstva in bodo mogli izvršiti vse prvotne in nove naloge, ki jim jih zaupa režim. Ako pa bi se na kakem področju pojavile po-
manjkljivosti, bo mogla višja oblast r '"»seči vmes, da jih odstrani.
Minister Ricci je nato podrobno govoril o problemu industrijske racionalizacije in je v zvezi s tem ponovil že znana načela, navajajoč v podrobnosti razne vidike uporabe delovnih sil, ki se morajo prav v tem času primerno izkoristiti, da bodo vojni industriji in oskrbi države zagotovljene vse delovne moči. Temu vprašanju morajo tudi organizacije delavcev posvetiti vso svojo pozornost in vse svoje delo. Tudi niarae-stitveni uradi, ki jih korporacij sk o ministrstvo z vsemi sredstvi podpira, lahko razvijejo v tem pogledu zelo važno delo.
Minister Ricci je nato govoril o prehrani, o preskrbi delovnih oblek in čevljev za delavce ter o raznih pomožnih službah in pomoči, ki jo morajo sindikalne organizacije nuditi delavcem in njihovim družinam, s čimer je podal več smernic sindikalnim voditeljem. Končno se je dotaknil raznih oblik pomoči in socialnega skrbstva, ki zavzemajo vedno večji obseg v sindikalnem delovanju.
Ob koncu svojih izvajanj je minister izrazil svoje trdno prepričanje, da je italijanska korporacijskia ureditev ena izmed najbolj originalnih stvaritev fašizma, ki jo danes z zanimanjem proučujejo v mnogih državah, ko proučujejo vprašanje spremembe lastnega socialnega sestava. Fašistični režim bo delovanje korporacij še bolj "izpopolnil, kajti iz korporacijske obdelave raznih vprašanj morajo iziti pravične rešitve, ki ustrezajo gospodarski stvarnosti naroda, in ki lahko zajamčijo proizvajalno sposobnost za vojno in zmago.
Za zboljšanje cest
Rim, 1. avg. s. Pod predsedstvom ministra za javna dela se je včeraj sestal uprav-<xi svet avtonomne ustanove državnih cest, ki je proučil in odobrili več načrtov za zboljšanje državnih cest.
Vladna kriza v Iranu
Ankara, 1. avg. d. Po' včerajšnji objavi odstopa iranske vlade je min. predsednik Suheili v parlamentu poročal o velikih notranjih političnih težkočah, v katerih se je znašla iranska država in ki jih bo mogoče premagati samo pod pogojem, da bo ostal iranski narod zedinjen. Ministrski predsednik Suheili je v svojem poročilu nadalje izjavil, da se mora parlament zavedati resnosti notranjega političnega položaja, ld nujne zahteva vzpostavo nacionalne sloge.
Po poročilu min. predsednika v parlamentu je iranski šah Mohamed šapur sprejel zastopnike iranskega tiska in jim obrazloži vso težo notranjega političnega položaja. šah je naglasil, da bi bila dolžnost tiska postaviti se na stran prestola in pravilno tolmačiti želje iranskega prebivalstva, ki je v težki stiski. Prav tako je dolžnost tiska poučiti ljudske plasti o težavah, ki jih mora premagovati vlada, šah je opozoril predstavnike časopisja, da je prevzel oblast v zelo kritčnem trenutku in da so se poslej prilike še naglo poslabšale. Naglasil je, da naj bo prebivalstvo prepričano, da je vse njegovo prizadevanje posvečeno zboljšanju težavnih razmer. Ako bo našel razumevanje in podporo prebivalstva, pa bo vseeno mogoče premagati vse sedanje težave.
Istočasnost šahove Izjave in poročila ministrskega predsednika v parlamentu smatrajo v iranskih političnih krogih kot dokaz za skrajno resnost položaja, v katerem se je znašla dežela v glavnem po krivdi britanskih in sovjetskih okupatorjev.
Ameriške skrbi
Buenos Aires, 1. avg. s. Robert Gunhon, rektor univerze v Fordmahu se je v nekem svojem govoru izrazil zelo odločno proti zastrupljajoči propagandi komunističnih elementov v Zedinjenih državah. Dejal je, da se tajne sile brez prestanka trudijo, da bi izpodkopale sedanji red, do-čim je ves narod vprežen v vojne priprave. To rovarsko delo vodijo komunisti, ki so neprijatelji države in si ne žele nič drugega kakor kakega poraza, da bi ob nesreči lahko izvedli svoj uničevalni načrt.
Letalski napadi na avstralska mesta
Port Darwin ponovno bombardiran
Saigon, 1. avg. s. Avstralski glavni stan
poroča iz Melbourna, da so japonska letala zopet napadla luko Port Darwin, druga japonska letala so bombardirala Port Adland v severovzhodni Avstraliji, medtem ko je več letal napadlo Port Moresby na Novi Gvineji.
Tokio, 1. avg. s. Japonski glavni stan objavlja, da so letalske sile japonske mornarice od 2. februarja do 2. julija sestrelile 325 sovražnih letal ter uničile še 190 letal na tleh in sicer o priliki napadov na sovražna oporišča rra Novi Gvineji, na Salamonskem otočju, na otočju Lork in na področju severne Avstralije.
Japonski uspehi na morju
Tokio, 1. avg. s. Japonski glavni stan objavlja, da so bile po uradnem poročilu z dne 18. julija o izgubah sovražnega brodovja potopljene še naslednje ladje: ob /apadni obali Zedinjenih držav in na področju Seattlea 6000 tonska ladja, 8. junija 7000 tonska ladja in 20. junija ob vzhodni obali Avstralije in na področju pri Sydneyu dve 20.000 tonski ladji, ena 7000 tonska ladja in ena 5000 tonska ladja. Na področju pri aleutskem oporišču Dutch Harbour je bila 16. julija potopljena 6000 tonska ladja.
Povečanje Taja
Bangkok, 1. avg. s. Doznava se, da znaša obseg ozemlja ki ga je Tajska zopet pridobila od francoske Indokine na podlagi sporazuma dne 11. julija 62.274 kv. km. poleg 1444 otokov na reki Mekong.
Tokio, i. avg. s. Cesar je sprejel v posebni avdienci vodjo japonskega prijateljskega odposlanstva, ki se je te dni vrnilo iz Taja, bivšega predsednika vlade Hiro-to, ki mu je podrobno poročal o rezultatih svoje misije in o prisrčnih odnosih med obema državama.
Vojna na Kitajskem
Tokio, 1. s. V teh dneh so japonske sile v vzhodnem Šantungu pregazile nad 2000 Kitajcev, ostanke 16. in 17 čungkinške brigade, in sicer na področju kakih 16 km južnovzhodno od Kokova. Kitajci so p<nstili na bojišču več sto mrtvih, medtem ko so Japonci zajeli velike količine topov, strojnic in streliva. Po poročilh s Sojšč v Če-ki-angu in Čiangsiju se je prt hrana Čang-kajškovih čet v zadnjem času tako poslabšala, da se celi kitajski oddelki predajajo da ne bi pomrli zaradi lakote.
Tokio, 1. avg. s. Iz Cme na bojišču v Šantungu poročajo, da so japonske čete 26. julija nepričakovano obkolile nad 1000 Ki-
Oglasi v »Jutra« imajo vedno uspeh!
tajskih vojakov pod poveljstvom generala Čangčininga. Sovražnik je pustil na terenu nad 250 mrtvih medtem ko se je večina ostalih podaiLa v japonsko ujetništvo in so se Japonci polastili tudi velikega vojnega plena. Po daljši srditi borbi so japonske čete zasedle tudi kraj Pajhoče. Po še nepotrjeni vesti je med padlimi kitajskimi vojaki, obkoljenimi na bojišču v Šantungu, tudi general čangčining.
Za kadilce
Rim, 1. avg. s. Zf ukazom finančnega ministrstva se odreja, da bo od 1. avgusta dalje javna prodaja cigar vseh vrst omejena pri vsakem nakupu na 5 kosov, prodaja malih cigar »Roma« pa na 10 kosov. Od lega dne dalje morajo vsi kupci cigar malih cigar, cigare in tobaka vrniti prodajalcem prazne škatle ali zavoje. Prodajalci bodo morali odslej odkloniti prodajo onim, ki ne bodo vrnili praznih akatetf, razen v primeru, ako ne bodo kupci sami kupovali cigar in cigaret brez zavojev.
Komunistični zločini
V	noči od 26. na 27. julija so uporniški elementi v Zaplani pri Vrhniki ubili v žup-nišču domačega župnika, g. Jožefa Goehe-lija, starega 31 let.
V	zadnjih dneh so uporniki ugrabili in nato ubili župana občine šmihel pri Novem mestu, Franca Brulca, starega 53 let, očeta 7 otrok.
Izpred vojaškega sodišča
Vojaško vojno sodišče vrhovnega poveljstva Oboroženih sil v Sloveniji in Dalma-ziji, odsek Ljubljana, je izreklo naslednjo obsodbo v zadevi prota
Planinšku Josipu, sinu Antona in Marije Opara, roj. 6. IX. 1920 v Brazu pri Trebnjem in tam bivajočemu, nahajajočemu se v begstvu, ter
Krevsu Leopoldu, sinu Franca in Frančiške Gospodarič, roj. 17. n. 1919 v Ponikva pri Trebnjem, istotam bivajočemu, nahajajočemu se v begstvu;
obtožena sta bila: a) zločina po čl. 4 Du-cejeve nairedbe z dne 3. X. 1941, ker sta 1. maja v Dečji vasi bila člana in sta še vedno člana družbe, naperjene k nasilnemu preobratu političnega in socialnega reda v državi; b) zločina po čl. 16 Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941, da sta v zgoraj omenjenih krajevnih in časovnih okoliščinah pripadala oboroženi tolpi, ustanovljeni z namenom izvrševanja zločinov proti državi, pri čemer oba še danes pripadata dotični tolpi; c) zločina po čl. 2 Ducejeve naredbe z dne 24. X. 1941, ker sta bila v posesti in sta še v posesti strelnega orožja, zlasti pušk ter pripadajoče municije; d) zločina po čl. 110, 56, 575, 576 in 61, n. 3 k. z., ker sta v Dečji vasi v noči na 1. marca 1942 po medsebojnem sporazumu in premišljeno izvršila dejanja, o katerih ni bilo dvoma, da so imela namen, povzročiti smrt Valentina Miccorisa; izstrelila sta proti njegovemu stanovanju nekoliko strelov iz puške, ki pa niso dosegli svojega namena iz razlogov, neodvisnih od volje obeh obtožencev, ki sta hotela s tem dejanjem zagotoviti sebi in drugim nekaznovanost zaradi zločina sodelovanja pri oboroženi tolpi; e) zločina po čl. 110, 423, 425, n. 2. k. z., ker sta v zgoraj omenjenih časovnih in krajevnih okoliščinah po medsebojnem domenku zapalila hlev, ki je bil last Miccorisa Valentina.
Iz teh razlogov proglaša sodišče obtoženca Josipa Planinška in Leopolda Krevsa za kriva pripisanih jima zločinov in ju obsoja v dosmrtno ječo ter na dodatne kazni z odvzemom častnih pravic in opravljanja javnih služb. Takisto sta obsojena na objavo te predležsče sodbe z vsemi posledicami zakona in na plačilo stroškov sodne razprave ter preiskovalnega zapora.
Sodišče odreja, da se ta sodba po enkrat v izvlečku razglasi v »Piccolu« in v »Jutru« na stroške obeh obsojencev.
*
Vojaško sodišče vrhovnega poveljništva Oboroženih Sil v Sloveniji in Dalmaziji, odsek v Ljubljani, je izreklo naslednjo obsodbo v kazenski zadevi proti:
Butari Francu pok. Franca in Kodrič Uršule, roj. 7. XII. 1920 v Cerkljah, bivajočemu v šutni pri Sv. Križu;
Butari Francu, sinu Franca in Ane Du-šak, roj. 6. I. 1920 v Cerkljah, bivajočemu v Dobrovi pri Sv. Križu;
Colariču Alojziju, sinu Alojzija in pok. Matjašič Ane, roj. 13. VI. 1905 v Alinovcu pri Kostanjevici, bivajočemu v Sturni; vsi trije se nahajajo v begstvu.
Obdolženi so: a) zločina po čl. 4 Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941, da so sodelovali v družbi, ki je imela namen, nasilno porušiti obstoječi politični, gospodarski in socialni red v državi; b) zločina po čl. 16 Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941, ker so bili člani oboroženega krdela, ustanovljenega z namenom, izvrševati zločine proti varnosti države.
Drugi in tretji obtoženec sta obdolžena tudi zločina po čl. 5 iste naredbe, ker sta delala prevratno propagando, stremečo za nasilnim prevratom političnega, gospodarskega in socialnega reda v državi, in prebivalce Slovenije navajala, naj se pridružijo oboroženim krdelom. Drugi obtoženec je posebej obdolžen zločina po čl. 2 Ducejeve naredbe z dne 24. X. 1941, ker je bil v posesti 3 vojaških pušk in 170 patronov brez dovoljenja oblasti. Omenjeni zločini so bili ugotovljeni v Kostanjevici 30. IV. 1942-XX.
Iz teh razlogov proglaša sodišče Butaro Franca pok. Franca, Butaro Franca, sina Franca, in Colariča Alojzija, sina Alojzija, za krive pripisanih jim zločinov in obsoja vsakega izmed njih v dosmrtno ječo in na pripadajoče kazni, stalno izgubo pravice izvrševati javne službe; nadalje jih obsoja sodišče na objavo pričujoče sodbe z vsemi zakonitimi posledicami ter na plačilo raz-pravnih stroškov.
Obenem odreja sodišče, da se pričujoča sodba enkrat v izvlečku objavi v »Piecolu« In v »Jutru« na stroške obsojeneev.
Kontrola Investicij inozemskega kapitala v Italiji
Po z nedavno objavljenim zakonom so uvedene omejitve glede Investicij inozemskega kapitala v Italiji. Vsaka prodaja nepremičnin in podjetij inozemcem je brez odobrenja zunanjega ministrstva in korporacijskega ministrstva neveljavna. Predhodno odobrenje je potrebno tudi če ino-zemec kupi italijanske delnice ali družbene deleže. Ta predpis se ne nanaša na promet italijanskih delnic v inozemstvu, če delnice proda osebi, ki ima v inozemstvu stalno bivališču.
Kakor je znano so morali v zvezi z obvezno pretvoritvijo navadnih delnic v imenske delnice tudi inozemski imetniki delnic italijanskih družb prijaviti delnice pri konzulatih zaradi spremembe v imenske delnice, ki bodo opremljene z označbo, da krožijo v inozemstvu. Spremembo lastništva takih delnic je treba v inozemstvu javiti konzulatom, da se ta sprememba vpiše v register delničarjev dotične delniške družbe. Za prijavo delnic je bil v evropskih državah določan skrajni rok 31. julij, za izvenevropske države pa 31. avgust. Italijanska vlada je sedaj za Nemčijo ta rok izjemno podaljšala do konca leta.
Novi aakon o kontroli investicij inozemskega kapitala se nanaša tudi na izkoriščanje kapitalnih dobrin in tudi na najemninske in zakupne pogodbe, ki so sklenjene za dobo več kakor 9 let. Pri zakupih se ne izda dovoljenje, če gre za podjetja in naprave, ki so važne za državno obrambo. V primeru, prepovedane prodaje, lahko zunanji minister odredi amortizacijo dotičnih, brez dovoljenja inozemcu prodanih delnic; če pa so delnice v Italiji, se prosto prodajo domačemu kupcu.
Delniške družbe smejo v register delničarjev vpisati prenos delnic na inozemskega kupca le v primeru, če je bilo predloženo odobrenje zunanjega ministrstva za prodajo. Tudi prenos delnic, ki so bile prodane pred objavo tega zakona inozemcem, se sme vpisati v register le tedaj, če izjavi Ilacionalni institut za zunanjo trgovino, da ni pomislekov. Delniške družbe morajo v 60 dneh temu institutu sporočiti vse inozemske delničarje z označbo štsvila delnic, ki jih imajo.
Stoletnica umetnih gnojil
Če danes Evropa lahko preživlja in hrani 500 milijonov ljudi in če pomislimo, da pred poldrugim stoletjem niti 175 milijonov ljudi v Evropi ni moglo pridelati dovolj hrane, tedaj spoznamo kako ogromen napredek je zabeležila kmetijska proizvodnja v tem razdobju. Pretekli mesec je poteklo točno 100 let. odkar je veliki kemik Justus von Liebig izdal svoje osnovno delo »Kemija in njena uporaba v kmetijstvu in fiziologiji«, s katero je postavil osnovna načela prehrani rastlin. Dokazal je, da se da kmetijska proizvodnja bistveno povečati, če se zemlji zopet dodajo odtegnjene hranilne snovi ne samo s hlevskim gnojem, temveč tudi s kemičnimi snovmi, ki so danes znane kot umetna gnojila. Liebig je dokazal neracionalnost takratnega izkoriščanja zemlje, ki je imela za posledico, da je zemlja vedno bolj slabela, kar je povzročalo pogoste katastrofalno slabe letine, kajti skozi stoletja je kmetijstvo vze-malo zemlji hranilne snovi, ne da bi jih zemlji v enaki količini zopet nadomeščalo. Tako se je v prejšnjih stoletjih pogosto pojavljala lakota po slabih letinah, ki je imela tudi za posledico, da je propadala živina in jo je moral poklati, ker ni bilo krme. Občutno zmanjšanje stanja živine pa je povzročilo, da je imel kmet še manj hlevskega gnoja in da je zemlja še bolj oslabela. Zaradi slabe prehrane je bila živina v skrajno slabem stanju. Okolnost, da Evropa takrat ni mogla preživljati niti razmeroma majhnega števila prebivalcev, je imela za posledico, da so se ljudje izseljevali v prekomorske dežele, da se tako izognejo nevarnosti lakote.
Liebig je postavil načelo, da je treba izčrpani zemlji dodati potrebne količine dušika, fosforne kisline, kalija in apna, ker more le dodatek teh mineralnih hranilnih snovi zopet usposobiti zemljo za večji pridelek. Spoznanje osnovnih načel prehrane rastlin, ki so danes vsakemu preprostemu človeku znane, je sredi preteklega stoletja predstavljalo pravo revolucijo. Sicer je trajalo še dolgo, da so se udomačila umetna gnojila, toda uspeh ni Izostal, ko se je v teku desetletij izkazalo, da so pravilno gnojena zemljišča dala znatno večji pridelek. Rastoča proizvodnja krmil je omogočila povečanje številčnega stanja živine, s tem pa je od leta do leta naraščala tudi razpoložljiva količina hlevskega gnoja, ki je zopet pripomogel skupaj z uporabo raznih odpadkov, da je postala zemlja humozna. V kakšnem obsegu se je v dobrem stoletju povečal donos raznih kulturnih rastlin, nam kažejo naslednje številke:
Leta 1800 je odpadlo v Nemčiji na 100 prebivalcev 185 ha obdelane zemlje, ki pa na tej površini ni mogla dati prebivalstvu dovolj prehrane V povprečju 1932-37 pa je odpadlo na 100 prebivalcev v Nemčiji komaj 41 ha obdelane zemlje, ki je skoro omogočila pFehrano pri znatno višjem življenjskem standardu in je bilo potreba le majhen odstotek uvažati iz inozemstva. Leta 1800 so v Nemčiji pridelali na hektar 10.3 metrskega stota pšenice, v povprečju 1931-35 pa 23.4 metrskega stota, hektarski donos pri ječmenu, ki je važen za prehrano živine, pa se je povečal od 8 na 22.1 metrskega stota in povprečni pridelek krompirja od 82 na 177 metrskih stotov na ha. Če bi se sodobna načela kmetijske proizvodnje v enakem obsegu uporabljala tudi v državah vzhodne in jugovzhodne Evrope ne bi samo odpadla potreba uvoza živil, temveč bi imela Evropa še preveč živil.	. .
Osnovno spoznanje Liebiga je bistveno pripomoglo k temu ogromnemu napredku. Pričakovati je. da se bo po vojni z uvedbo racionalnih metod pridelovanja tudi v vzhodnih in jugovzhodnih državah dvignil donos, kar bo omogočilo, da bo Evropa lahko vso potrebo živil proizvajala na lastnih tleh. _
Gospodarske vesti
«= Samooskrba Italije s sladkorjem.
Leta 1936 je znašala s sladkorno peso posejala površina 1« 120.000 ha, lani 140.000
ha, letos pa je povečana na 150.000 ha.
Kakor poroča nacionalni konzorcij sladkornih proizvajalcev, kaže letošnja letina sladkorne pese prav dobro ln je v polni meri zajamčena samooskrba Italije s sladkorjem.
= Dovoljenja za uvoz blaga. Tvrdke, lri
so vložile prošnje za uvoz odnosno izvoz, se pozivajo, da v pisarni Pokrajinskega sveta korporacij. soba št. 25-11, prevzamejo med uradnimi urami uvozna oziroma izvozna dovoljenja.
= Pooblastila za nakazilo špirita. Tvrdke, ki so vložile prošnje za izdajo pooblastila za nakup špirita, se pozivajo, da se zglasijo v pisarni Pokrajinskega sveta korporacij, soba št. 25-11 med uradnimi urami, zaradi prevzema pooblastila.
= Zaščita označbe »Solingen« v Italiji. Industrijska in trgovinska zbornica v Solin genu je s podporo nemške državne organizacije industrije stopila v stik z italijansko industrijsko korporacijo, s katero je sklenila sporazum o zaščiti označbe Solingen na raznih jeklenih izdelkih, kakor so noži, škarje, britvice itd. Italijanska industrijska korporacija se je zaveaala, da bo v bodoče preprečila uporabo označbe Solingen na jeklenih izdelkih, zlasti na britvicah. Podoben dogovor bo sklenila tudi italijiansika organizacija trgovcev.
= židovska podjetja v Franciji. Po uradnih podatkih je bila doslej v zasedenem delu Francije na podlagi na vso Francijo veljavnega zakona v anziranju podjetij pri 31.699 židovskih podjetjih uvedena prisilna uprava (od tega odpade 24.914 židovskih podjetij na Pariz). Pri manjšem številu podjetij je postopanje še v teku odnosno se raziskuje obseg udeležbe in vpliva židovskega kapitala. Od židovskih podjetij pod prisilno upravo je bilo doslej prodanih 4053 podjetij. Kupci so bili poleg zasebnikov, država občine, zavarovalnice, železniška družba itd. Izkupiček od prodanih podjetij je naložen na vezanem računu in morejo bivši lastniki podjetij s tem izkupičkom le v omejenem obsegu razpolagati. Poleg tega je bilo 2792 židovskih podjetij likvidiranih. V zasedenem delu Francije postopanje še ni tako daleč napredovalo, pri čemer je seveda upoštevati, da je bil prej pretežni del židovskih podjetij v Parizu, ki spada v zasedeni del Francije. V nezasedenem delu Francije je bilo doslej uvedena prisilna uprava pri 1500 židovskih podjetijh.
= Letina v Srbiji. Iz Beograda poročajo, da se letošnji pridelek pšenice na področju Srbije trenutno ceni na 2.8 milijona metrskih stotov, kar zadošča za prehrano Srbiie. Na prizadevanje vlada se je letos znatno povečala površina posejana s koruzo. Če bo vreme nadalje ugodno, bo dala koruza izredno obilen pridelek. Površina, posajena s krompirjem, se je povečala za 50°/o. Če se računa le s povprečnim pridelkom 50 metrskih stotov na hektar, bo znašal pridelek krompirja 1.5 milijona metr« skih stotov.
= Konjunktura za švicarske železnice, švicarske zvezne železnice ki so imele pred vojno vrsto let primanjkljaj v svojem poslovanju, so zaradi naraslega tranzitnega prometa in znatno manjše konkurence od strani avtomobilov zabeležile pri naraslem prometu znatnejši presežek. Tudi v prvem letošnjem poletju so celotni obratni dohodki narasli in sicer 222.3 milijona frankov (lani 210.3). Po odbitku povečanih obratnih stroškov in stroškov a obnovo ostane presežek 82.6 milijona frankov (prejšnje leto 95), iz katerega pa je treba še kriti potrebne zneske za obrestno službo ln za odpise, vendar bo tudi pri teh odbitkih ostal primeren čisti dobiček.
= Naraščanje obtoka bankovcev v Egiptu. Obtok bankovcev Egiptske banke se je povečal od 22.2 milijona egiptskih funtov ob izbruhu vojne na 53.8 milijona egiptskih funtov ob koncu maja letošnjega leta. To povečanje obtoka je v znatni meri pripisati okolnosti, da je morala Egiptska bani ca dati angleški vojski na razpolage potrebno količino novčanic. Anglija pa je dala banki le angleške državne obveznice. Tako mora Egiptska banka posredno pomagati pri financiranju angleških vojnih izdatkov. V tej zvezi poročajo, da ima angleški kapital odločilen vpliv na vodstvo Egiptske banke.
= Obnova proizvodnje sladkorja na Javi. Na Javi je 84 tvornic sladkorja, ki proizvajajo sladkor po veliki večini za izvoz. Letos spomladi so pred japonsko zasedbo Jave vse tvornice ustavile obratovanje. Zdaj je Japoncem uspelo pri 13 tvornicah zopet vzpostaviti delo in do konca avgusta je odrejeno, da morajo vse tvornice zopet obratovati, ker so izgledi ta pridelek sladkornega trsa, kakor tudi sladkorne pese prav dobri.
Borba za neodvisnost Indije
Bangkok, 1. avg. d. Danes se v mestu Pocna sestane stalni odbor indij-ske muslimanske lige. Pododbor stalnega komiteja Je že sestavil več resolucij, o kaiterih bo stalni komite razpravljal na današnji seji Seji bosta prisostvovala tudi indijski podkralj in član izvršnega odbora indijskih organizacij v tujni M. S. Aeney.
Bangkok, 1. avg d. Iz Kalkuite se je rrc-delo za nov britanski načrt, kako naj bi se jeridobiilo indijsko prebivalstvo za britanske vojne cilje. Na britanski pritisk je »Kitajska liga v Kalkuti« izdelala načrt, po katerem bo poslanih v vsa večja in manjša naselja v Indijo veliko število posebnih kitajskih delegacij, katerih naloga bo s propagandnimi govori in prireditvami vplivati na mnenje indijskega prebivalstva, pred-vse v tem smislu, da se mu prikaže nevarnost, ki grozi Indiji od Japonske.
JustiSikacija treh teroristov v Madridu
Madrid, 1. avg. s. Ustreljene so bile tri osebe, ki so pripadale zločinski tolpi, ki j« delovala s političnimi nameni.
Eksplozija v španski smodnišnici
Madrid, l. avg. s. V smodnišnici Puebla de Vallona blizu Valencije je nastala huda efksplozija, ki je povzročila smrt 4 vojakov tamkajšnje posadke in znatno škodo na zasebnih poslopjih. Nesrečo je povzročila hu<fa vročina, ki se čuti te dni v tej pokrajini.
Spomini na staro Ljubljano
Resljeva cesta je bila pred 70 leti take rekoč še v zraku. Od mesarskega mostu je držala cesta samo do šentpetrske ceste, kjer je bila znana, dobra Urbasova gostilna. Urbasovo hišo in druge stranske hiše so podrli ter napravili čez vrtove in travnike cesto do sedanje Slomškove ulice. Razširjeno cesto so zvezali s cesto pri ljubljanski plinarni; vse hiše tod so zrasle pred 60 leti. Pri tej priliki sta se razširili Ko-menskega ulica ter Slomškova ulica. Na desni strani za sedanjo ljudsko šolo na Ledini je bilo živinsko sejmišče. Blizu sedanje elektrarne v Slomškovi ulici in nasproti travnikov je pa stal parni mlin, last Kranjske industrijske družbe. Posestvo so pozneje prodali, kupile so ga usmiljenke in preuredile poslopje ob Slomškovi ulici v Marijin dom. Dalje doli se je širila sloveča »Kravja dolina«. Na desni strani so bile same nizke, pritlične hiše, nadalje pa travniki. Na desni strani' so nameravali napraviti velik park, kar pa se žal ni uresničilo. Sezidali so slednjič veliko vojašnico in nastale so druge hiše. Tako je pred 70 leti zraslo tudi zavetišče sv. Jožefa, potem samostan lazaristov ter lepa sedanja cerkev.
Kopitarjeva ulica je približno še taka, kakor je bila pred 70 leti. Na levi strani proti mesarskemu mostu stoji Mahrova hiša. Ker se je cesta povišala zaradi zgradbe novega betonskega mostu, so napravili stopnice za dohod na trg. Na desni strani ulice je bila pred 70 leti hiša gostilničarke gospe škerjančeve. Po nieni smrti je postala hiša last njenega sina žana škerjanca, ki je bil tudi gostilničar in trgovec z mesnimi izdelki. Postal je pod Hribarjem občinski svetovalec. Staro hišo je škerjanc popolnoma podrl in postavil krasno enonadstropno hišo. žiil sta škerjanc in njegova soproga kmalu umrla. Zapustila sta precej imovine v dobrodelne in kulturne namene. Dediči so hišo prodali Katoliškemu tiskovnemu društvu, ki je potem na tem in drugih prostorih sezidalo današnjo tiskarno.
Dunajska cesta, ki se je pozneje imenovala Tyrševa in danes Bleiweisova, se je zelo izpremenila. Veliki potres je razdejal garnizijsko bolnišnico in vojaško oskrbovališče. Na teh prostorih je sezidala Ljubljanska kreditna banka svojo veliko palačo. Pokojninski zavod je pa postavil »nebotičnik« in druge stanovanjske hiše. Odprla se je lepa nova ulica, kjer zdaj stoji veliki Dukičev blok. Na levi strani Dunajske ceste je sezidal pred 70. leti podjetnik Luka Tavčar, tast našega odličnega pisatelja Janka Kersnika, notarja na Brdu, nasproti bivše deželne bolnišnice, za tiste čase kar impozantno palačo, hotel »Evropa«, kjer je bila kavama in restavracija. Hotel so opustili, pozneje tudi restavracijo, ostala je samo še kavarna, ki jo vodi kavarnar Tone j c. Hišo je kupila pozneje Graška vzajemna zavarovalnica, zdaj je pa lastnik trgovec Gregorc. Znana Medijatova hiša je zrasla po načrtih M. Peternela že davno pred 70. leti. V spodnjih prostorih je bila pred 70 leti gostilna, zgoraj pa dosti stanovanj. V Medijat^vi hiši so stanovali in umrli naslednji znani slovenski možje: Jakob Zabukovec, višji računski svetnik, I. Mu-lej, računski revident, Simon Rutar, profesor. Franc Leveč, deželni šolski nadzornik, in Milan Pajk, profesor.
Hiša stavbne družbe G. Tonnies je bila v dolžini večja kakor zdaj, zraven hiše je bil velik park, okoli njega lena železna ograja. Del te hiše so pred 20 leti podrli, napravili so čez park Dvorakovo ulico. kjer so nastale nove, lepe hiše. Hiša Gospodarske zveze je bila pred 50 leti hotel. last M. Vilharja, ravnatelja mestnega užitninskega urada. Na hiši je bil star napis »Hotel Baierischer Hof«, ki ga je pokojni Vilhar spremenil v »Hotel Bavarski dvor«. Gregorčeva hiša je bila pred 70 leti last Kalistra, pozneje pa trgovskega podjetnika Zidarja.
Zlasti se je izpremenila Dunajska cesta onstran železnice. Tam je bila Tschinklo-va tovarna, kjer so izdelovali kand'"te in razne sladkarije. (Pred 70 leti so v Ljubljani in soseščini precej sadili sladkorno peso; rastla je tudi ob Tivoliju. Zal se j« ta kultura opustila; izdelovanje sladkorja bi nam ravno v današnjih časih mnogo koristilo.) Dalje na levi strani je imela tvrdka G. Tonnies veliko stavbno podjetje, mizarstvo, železolivarstvo itd. To podjetje je po smrti Tonniesovih dedičev polagoma razpadlo. Tovarne in delavske hiše so podrli šele po razsulu Avstrije. Prostor so parcelirali, nastale so nove ulice in hiše, ki spadajo v novo mestno četrt, imenovano »Bežigrad«.
Hiše in stavbe na desni strani Dunajske ceste od sedanje glavne pošte prav do Dalmatinove ulice so iste kakor so bile pred 70 leti. lastniki so se pa menjavali. Hotel »Slon« je bil 70 leti last Zalarja, potem Gnezde, nato Gnezdovih dedičev. Po razsulu Avstrije je kupil poslopje trgovec Koritnik, ki je sprednji del poslopja podrl ter pozidal novi hotel »Slon«. — Hiša Državne hipotekarne banke je bila pred 70 leti last gospe Grumnikove, tašče pokojnega odvetnika dr. Moscheta. Prešla je v last Moschetove vdove, rojene Zesch-ko. oziroma njene hčerke gospe Valentove. Nato je kupila hišo Trgovska banka, slednjič pa jo je prevzela Ljubljanska kreditna banka. V tej hiši je bil še pred 50 leti lekarnar Piccoli, ki pa se je potem preselil v sosedno hišo, katero je kupil od trgovca Schoberja, Kočevarja, ki je bil pred 70 leti trgovec na Mestnem trgu. — H ša »Pri šestici« je bila pred 70 leti last trgovca Jeunikarja. V hiši je bila že takrat dobra gostilna. Stari Jeunikar je imel precejšnjo družino. Hišo in trgovino je prevzel po smrti njegov sin, kateremu se je pa pred 40 leti omračil um ter je nesrečni mož napravil samomor. — Hiša A. Agnole, trgovca s steklom, je bila do poloma Avstrije last trgovca Burgerja, ki je hišo prodal ter se izselil v Avstrijo. Pred 70 leti je bila Biirgerjeva trgovina velika. Stari Biirger je imel tudi hišo na Mestnem trgu. ki so jo dediči prodali trgovcu H. Kendi. — Mathianova hiša je bila že pred 70 leti last trgovca Janeza Mathiana, trgovca s pohištvom. Po njegovi smrti pred 50 leti je prešla v last hčerk. Trgovino s pohištvom je pa prevzel sin Ivan Mathian. ki je bil z menoj štiri leta na ljubljanski realki, potem pa je obiskoval. Mahrovo šolo, nakar je šel še v Nemčijo, kjer je obiskoval razne trgovske zavode ter dobil naslov arhitekta. Poročil se je z Antonijo Lenarčičevo iz znane rodbine pri Vrhniki; bila je sestra gospe 'dr. Gregoričeve in gospe dr. Ferjan-
čičeve, vdove po dvornem svetniku tn državnem poslancu. Trgovina je bila pred 50 leti na višku. — Zadnja hiša na vogalu ob sedanji Dalmatinovi ulici je bila pred 70 leti last sodnega svčtnika viteza Gariboldija; ta se je poročil pred 70 leti z vdovo Mauserjevo, ki je sezidala lepo palačo na vogalu sedanje Beethovnove in Puccinijeve (Knafljeve) ulice. Po smrti g. Gariboldija (pred 40 leti) je prodala vdova hišo tvrdki Schneider & Verovšek, trgovini z železnino. Trgovina je bila tam že pred 70 leti, njen lastnik je bil K a v š e k, ki je bil udeležen kot delaven mož pri raznih podjetjih, tako tudi pri sedanji Ljudski posojilnici. Kavšek je bil sin višjega davčnega inšpektorja, ki je bil tudi občinski odbornik in župan v Spodnji Šiški. Pridobil si je s svojim znanjem in delom veliko zaslug za občino Šiško, kjer so imenovali po njem tudi eno ulico. Bil
originalen uož, na starost nekoliko čudaški Umri je pred nekaj leti. Po razsulu Avstrije je solastnik Schneider izstopil iz trgovine ter se preselil s svojo družino v Avstrijo. Trgovina z železnino se je izdatno razširila in je zdaj last Verovškovih dedičev. Pri tej priliki je vredno omeniti, da je imel oče umrlega trgovca Jurija Ve-rovška veliko vrtnarijo. Imel je tri sinove: prvorojenec je bil trgovec, drugi mestni uradnik pri knjigovodstvu, navdušen telovadec in zastavonoša, tretji pa je bil prerano umrli gledališki umetnik, ki so mu prijatelji postavili pred opernim gledališčem skromen spomenik. — Nadaljnje hiše od Dalmatinove ulice 90 vse trpele ob ljubljanskem potresu, tako zlasti deželna bolnišnica. Od te dalje je bil velik zid prav do sedanje Miihleisnove hiše, ki je deloma še taka, kakršna je bila pred 70 leti.	K- Iosin-
Veliki načrt! m gradnjo hiš po vojni
Glasilo nemške delavske fronte v Berlinu je v zadnji številki objavilo daljši članek, ki razodeva zanimive npčrte za gradnje hiš po sedanji vojni. Članek pravi:
Evropa je danes v največji vojni, kar jih je zabeležila njena zgodovina. Po sedanji vojni se bodo morali gospodarstvo, družabno življenje in delitev dela med posameznimi državami tako iizenačiti. da bo Evropa res v stanju ustvariti red, ki bo ustrezen vsem narodom. Več ali manj se povsod kaže potreba, da dobi delovni človek udoben, 'lep in predvsem cenen dom. Toda ta lepa zamisel se po večini iz <?os<po-darskih vzrokov ni mogla izvesti. Zidanje hiš z najboljšo naložbo kapitala je glavni krivec nevzdržnega stanja v današnjem stanovanjskem gospodarstvu vobče. Med stroški zidave in vzdrževanjem hiše na eni ter najemnino na drugi strani je veliko nesorazmerje. Prav za prav bi najemnina smela biti <samo nekoliko višja od stroškov za vzdrževanje stanovanja. Ker pa je najemnina po navadi mnogo višja, denaša obresti in odplačuje glavnico, kar gre seveda vse samo na račun širokih plašiti naroda.
V današnjem narodnem gospodarstvu ni mogoče vsakemu nocdincu. kakor nekoč ni bilo mogoče vsakemu kmetu, zmagati z lastnimi močmi stroške za zidanje hi5e. Dohodki širokih ljudskih plasti »o prenizki, da bi zadostovali za la?tno zidavo pač pa je to svojca® bilo mogoče v manjših mestih, kjer je skoraj vsnk drugi meščan imel lastno streho nad glavo.
Na novih temeljih narodnega, go»rudarstva je vodja odredil, naj bodo storjene vse priprave, da se bo takoj po vojni lahko pričelo prvo ponjav je velike obnove, namreč zidanje hi« in s tem dokončna rentev stanovanjskega vprašanja. Naloga priprav-
ljalnih del je poverjena posebnemu državnemu komisarju za gradnjo stanovanj ter voditelju nemške delavske fronte. Delov-noznanstveni zavod je premotril bodočo rast prebivalstva in razpoložljiva sredstva ter je sestavil načrte, po katerih bodo šti-risobna stanovanja z vsemi potrebnimi prostori veljala mesečno samo 25 do 30 mark. Posebna pozornost bo posvečena kmetijskim delavcem. Doslej so hili že v 15 kmeti isikih okrožjih izdelani vzorni modeli. Sam osnutek ne predstavlja enotnega tipa, marveč različne oblike, ki ustrezajo značaj* svojega okolja. Tako se bodo torej nove kmetijske hišice gradile v skladu s tradicijo ter z Gospodarskimi in podnebnimi razmer rami. Pri izvedbi načrtov bodo sodelovali kmetje, organizacije in stavbeniki.
Nadalje so izdelani načrti za hiše nem-škh povratnikov. — Gradnja njihovih bivališč je med največjimi gradbenimi podjetji, ki jih izvaja Nemčija v teku vojne. Tako je bilo samo v Inomoatu zgrajenih za preselitev preko 6000 stanovani. na deželi pa preko 5000 hišic in 70 kmečkih naselij.
Vse na novo zgrajene hiše ne bodo ni kak vir dohodkov za glavni čar je. marveč bodo skupno narodno premoženje, ki ne bo dajalo nikakih denarnih obresti. Stanovanjsko vprašanje lahko v celoti re-ši samo država, to se pravi: narodna skupnost v najširšem pomenu besede. To pa ne velja samo za Nemčijo, marveč za vse narode. Če upoštevamo razvoj naroda ter potrebo po stanovanjih in potrebna sredstva. mora biti vsakomur jasno, da lahko samo država, oziroma narod, najhitreje in najbolje izvede tako velik stanovanjski načrt Zaposlenim in zadovoljnim ljudem je treba po vojni nuditi zdrav in let> dom, kajti samo na ta način se bo najbolje vzdržala življenjska in ustvarjalna moč vsega naroda
Pa sadisfi maturi mestnega liceja
Splošna gospodarska kriza, ki je v začetku preteklega desetletja pritiskala na bivšo Jugoslavijo, je spra/vila tudi ljubljansko mestno občino v težak finančni položaj. Tokrat se je med drugimi predlogi, ki naj bi ta položaj omilili, pojavila tudi m-Bel, naj bi se opustil dekliški lice j, kakor se je splošno imenovala mestna ženska realna gimnazija. Zagovorniki te operacije so navajali, da je skrb za srednje šole stvar države, ne pa občine, katero izdatki za mestno žensko gimnazijo močno tež jo. Po dolgi borbi za in proti ukinjenju je ljubljanski mestni svet 1. 1935. končro defi-nitivno sklenil postopno opustili licej. že istega leta se je zaprl prvi razred in nato vsako leto en razred višje, tako da je za ravnokar minulo šolsko leto ostal le še osmi razred. V ponedeljek so tudi te zadnje gojenke končale maturo in s tem obenem zaključile življenjsko pot zavoda, ki je igral v vzgoji slovenskega ženskega naraščaja taJco važno in odlično vlogo. Konec mestne ženske realne gimnazije torej ni v nikaki zvezi z vojno in zgolovinskimi spremembami, ki jih je vojna prinesla, temveč je le izvršitev že davno prej storjenega in postopno izvajanega sklepa. Vsekakor pa je v redu, da se s hvaležnostjo ozremo na delo tega zavoda, ki ga je v skoro petdesetih letih njegovega obstoja obiskovalo več tisočev naših deklet.
Zavod je bil ustanovljen kot mestna tri-razredna višja dekliška šola na pobudo znanega mecena, veletrgovca in veleposestnika Josipa Govupa, ki je v ta namen daroval 170.000 kron, ustanovitev pa je sk'e-nil občinski svet ljubljanski na seji dne 10. aprila 1894. S tem je bila izpolnjena želja, ki je že dolga leta navdajala naše meščanstvo in izobraženstvo. Otvorjena pa
je bila šola šele na začetku šolskega leta 1896/97 in njen prvi ravnatelj je bi prof. clr. Lovro Požar. Za prvo s;lo se je šola nastanila v drugem nastropju zgodovinsko znamenite Zoisove palače na Bregu, v naslednjem šolskem letu pa se je preselila v hišo Glasbene Matice v Gosposki ulici. Z razpisom b všega duna jskega ministrstva z dne 13. aprila 1906 se je višja dekliška šola preuredila v 6 razredni mestni dekliški licej, katerega naloga je bila, da podaja slovenski ženski mladini širšo splošno iz-»braizbo, ki naj bi naše ženstvo napravila duševno zdravo, krepko v volji, energično in vztrajno v delu, ki pa naj bi mu delal tudi potreben temelj za razne praktične poklice.
Otvorjen je bil novi licej s 1. razredom v šolskem letu 19#7/8 v novo sezidanem šolskem poslopju, za katero je napravil načrte arh tekt prof. Maks Fabiani. Zidavo je spet omogočil predvsem mecen Gorjup, ki je v ta namen poklonil 100.000 kron, mestna občina pa je votirala 300.000 kron. Mestni licej je dobil pravico javnosti, reci-prociteto učiteljstva in pravico, da gojenke polagajo zrelostne izkušnje ter se jim izdajajo državno veljavna izpričevala »do nadaljnjega«. — V teku let pa se je Izkazalo, da licej v takratnem obsegu ni povsem ustrezal potrebam. Gojenke so ga lahko dovršile že s 16. letom, ko so Imele le malo možnosti, da bi se uveljavile v kakršnem koli poklicu. Tako je sama po sebi zrasla zamisel, da se šola spremeni v žensko realno gimnazjo. Na pobudo kurato-rija je vodstvo liceja spomladi 1919 izdelalo učni načrt in v začetku šolskega leta 1919/20 je bil nato otvorjen 1. razred ženske realne gimnazije. Prvemu razredu ie vsako leto postopno sledil naslednji višji
P. Ceferin:
šah je lepotec.
Krasen volčjak z rodovnikom.
Pravi pasji Adonis!
Ko ga je srečna usoda pripeljala v Do-brinkovo gostoljubno hišo na periferiji, je bil majhen, nebogljen kužek, ki se je le s težavo vzpenjal po stopnicah in zdfaj tu
zdaj tam napravil kako »afero«.
»Drajfusovo afero«, kakor je hudomušni stre imenoval tista ljubka jezerca. V kratkem času se je pa čudovito potegnil in znašel v pravega pasjega velikana.
Gospa Dobrinka ni bila nikdar navdušena zanj.
»Tebe in mrcino bom nagnala iz h:še!« je nahrulila Vidka, šahovo usodo, ko ga je bil v naročju prinesel domov.
Začela se je huda jezič.iu in živčna voj: na.
Zmagal je seveda Vid.
Kdaj je še b:la premagana ta zdrava korenina!
Njegovi živci so jeklene vrvi!
Jezik — mlinsko kolo!
Njegova energija bi vrgla svet s tečajev!
»Vse doseže, kar mu drago!«
Rada — ali nerada: gospa Dobrinka se je morala udati.
Šah je — kot prijatelj -zmagovalca — dobil pod štedilnikom toplo, varno zavetje ...
Gospodična Zlatka, ki pri Dobrinovih prav spretno suče kuhalnico, je mladega štirinožca pogledala s prijaznim očesom. Vzljubila je kužka in mu posvetila ves prosti čas, da ga vzgoji za dostojnega člana pasje bratovščine. Kakor mi je bila sama priznala, je izgrešila svoj poklic in bi morala biti cirkuška jahalka in kro-tiKca divjih zveri.
Z občudovanja vredno marljivostjo tn potrpežljivostjo je dosegla kaj lepe uspehe.
Seveda je na S ah tudi po svoji Inteli-
razred, hkratu pa «* n
liceja.
že leta 1908. je dr. Lovro Požar postal ravnatelj L državne gimnazije v Ljubljani in tedaj Je bilo ravnateljstvo mestnega dekliškega Hceja poverjeno zaslužnemu naravoslovcu prof. Ivanu Macherju, ki je ostal na tem mestu do svoje smrti. 1919. Med prejšnjo svetovno vojno je bilo šolsko poslopje delj časa zasedeno po vojaštvu in tedaj je morala gimnazija gostovati po raznih sobah v mestu: v nekdanjem Narodnem domu, Glasbeni Matici pa v Auersper-govi palači na Novem trgu, dokler se ni po naklonjenosti župana dr. Ivana Tavčarja začasno preselila v prostore v Mladiki, kmalu nato pa spet pod lastno streho. Za Macherjem je bil za direktorja imenovan prof. Anton Jug, ki je ostal zavodu na čelu do svoje tragične smrti leta 1935.
Ko je bil zavoi spremenjen v gimnazijo, se je zanj začela doba novega razmaha ln procvita.
Vzdrževanje doto pa je UBo a mestno otv čino težko breme, zlasti ker v novejših časih nismo več srečava^ mecenov, kakršen je bil plemeniti Gorup. Samo za vzdrževanje gimnazije je mestna blagajna tro§ila letno nad 600-000 lir. Zato je razumljiva odločitev mestnega sveta ljubljanskega, da mestno žensko realno gimnazijo opusti.
Medtem ko je v teh osmih letih padal razred za razredom, pa so kakor listi z drevesa v jeseni odhajali od nas tudi nekateri najvidnejši učitelji zavoda. Za direktorjem Jugom, čigar mesto je po njegovi smrti zavzel prof. dr. Anton Bajec, je dne 18. maja 1938 umrl najpopularnejši član licejskega. profesorskega zbora, pisatelj dr. Ivan lah, dve leti pozneje, dne 26. januarja 1940, pa veliki prirodoslovec prof. dr. "^avel Grošelj. Z maturo, ki jo je poslednji letnik liceja pred tednom dni zaključil v staro-znani Turjaški palači pri Križankah, se je zaključil pomemben li ~t naše nrosvetne zgodovine.
MODA IN DOM
Moderna čepica v športnem slogu
Lahko si napravimo same tališno moderno čepico, ki ima obliko stare dalmatinske čepice in ki jo obšijemo s križci v različnih barvah. Zamišljamo si jo iz temno-
modrega klobučevinastega blaga, vanjo pa uvezemo križce z rdečo, belo in rumeno svilo. Cepiča učinkuje še bolj apartno, če jo spremljata enako izdelana torbica in tako izvezen pas. Takšna garnitura pa utegne osvežiti sleherno, še tako preprosto poletno obleko.
V športnem slogu
Oblačila v športnem slogu, bodisi da gre tu za obleke ali za kostume, učinkujejo nepopisno sveže, ker jih izdelamo iz blaga v svetli barvi in so tako preprosto ukroje-
na, da so vse črte kroja čiste ln kakor izrezane. Pri športnih oblekah si lahko privoščimo tudi kako posebno zanimivo podrobnost, na primer monogram na rokavu namesto na prsnem žepku, kjer smo ga bi1"- doslej vajene videti. K vsaki športni
Sredi britja vpraša brivec gospoda:
—	Oprostite, ali se brijete vi sami
—	Dovo4ite. kaj mislite, da vam bom de-ail konkurenco in bril druge?
— Dečko, ki smo ga sprejeli v službo, ni za nobeno rabo. V vsem je silno počasen. Edino, kar gre pri njem zelo hitro, je utrujenost.
obleki lahko nosimo športno jopico lz ne-premočljive svile, ki ji damo dobro znano obliko klasične turistične jopice. Pri jopici, ki jo najdemo na naši skici, je kapuca posebej sešita in pripeta, veliki žepi pa so prišiti z dvojnimi robovi.
Golobje — priboljšek k poletni kuhinji
Golobje so resnično izvrstna in tečna jed. Tudi bolniki jih lahko jedo. Ce jih okusno pripravimo, prekašajo celo piščance.
Ko očistimo golobom drobovje, jim od-režemo glavo in vrat, jim popukamo perje, jih umijemo in ko se odcedijo, jih dobro posušimo. Sploh jih pripravimo kakor piščance, v normalnih časih pa jim o vi jemo prsi z lepim, tankim kosom slanine, preden jih postavimo v pečico. Danes je tako razkošje seveda nemogoča potrata, zato si moramo pomagati na drug način:
Na ražnju. Na ta način pripravimo prav mlade golobe. Ko smo očistili golobe kakor po navadi, jih prerežemo na dvoje in sicer po dolgem. Nato odlomimo perutnice in vdenemo tačice v kožo trebuha, začinimo tako dobljene kose s soljo in poprom, jih malenkostno pomočimo v malo raztopljenega masla, nato pa prav rahlo še v suhe drobtine. Takšne jih damo na raženj in jih od časa do časa malo obračamo, čez pol ure so pečeni, serviramo jih s solato.
V omaki. Ko so golobje očiščeni, jih za-rumenimo na koščku masla, potlej pa pokrijemo kožico in jih dušimo na rahlem ognju do mehkega, zalivajoč jih od časa do časa z nekaj žlicami vode. šele sedaj odrežemo vrat in glavo, ki se za obaro do tega trenutka morata dušiti skupno z ostalim. Giave z vratovi damo v kožico, kjer smo doslej dušile golobe in sicer skupno z drobovjem( jetra, srce). Jed je izborna, če s' moremo v ta namen preskrbeti še malo telečjih ali govejih jeter, ki jih razrežemo na koščke in dušimo z ostalim. Sem dodamo še nekaj lističev žajblja in pol io-vorjevega lista. Na vse to zlijemo še nekaj žlic vina in pustimo dušiti na komaj zaznavnem ognju. Končno vse dobro pretlačimo skozi sito in damo pretlačeno skupno z golobi zopet v kožico, golobe pa razreže« mo prej še na štiri dele. Skupno z omako jih dušimo nekaj časa na rahlem ognju, da se dobro navzamejo njenega soka. Omaka mora postati končno precej gosta, na kar serviramo vse skupaj.
Z limonovim sokom. Golobe obdamo z lističi svežega žajblja in jih damo v kožico, na dno katere smo položile nekaj tankih lističev slanine. Začinimo jih s soljo, s poprom in z nekaj kapljami olja, nato jih d obrt) zarumenimo in ko so lepo zlatoru-meni, jih dušimo do mehkega z juho iz kock ali iz jušnega ekstrakta. Serviramo jih razpolovljene, po možnosti na koščkih zlatorumene opraženega kruha, preden jih damo na mizo, pa jih obilno začinimo z limonovim sokom.
Doma narejeni
predpražniki
Nikar ne zavrzite raznih koščkov vrvice, s katerimi vam trgovec zaveže zavitke! Spravljajte vsak ostanek vrvice ali vrvici podobnega tvoriva v posebno škatlo in ko zberete tega skromnega, toda potrebnega materiala dovolj, vam svetujemo, da zve-žete vse posamezne koščke in zvijete tako dobljeno vrvico v klobčiče. Iz starih vrvic lahko napletete z iglami štirioglate kose, ki imajo trdnost preprostih preprog. Te majhne preproge lahko potem uporabite za predpražnike ali pa vam pridejo prav v kuhinji za razne podstavke.
genci nekak »pes in pol«, ki preseneča z dolgim programom raznih umetnij.
»Kako kužek preži?« vpraša Zlatka.
šah takoj leže in položi lepo glavo na raztegnjeni prednji šapi.
»Kužek je mrtev!« se glasi strogo povelje.
šah se zavali na hrbot in pomoli vse štiri cd sebe.
»štej do deset!«
šah dvigne nogo, zdaj desno zdaj levo, In udari točno desetkrat po tleh.
Pravi triumf moderne pasje dresure je opravljanje »male potrebe« na stranišču. Ga "a tekmeca, zastopnika pasjega plemena, ki bi se mogel kosati ž njim v tej točki!
Zlatka ima v učnem načrtu tudi Se »veliko potrebo«.
Kadar bo v tej lekciji dosegla svoj smoter. takrat pa šah ne bo več pes.
Po vsej pravici bo aaslužil častni naslov »salonskega leva«.
Kakor je Zlatka brihtna deklica, neko neumnost je pa le zagrešila:
V svoji vnemi je šla predaleč, ko fe Šahu utepla skrivnost odpiranja vrat! Po tej lekciji se je šlah do mozga izmalačil. Postal je avanturist. potep in vlačugar. Nobene duri — če niso zaklenjene — niso tako trdno zaprte, da bi jih mrcina ne odprla in jo ne pobrisala na prosto.
Strah in trepet otrok na cesti!
Potem pa romajo mamice na njegov dom:
»Našo Vladko je talko prestrašil, da je dobila božjast!«
»Srakpperjeva mati ste!« odgovarja Vid.
»Zakaj pa puščate otroke brez nadzorstva! Boga zahvalite, da vas ne naznanim Društvu za varstvo mladine.«
Prisopiha in priropoče druga:
»Grižo je dobil naš Tomažek... Tako se je ustrašil vašega psa!«
»Srakoperjeva mati!« hoče Vid ponoviti grajo, pa ga prehiti zgovorna ženska s podrobnim opisovanjem razburljivega dogodka, kako je ubogi »malček« (strahotna beseda!) nič hudega sluteč stopical za materjo, pa je pridirjala pasja pošast in —«
»že verjamem, da ima vaš fant grižo, »jo mirno prekine Dobrinov študent.
»Zakaj pa klati in žre nezrelo sadje!«
So pia še druge pritožbe:
Ko je bil šah zalajal, je Marička izpustila torbico iz rok.
Kristina košaro.
Štefka punčfko iz cunj.
In vse te lepe reči je odnesel domov.
»Cez sedem let pride vse prav,« si je mislil.
Večkrat jo primaha kak rejec malih živali:
»Plačajte zajčka, ki ga je raztrgal vaS pes!«
»Gospa, ste mi že kupili drugo kokoš?«
Kar kljuko si podajajo vrtnarji:
»Vse gredice so pomandrane!«
»Čebula je uničena!«
»Razjokala sem se, • gospa, ko sem pogledala našo solato!«
Na hišnih durih je zdaj prilepljen listek z napisom:
»Pritožbe sprejemam le v času od 8. do 14. ure!«
»V grob me bo sgravil ta strašni CertoSN
Kronika
• • Smrt na fronti. Nemški listi poročajo, da je pri borbah za Sevastopol padel med drugim pesnik Franc grof Zedvritz, ki je bil vojni poročevalec. Po rodu je bil iz stare sudetske družine in se je rodil 1906 na Dunaju. Napisal je vrsto zanimivih knjig iz prirode in lovstva, ki so znane tuli pri nas. — Nadalje so padli na vzhodni fronti: odlikovanca z viteškim križcem major Ger-hard Florin in letalski stotnik Hermann Kuhi ter general oddelkov SA dr. Hermann Brauneck, uradni šef pri vrhovnem vodstvu oddelkov SA.
*	22. dete je rodila. V četrtek zjutraj je 461ettJa Elena Ferruccijeva v Rimu rodila hčerko, ki je 22. v vrsti njenih otrok. Pri krstu so ji dali simbolično ime Itala Ger mana Vittoria (vittoria^zmaga). Ferruccijeva je poročena 29 let, pa ima že tako lepo število rojstev za sabo, da nudi res redek primer plodnosti. Ko sta imela šest otrok, sta živela v veliki revščini. Mož je bil brez dela, družina je bila takorekoč brez strehe. Potem se je Duce sam zavzel zanje. Dobili so primerno stanovanje, mož je dobil zaposlitev kot pečar. Najstarejši sin je kot šofer pri vojakih. Pred letom se je poročil in nedavno se mu je rodil sinček, ki je zdaj dobil skoraj mesec dni nJajšo teto.
*	Žetev po mestih je opravljena. To se
nekoliko čudno čuje, je pa letos zlata resnica Ne samo v Ljubljani, tudi v vseh italijanskih velikih mestih so bila letošnjo pomlad razpoložljiva plodna tla po javnih trgih izpremenjena v koristne nasade. Tako si na primer na Cavourjevem trgu v Rimu, tam, kjer stoji Cavourjev spomenik nasproti palači največjega italijanskega dnevnika, še pred tedni motril zlato pšenico. Prav tako je žito rumenelo na slavni Piazza della Scala v Milanu in še po mnogih drugih znamenitih trgih. Zdaj pa je žetev opravljena. Delež, ki ga bodo letos prispevala mesta v splošni prehrani, bo vsega spoštovanja vreden, čeprav se vsi nasadi niso obnesli kar stoodstotno.
*	Smrt dveh luščilk riža pri avtomobilski nesreči. V okolici Bologne se je pripetila •huda prometna nesreča, ki je zahtevala življenje dveh mladih žensk. Tovorni avto s priklopnim vozom je peljal večjo skupino luščilk riža na delo. Iznenada se je priklopni voz zaradi nekega defekta prevrnil in ženske, ki so se nahajale v njem, pokopal pod seboj. Dve luščilki riža, katerih identitete pa ni bilo mogoče taJkoj ugotoviti, sta obležali mrtvi, tri druge so obležale smrtno nevarno ranjene, 37 ostalih pa je dobilo lažje poškodbe, da so jih morali vse skupaj prepeljati v bolnico.
*	EIAR-Radio Ljubljana obvešča svoje poslušalce, da bodo prva poročila v slovenščini na sporedu dnevno ob 12.30, namesto ob 7.30. Ta sprememba velja od nedelje, 2. avgusta t. 1. dalje.
*	Učite se strojepisja. — Novi eno-, dvo-in trimesečni tečaji prično v torek 4. avgusta. Pouk po desetprstni metodi. Uspeh zagotovljen, ker so na razpolago stroji raznih sistemov. Največja moderna strojepis-nica! 60 pisalnih strojev. Učnina zmerna. Vpiše se lahko vsakdo. Vpisovanje dnevno. Informacije, prospekte daje: Trgovsko uči-lišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15.
Naše gledališče
OPERA
Nedelja, 2. avgusta, ob 16: »Trubadur.«
Izven. Cene od 20 lir navzdol. Ponedeljek, 3. avgusta: Zaprto. Torek, 4. avgusta, ob 17: »Trubadur.«
Red A.
Sreda. 5. avgusta, ob 17: »Baletni večer.«
Lanskoletni abonma Sreda in B.
Četrtek, 6. avgusta, ob 17: »Trubadur«.
Red četrtek.
Danes v nedeljo ob 16. bodo peli Verdijevo opero »Trubadur« izven abonmaja. Peli bodo: grofa Luno—Janko, Leonoro— Hevbalova, Azuceno—Golobova, Manrlca— Franci, Ferranda—Petrovčič Tone k. g., Ines—Polajnarjeva, Ruiza—Kristančič, cigana—M. Gregorin. Dirigent: A. Neffat, režiser; C. Debevec, zborovodja: R. Simoni tU
Lanske abonente reda Sreda in B opozarjamo, da bodo imeli v sredo 4. t. m. ob 17. uri v nadomestilo za lani odpadlo predstavo »Ero z onega sveta« uprizoritev »Baletnega večera«. Spored obsega: »Chopi-niano«, Dohnanyjev »Pieretin pajčolan« v treh slikah in Borol:nove »Polovske plese«. Sodeluje ves baletni ansambl in solisti: Bravničarjeva, Japljeva, Remškarjeva, Go-lovin, Kiirbos k. g in Drago Pogačar. Di- J rigent: D. Zebre, koreograf: inž. P. Golo-vin. Načrti za kostume v »Pieretnem paj-čolanu«: Jela Vilfanova, izdelava pod vodstvom Staničeve in Remškarja.
Opera bo končala sezono 10. avgusta, nato bo ostala zaradi snaženja do 2. septembra zaprta.
IZ LJUBLJANE
Novi grobovi. V Ljubljani je umrl g. Fran Kratnar, višji davčni upravitelj v pokoju. Na poslednji poti ga spremimo današjo nedeljo ob 5. iz kapele sv. Frančiška na Žalah k Sv. Križu. — V Gorjah pri Bledu pa je umrl organist g. Tone Bi-žal. Pokojnima blag spomin, žalujočim svojcem pa naše iskreno sožalje.
u— Dve poroki. Minuli ponedeljek so se poročili v župni cerkvi na Viču g. Josip Grom, industrijalec v Ljubljani, z gdč. Ančko Gmajnarjevo, uradnico iz Javornika, in inž. Janez Bizjak, uradnik Vis. Kom., z gdč. Cirilo Prijateljevo, uradnico iz Rožne doline. Poročal je bratranec obeh ženinov p. č. g. Jože Cukale, kaplan Iz Gor. Logatca. Priče so bili dr. Emil Ceferin, tajnik Zadružnega zavoda in ravnatelj g. Jože Prijatelj, ter ženina drug drugemu. Poroka se je vršila z mašo, pri kateri je pel g. inž. Jože Sykita, spremljal ga je pa prof. g. Jeraj na vijolini in pater Jurij na orglah. Poročil jih je č. g. prior Konstantin. Obilo sreče!
u— Promocija, Na univerzi v Zagrebu je bil za doktorja medicine promoviran dr. Danilo Tavčar, san pokojnega zobnega zdravnika dr. Josipa Tavčarja, četrti izmed njegovih otrok, ki so dovršili medicinske študije. Čestitamo!
Med. isniv. dr. KAC
zobozdravnik-specijalist LJUBLJANA, STARI TRG STEV. 2 Ordinira od >/29.—12. In od >/215.—18.
u— Z lepim jasnim jutrom se je uvedel avgust. Poslednji dan julija je bil mestoma oblačen in vetroven in se je obetala iz-prememba vremena. Živo srebro je čez dan doseglo 23.4° C, večer pa je bil prijetno svež in tudi noč je bila prijetna. V jutru 1. avgusta je kazalo živo srebro 15° C. Jutro ni bilo megleno in zgodaj se je uveljavil sončen, jasen dan. Proti poldnevu se je nebo nekoliko pooblačilo.
Dr. MARINIČ FRAN
ordinira dnevno od 14.—16. ure Ljubljana, Sv. Petra cesta 29, I. nadstropje
u— Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev v Ljubljani, Vodnikov trg št. 5,
bo začela razdeljevati razpoložljivo blago za mesec avgust 1942 po naslednjem vrstnem redu: 4. avg. začetka črka A, B, C, C, D; 5. avg. zač. črka E, F, G; 6. avg. zač. črka H, I, J; 7. avg. zač. črka K; 8. avg. L, M, N; 10. avg. zač. črka O, P, R; 11. avg. zač. črka S. S, T; 12. avg. zač. črka Tj, V, 2. — Vse člane vljudno naprošamo, da prinesejo vrečice s seboj! Za moko, riž in testenine!
u— Oddelek za zdravstveno zaščito mater in dece pri Higienskem zavodu v Ljubljani (Dečji dom, Lipičeva ulca) sporoča, da bosta poliklinika ter posvetovalnica za matere in otroke dne 3., 4. in 5. avgusta t. 1. zaradi beljenja prostorov zaprti.
KIS za vlaganje sočivja
priznano dober — prodaja DROGERIJA KANC, židovska ulica štev. 1
u— Sprejemni izpiti za I. razred gimna>-zije. Nov tečaj v Trgovskem domu se začne v ponedeljek 10. avgusta. Poučujejo strokovnjaki vso predpisano snov temeljito in uspešno. Vpisovanje dnevno (tudi v nedeljo 2. avgusta) od 9—12. Trgovski dom, pritličje, Gregorčičeva 27.
u— Večerni pouk iz vseh trgovskih predmetov (knjigovodstvo, trg. računstvo, korespondenca, nauk o trgovini, Trgovsko in menično pravo, stenografije, strojepisje) traja dva meseca. Vpisovanje dnevno od 9—12: Trgovski dom, pritličje, Gregorčičeva 27. Priporočljivo za tiste, ki žele izpopolniti svoje znanje, in vse, ki se nameravajo vpisati v trgovsko šolo ali akademijo.
Brezplačna zdravniška služba zdravstvene avtokolone
Visoki komisariat obvešča prebivalstvo, da bo splošna zdravstvena avtokolona vršila brezplačno zdravniško službo v mesecu avgustu v zavodu Lichtenturn, Ambrožev trg.
Kakor je znano, Ima zdravstvena avtokolona zobozdravniški, očesni, rentgenski in interni oddelek, oddelek za otroške bolezni ter oddelek za bolezni v ušesu, nosu in grlu.
Zdravljenja potrebni se lahko prijavijo na omenjenem mestu vse dni v mesecu avgustu — izvzemši ob nedeljah in praznikih — od 8. do 12. ure in od 15.30. do 17.30.
rus!« se jezi gospa Dobrinka. Še pri Uta nijah ji moti pobožnost:
»Kuge. lakote, vojske — in našega šaha — reši nas, o Gospod!« ...
Lep sončni dan je izvabil Vidka v božjo naravo.
V prijazno okolico sta jo zavila s šahom.
»Čakaj, mrclna, jaz te bom naučil kozjih molitvic, če se ne boš vedel, kakor se spodobi!
Do prvega vogala je štirinožec kazal še precej razumevanja za pasji «bon-ton«, za vogalom se je pa že »iztiril«.
Kakor domenjeno, ga je tam čakala 5cra-sotica, pasjla miss Flora, njegova prijateljica.
Zvedavo sta se povohala, malo pomahala z repom, in že sta jo ucvrla po prašnji »aveniji«, da se je kar pokadilo za njima.
Skrbno obdelana parcela kraj ceste priča, da je njen srečni lastnik, gospod špar-gelj, pravega kova mož:
Bujno rastoča, sočna zelenjava vseh mogočih vrst je bila delo njegovih spretnih, pridnih rok.
Bila!
Zdaj so tako strokovnjaško gojene gTe-dice samo še žalostno prizorišče hudega razdejanja.
Kaj sta miss Flora in šah uganjate na tej njivici, kako sta se lovila, valjala po zelenjavi, prekopavala zemljo in počenjala še druge nespodobnosti, vse to je z živo besedo Vidku opisal očividec, ki je zasoplega lastnika »podivjanih beštij« takoj zapletel v zanimiv razgovor o težavah, ki
jih ima poljedelec in vrtnar današnji dan.
»Ste že kdaj razmišljali, mladenič, koliko znoja popije zemlja? Koliko žuljev napravi lepata? Koliko skrbi in truda zahteva rastlinica? Potem pa pride uima, človek ali pa kaka beštlja — in ubogi poljedelec se lahko obrišeš pod nosom!«
Dolgo je govoril.
Jokav je bil njegov glas.
Vldek je pa kar poslušal.
Poslušal in »prežal« kakor njegov »ku-žek*.
i Koliko znaša — po vašem mnenju — škoda?« je vprašal, ko je neznanec končal svojo .^eremijado.
Dva stotaka boste že morali odriniti!««
J Vam?«
»Seveda meni... Komu pa?«
Videk se nasmehne. Prijazno potreplja neznanca po ramenu.
»Iznajdljivi ste, gospod! Nov vir dohodkov, jelite? Na žalost pa jaz nisem kalin, da bi šel na vaše limanice.«
»Kaj...? Kako?... Vi se branite... Nočete —«
. »Nasesti vašemu triku ... Z gospodom Špargljem se bova pa že pobotala, saj nI napačen človek. Ce bi ga tudi ne poenal, bi me vi ne bili premotili s svojo solzavostjo! Človek, ki sam obdeluje zemljo, ne toži, ne pretaka solz, marveč pograbi škodljivca takole za vrat... In zarenčl: Primojkrščenkrvavgajžlan... zdaj bos videl hudiča!«
Videk je močan ko gorila.
Kakor medved suho hruško, Je stresel sleparskega »očividca«.
Za vsako gospodinjstvo
je nujno potreben hladilnik, kateri vam obdrži za dolgo časa živila v svežem stanju. V ta namen je idealno zgrajen »Saffa« hladilnik, v katerem stalno kroži povsod enako mrzli zrak. — Velikost koristnega prostora v hladilniku Je 75 litrov in stane samo 3.300 lir.—. Oglejte si jih, dokler so še na zalogi:
LJUBLJANA, PREŠERNOVA UL. 44
Jezikovni pouk nemščine dobe dijaki in tudi spretnejši v dopoldanskih urah od 9—10. Konverzacija. Trikrat tedensko. Prijavljanje dnevno (tudi v nedeljo 2. avgusta) od 9—12: Trgovski dom, pritličje, Gregorčičeva 27.
u— Strojepisni in stenografski tečaji pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2. (Posebni dijaški tečaji). Pričetek dne 5. avgusta. Priglaševanje m pojasnila dnevno od 9—11 ure dopoldne v pisarni zavoda.
u— Na HI. mešani meščanski šoli v Mostah se vrši tečaj italijanskega ježka v torkih, sredah in četrtkih ol 8. ure naprej. Tečaj je obvezen za vse učence in učenke, ki imajo iz tega predmeta popravni izpit. Udeležujejo se ga pa lako tudi drugi učenci in učenke.
Specialist za očesne bolezni
DR. SLAVKO PREVEČ
je preselil svojo ordinacijo na Bleiweisovo (preje Tyrševo) cesto 15/1. (nad kavarno Evropa). Ordinira od 11.—13.
u— Jezikovni tečaji pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2.
Dopoldanski in večerni. (Posebni dijaški tečaji.) Učnina nizka. Prijave in informacije pri vodstvu zavoda dnevno od 9. do 11. ure dopoldne.
u— Jezikovni pouk italijanščine dobe spretnejši v obliki konverzacije, v večernih urah od 6—7 ali od 7—8. Prijavite se lahko dnevno od 9—12: Trgovski dom, pritličje, Gregorčičeva 27.
u— Tečaj za popravne Izpite v Trgovskem domu. Začetek v soboto 1. avgusta. Poučujejo strokovnjaki temeljito in uspešno iz vseh predmetov. Honorar zmeren. Prijavljanje dnevno (tudi še v nedeljo 2. avgusta) od 9. do 12: Trgovski dom, pritličje, Gregorčičeva 27.
u— Dodatki mesa so dovoljeni samo bolnikom za težko tuberkulozo in za težko sladkorno boleznijo. V vsakem primeru pa morajo taki bolniki vložiti prošnjo, naslovljeno na Prevod ter priložiti predpisano zdravniško spričevalo. Te prošnje je pa treba oddati mestnemu fizikatu v Mestnem domu.
u— Za dijake srednjih, strokovnih, meščanskih in ostalih šol se prične posebni počitniški tečaj strojepisja. Učnina zmerna. Največja moderna strojepisnica. Pouk po desetprstni metodi. Informacije daje: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15.
u— Dimnikarski pomočniki so vabljeni, da se udeleže danes ob 10. dop. sestanka v Pokrajinski delavski zvezi, I. nadstropje, soba št. 10. Na dnevnem redu so važna vprašanja, zato je v prid posamezniku, da se sestanka zanesljivo udeleži. Skupina dimnikarskih pomočnikov pri Pokrajinski delavski zvezi.
u— Upraviteljstvo n. moške meščanske šole v Ljubljani javlja, da se prične tečaj italijanščine v ponedeljek dne 3. avgusta ob 8. uri v šoli. Obisk tečaja je za vse, ki imajo izpite, obvezen, ostalim pa se toplo priporoča. Za upravitelja: A. Lajovic.
u— Na II. dekliški meščanski šoli v Ljubljani se bo pričel poletni tečaj iz italijanščine v četrtek 4. avgusta 1942 ob pol devetih. Vse učenke smejo obiskovati tečaj, ki pa je strogo obvezen za učenke, ki imajo popravni izpit iz italijanščine. Upraviteljstvo.
Iz N&vega mesta
n -- Cenitve. V zadnjem času je nastala v delenj-ki metropoli prava ženitvena mrzlica in se je v razmeroma kratkem času poročilo kar 16 parov, kar predstavlja začasen rekord. Poročili so se: Vraničar Martin, zasebni nameščenec iz Kočevja, ta Starec Terezija, zaščitna sestra iz Novega mesta; Kump Franc, lesni trgovec, in Polo-marčuk Ljudmila, šivilja, oba iz Novega mesta; Žagar Jožef, železničar ta šuter Ana, šivilja; Jesenko Anton, sodni pripravnik in Malovič Božidara, hči mizarskega mojstra; Polajnar Metod, hotelski poslovodja in Bradi Ema, uradnica iz Triesta; inž. Stepišnik in Osim Eleonora, zasebna uradnica; Florjančič Jože, želez, mizar ta Kump Rozina, hči kolarja iz Semiča; inž. Lončar Igor, vodja prehranjevalnega urada, ta Urbane Margareta, zasebnica iz Ljubljane; Polajnar Vtacenc, sodni pripravnik in Kronegger Terezija, učiteljica; Miklič Anton, šofer in Retar Antonija, natakarica; Grbec Alojz, profesor in Lesjak Marija, zasebnica; Košir Milan, dijak iz Ljubljane in Vandot Nada, zasebnica; inž. Tinta Oskar, agronom in Ferenc Nada, notarska uradnica; Kos Ivan, trgovec in Valentinčič Marija, sodniška uradnica; Falkner Stanko, davčni uradnik in Gorišek Antonija, trgovska pomočnica ter Mavrovič Bogomir, trgovski sotrudnik in Jereb Marija, trgovska sotrudnica. Bilo srečno!
n— življenje in smrt. V juniju je bilo v prečenski in miropeški župniji rojenih 17 otrok, od tega 8 deklet, 1 par dvojčkov in 1 mrtvorojenček. Umrli so: šemrov Janez, železničar iz Novega mesta, 72-letna Gorenc Frančiška iz Poljan, 57-letni krovec Krevs Janez in Hrastja, 50-letna žena železničarja Lah Ana iz št. Jurija, 33-letni posestnik Pust Anton iz Gor. Globodola ta 33-letna žena posestnika Pust Marjeta iz Gor. Globodola. Poročili pa so se: Verček Franc ta Rovtar Rozalija, Sladič Jože in Retelj Pavla, Fink Leopold in Žagar Valerija ter Eršte Alojzij ta Starič Frančiška.
n— Pes ga je ugriznil. V Irči vasi pri Novem mestu je domači pes popadel 11-letnega sina kamnoseškega mojstra Janka Lukšiča in ga nevarno ugriznil v nogo. Ni še ugotovljeno ali je bil pes stekel, vendar so dečka prepeljali na opazovanje ta zdravljenje v kandijsko bolnišnico.
Prod mah
senat je stopil novomeški trgovec in urar Matija Vahtar zaradi menic s ponarejenim podpisom. Pred sedanjo vojno je Imel Vahtar zastopstvo neke sušaške tvrd-ke z radijskimi aparati. Tik pred pričet-kom vojne pa je Vahtar ju predložil njegov novomeški podzastopnik zaključnico nekega novomeškega gostilničarja z 12 podpisanimi menicami za skupno vsoto 4.800 din za nakup radio aparata. To za ključnico z menicami je Vahtar nato dostavil svoji tvrdki. Ob predložitvi menic v Izplačilo se je izkazalo, da dotični gostilničar ni podpisal nikake zaključnice kakor tudi ne predloženih menic, zaradi česar je ovadila tvrdka Vahtarja novomeškemu državnemu tožilstvu. Pred malim senatom je Vahtar dokazal, da ni imel nobenih vezi s temi menicami in da jih je ponaredil njegov podzastopnik, ki se je pa med tem časom izselil. Ker odgovarja le Vahtar svoji tvrdki, je torej bil zaradi teh menic oškodovan izključno on. Po zaslišanju in zaprisegi prič je mali senat oprostil Vahtarja vsake krivde in kazni, zasebno tožiteljico pa napotil na pot civilne pravde.
n— S češnje je padel. V Gabrijeli pri Tržišču je splezal na češnjo 20-letni Ciril Zabukovec. Ko se je pa sklanjal za češnjami je izgubil ravnotežje ta padel z dokaj visokega drevesa. Pri padcu si je zlomil desno roko in desno nogo ter se zdravi v kandijski bolnišnici.
Z Gorenjskega
Na vzhodni fronti so padli naslednji koroški rojaki: 28 letni podčastnik Pankracij Tomaschitz, ki je bil odlikovan z več odlikovanji in se je boril že na raznih bojiščih, nadalje 21 letni topni čar Adolf Schletatzer, 19 letni podčastnik Alfonz Leixner, desetnik Karel Heinz Ronacher, 23 letni podčastnik Bernard Domtaikus ter višji desetnik Edvard Lientschnig.
Obisk iz Gornje šlezije. Pred tednom Je prispela na Koroško večja skupina iz Gornje šlezije prirejat razne ljudske prireditve. Obiskala je Koroško po naročilu propagandnega ministrstva. Skupina se je dalje časa pomudila v Pliberku, v krajih Mežiške doline ta v Dravogradu, kjer je bil prirejen družabni večer.
Najdba starega denarja. Celovška okolica velja v nasprotju z Gosposvetskim poljem, kjer so našli že mnogo zgodovinskih zakladov iz starih dob, za revno v pogledu starinskih najdb. Vendar so tudi v celovški okolici odkrili že nekatere zanimive stare like, stebre ta denar, torej predmete, na katere se lahko opira raziskovanje o postanku Celovca. Od maja 1940 do letošnjega marca so našli na nekem posestvu tik na robu Celovca nič manj ko 163 novcev iz 3. stoletja po Kristu. 150 novcev je bilo v loncu iz črne gline, ki se je ob dvigu razletel v drobne kosce. Okoli najdišča so našli še nadaljnje ostanke starinskih posod, opeko, žlindro in steklo. O teh najbah poroča najnovejša številka časopisa »Carinthia«, glasila koroškega zgodovinskega društva. Vsi ti novci, najdeni na posestvu gospe Katice Krevličeve, so dobro ohranjeni srebrnjaki cesarja Karakale. Zaklad je bil najbrž zakopan, ko so Alemani vdrli na Koroško.
Meteor nad koroško zemljo. V noči na 27. junija so v celovškem okraju opazovali meteor, ki je drvel v smeri od Feld-kirehna proti št. Vidu. Sijal je rumenkast o-rdeče kakih 7 sekund.
Drava je odnesla brod. 3rodar Aleksander Wirth iz Spodnjih Borovelj je doživel veliko nesrečo. Ko je krenil z brodom na oni kraj Drave po nekatere potnike, se je utrgala vrv in je Drava odnesla brod. Ljudje so hitela za brodom in so ga kmalu nato našli nepoškodovanega na nekem ovinku. Za brodarjem pa nI bilo sledu. Bolehni mož je najbrž utonil.
Iz Spodnje štajerske
V Trbovljah imajo včeraj in danes prvo okrožno zasedanje Heimatbunda. Vrstijo se razne prireditve po geslu: »Spoštujte delo — upoštevajte delavca!« Danes bo govoril zvezni vodja Steindl. Prirejena je tudi razstava o dosedanjem delu Heimatbunda v trboveljskem okrožju.
Filmska propaganda za sejanje oljnic. Nemški prehranjevalni urad je poslal na Spodnje štajersko propagandni film z naslovom »Kmet, to se tebe tiče«. Film prikazuje, kako potrebni so nasadi različnih oljnic za prehrano in za oboroževalno industrijo. Posebej je še prispel film z naslovom: »Repica je nujno potrebna.« Film prikazuje, kako zelo potrebujejo moški in ženske v industriji ter vojaki na fronti in v zaledju izdatno hrano. K čemur lahko pripomorejo čim obširnejše njive repice, iz katere se prideluje olje. Film bodo od danes dalje vprizarjali v vseh večjih krajih na Spodnjem štajerskem.
Letalski pouk. Mariborski oddelek za Jadralno letalstvo v okviru Heimatbunda je te dni zaključil prvi letnik v šoli pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Tečajniki so opravili izpit A Idilično gričevje pri Sv. Marjeti se je izkazalo za zelo primerno torišče jadralnega letalstva.
Nesreča. 16 letna Pepca Strmškova iz Pekerja je v Mariboru skočila iz vozečega avtobusa, ki jo je nato povozil. Obležala je s pretresenimi možgani. Prepeljali so jo v bolnišnico.
Radio Ljubljana
NEDELJA, 2. AVGUSTA
7.00: Napoved časa. Poročila v italijanščini. 8.15: Orgelski koncert Domenlca Zambettija. 11.00; Prenos pete maše iz bazilike sv. Pavla v Rimu. 12.00: Razlaga evangelija v italijanščini. (O. Marino). 12.15: Razlaga evangelija v slovenščini (O. Sekovanič). 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Koncert sopranistke Rezike Lipu-šček-Koritnik. 13.00: Napoved časa. Poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.20: Operno glasbo izvajajo mladi umetniki. 13.50; Vojaške pesmi. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert Radijskega orkestra in Komornega zbora, vodi dirigent D. M. šijanec. Slov. gl. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Dr. L. Puš: Gospodarska navodila in poročila, kmetijsko predavanje v slovenščini. 17.35: Koncert kvarteta »Fantje na vasi«. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45; Lahka glasba. 20.00: Napoved časa. Poročila v Italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.40: Orkester pesmi vodi dirigent Angelini. 21.25: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. šijanec. Operna glasba. 21.45: Simfonična glasba. 22.45: Poročila v italijanščini.
Novo mesto, 31. Julija V najlepši moški dobi 30 let je umrl za-sebnj uradnik g. Viktor Hajtnik iz Novega mesta. Pokojni je bil iz Slovenjega Gradca, rod pa je s Koroškega. Po meščanski šoli v Slovenjem Gradcu je vstopil v znano Mikoličevo tovarno meril, kjer se Je spričo svojih sposobnosti kmalu dvignil na vodilno mesto in je zadnja leta pred vojno vodil to našo največjo tovarno meril in otroških igračk. V Slovenjem Gradcu je tudi slovel kot eden najboljših ša-histov in si je pri dobil lepe zasluge za razvoj kraljevske igre v vsej Mislinjski in Mežiški dolini. Bil je vrsto let tajnik športnega kluba >Mislinje« in je mnogo prispeval k poživitvi vsega športnega življenja v tem predelu. Vojna vihra ga je zanesla med drugim tudi v Beograd, odkoder se je vrnil v Novo mesto, kjer je našel zaposlitev v lesni stroki.
Zaradi tovariškega, dobrega značaja Je užival v vseh krogih prebivalstva izredno priljubljenost. Bil je vedno iskren, zvest in dober tovariš, visoko cenjen od prijateljev in rado viden gost pri vseh znancih. Bil je res izredno bistrega duha. Pred petimi leti se je poročil v Slovenjem Gradcu s hčerko novomeškega sodnega svetnika Pio Kudrovo in v srečnem zakonu sta se jima rodila dva krepka sinčka. Družinici je bil vedno naj skrbnejši oče.
Na zadnji poti je pokojnika spremljala velika množica prebivalstva. Ohranili mu bomo blag spomin, užaloščeni družini pa naše najiskrenejše sožalje!
Krka svari k previdnosti
Novo mesto, 31. julija Vroči poletni dnevi privabljajo vedno več kopalcev v toplo Krko in posebno v opoldanskih urah se vse mlado in staro hladi v letos izredno prijetni Krki. Vsa obrežja Krke so polna kopalcev, vendar se jih dnevno zbira največ na Seidlovi žagi ob Ločenski cesti, ki je po razdrtju starega mestnega kopališča na Loki najprimernejše naravno kopališče. Prostrani betonski oporniki za tvornic in sam jez nudijo kaj pripravne prostore za kopanje, voda sama pa je posebno pod jezom izredno čista. Novomeška mladina si je tu postavila tudi kar dve skakalnici, da se uri in razveseljuje s skoki v vodo.
Zaradi sedanjega izredno nizkega vodostaja pa je skakanje nevarno, ker Je voda pod obema skakalnicama nenavadno plitka. Kljub temu si mladina ne pusti vzeti užitka skakanja in tako je v torek v opoldanskih urah skakal tudi trgovski pomočnik Tine Smajdek, ki je sicer znan kot dober plavač in skakalec. Pri zadnjem skoku se je tako nevarno odbil, da se Je v vodi podrsal po ostrem kamenju na dnu in dobil več poškodb po trebuhu. Le izredni sreči se mora zahvaliti, da mu ostro kamenje ni naravnost prerezalo trebuha.
Ni se še poleglo v kopališču razburjenje zaradi prve nesreče, že se je dogodila druga. Prvič se je prišla kopat v Krko 20-letna frizerska pomočnica Dragica Pirna-tova iz Novega mesta. Dasi še ni dovolj izurjena plavalka, se je oddaljila od brega sama brez spremstva preko dvajset metrov. Nenadno jo je napadla v vodi srčna slabost, moči so ji jele pojemati in pričela se je potapljati. Ponesrečenki Je takoj priplaval na pomoč iz bližnjega jeza visokošolec Stane Jurko. ki mu je uspelo obdržati potapljajoče se dekle nad vodo. Iz kopališča so takoj priplavali znani plavalci Karel Adam. Tončka Notova in Roman Stepišnik, katerim je nato skupno uspelo spraviti že nezavestno dekle na breg. Pogoste nesreče v Krki naj bi ponovno bile vsem kopalcem in prav posebno še manj izurjenim v opomin, da je tudi v mirni in prijetni Krki previdnost vedno na mestu.
Važno opozorilo
Ljubljana, 1. avgusta Italijanski Rdeči križ, avtonomna sekcija v Ljubljani, poroča:
Da se prepreči nepotreben naval, ki ovira redno delo, bo poizvedovalni urad za vojne ujetnike v Puharjevi ulici št. 2 sprejemal pakete za vojne ujetnike ta za civilne vojne internirance po sledečem redu:
Za Campo concentramento 89 — P. M. 3200:
ob ponedeljkih za naslovljence z začetnicami A, B, C, D, E in F; ob torkih: G, H, I, J ta K; ob sredah: L, M, N, O in P; ob četrtik: R, S, š ta T; ob petkih: U, V, Z ta 2. Ob sobotah za vsa ostala taborišča.
Tistim, ki oddajajo sobe ▼ podnajem
Davčna uprava za mesto Ljubljana objavlja:
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je odredil v Služb, listu št 80 z dne 4. X. 1941-XIX na strani 548 razglašenimi predpisi za oddajanje opremljenih sob v podnajem pod čl. 4. da se morajo pod najemne pogodbe napraviti pismeno jn morajo obsegati podatke o obsežnosti, opremi, legi. postrežbi in najemnini za sobo.
Ker so te pogodbe podvržene taksi po tar. post. 14. prvi odstavek in pripomba 4 taks. zakona, se pozivajo vsi prizadeti, da nemudoma, a najkasneje do 31. avgusta 1942 sklenejo s svojimi podnajemniki podnajemne pogodbe, ki naj vsebujejo:
1.)	skupno podnajerrmino,
2.)	deta j lirana zneska zakupnine za opremo in podnajemnino za prazno sobo, lokal ali dr. in
3.)	podrobne Številčne podatke glede odškodnin za postrežbo, pranje perila, kurjavo. razsvetljavo itd.
Skupni znesek podnajemnine je podvržen taksi po razpredelnici pripombe 4 cft zakona.
Zakupnina opreme pa 2®/« taksi.
Pogodbe se sestavljajo na monopolizi-ranih obrazcih na katere se naj prilepi taksa za zakupnino opreme v kolkih, katero je istočasno uničiti.
Opozarjajo se vsi prizadeti, da bodo organi finančne kontrole od 1. septembra X. L dalje obustavilf vsak taksni prekršek.
Kazen je prt podnajemnik pogodbah petkratna, če pa pogodba ni dokol-kovana za zakupnino opreme, se bo predpisal poleg redne takse še trikratni znesek prikrajšane takse kot kazen.
Za razsodbo se bo predpisala še taksa po tar. post. 229 taks. zak.
/
ŠPORT
20.000 km daleč z vesli
Ženske so vztrajnejše v čolnu od moških
V nemškem veslaškem športu je razen bogatega tekmovalnega sporeda uvedena tudi posebna vztrajnostna preskušnja, ki se je lahko lotijo ne samo tekmovalci, temveč tudi povprečni veslači in predvsem starejši prijatelji veslaškega športa. Voditelji veslaškega športa so z namenom, da bi č:m več ljudi pritegnili k temu zlravemu športu, razpisali poseben vidni znak za one najvztrajnejše, ki bodo v eni sezoni pre-veslali med 1000 in 180o km in se razen tega udeležili tudi majhne plavalne tekme in tridnevne ture s čolnom. Kdor si zasluži ta znak petkrat, ga sme obdržati trajno.
Udeležba pri tem veslaškem tekmovanju je bila v prvih letih zelo živahna, vendar je pozneje popustila, ker se je pokazalo, da je vendarle precej naporna. Vsako leto je približno samo ena tretjina udeležencev dosegla svoj cilj. Kljub temu je bilo tudi še v lanski sezoni izdanih skoraj 600 talcih znakov, pri čemer je značilno, da jih je največ dobil nemški veslaški klub Teutonia v daljnem Buenos Airesu v Argentini
Medtem je preteklo prvih pet let, odkar se veslači udeležujejo tekmovanj v tem znamenju in glede na določbe v razpisu so bili letos prvič podeljeni ti znaki za zmerom, in sicer 70 moškim in 30 ženskam. Zanimivo je, da se je med vsemi temi najbolj izkazala ženska, in sicer neka 461etna Hilie Gese iz Stettina, ki je v petih letih preveslala nič manj kakor 19.943 km. Na zemljevid prenešeno bi to pomenilo trikratno razdaljo od Hamburga do New Yorka ali pa. pot do polovice zemeljskega obsega. Ostale njene tovarišice pri tej nagradi so precej zaostale za njo.
Najboljši med moškimi je bil neki 451et-ni Hans Feldhaus, član veslaškega kluba iz Neussa, ki je na Renu prevozil s čolnom v petih letih 17.715 km. Da je bil vztrajen, je bila večinoma v družbi z njim tudi njegova žena, ki si je prav tako pridobila vztrajnostni znak po petih letih.
či^to posebno mesto med društvi, ki so poslali svoje člane na te preskušnje, zavzema veslaški klub iz VVannsee, ki ima v svojih vrstah največ tako vztrajnih pristašev, starih večinoma od 60 io 70 let. Sploh se je pokazalo, da v vojnem času pri teh tekmovanjih prevladujejo letniki, ki so že prekoračili 40. leto starosti. Tekmovanja, za katera skoraj ni treba nobenih po-
sebnih priprav, se nadaljujejo v nezmanjšanem obsegu tudi v letošnjem vojnem letu.
O kopališču v Kranju
čitamo v zaanji številki gorenjskega tednika nekaj zanimivih podrobnosti, ki bodo gotovo zanimale naše čitatelje, tembolj, ker večina izmed njih bržkone še ne ve, da je gorenjski Kranj v lanski sezoni dobil umetno kopališče, ki se polagoma še izpopolnjuje in bo v bližnji bodočnosti najlepši objekt velikega športnega prostora, ki ga gradijo na periferiji kranjskega mesta. Pisec članka pripoveduje o obratovanju kranjskega kopališča med drugim tudi tole:
»Bilo je več tehtnih razlogov, zakaj kopališče v Kranju letos že ni bilo otvorjenc prej, predvsem pa ta, da ni bilo mogoče najeti primernega kopališkega mojstra. Sedaj so to moč dobili in sedaj je vse življenje v kopališču pod strokovnim nadzorstvom, kakor bo ostalo tudi v bodoče in kar bo samo povečalo obisk v tem krasnem bazenu pod planinami.
Novo kopališče ustreza v vsakem pogledu modernim zahtevam. To velja ne same glede njegove zunanjosti, temveč tudi glede opreme vseh pripadajočih naprav. V kopališču bo uvedena posebna plavalna šola in pisec čisto pametno svetuje vsem. naj to priložnost izrabijo in se čimprej naučijo plavati. Kajti — tako pravi — kdor ne zna plavati, užije samo polovico toliko v življenju, kakor ostali.
V nadaljnjem popisuje posamezne vse enako udobne prostore v kopališču, bodisi terase ali bazene ali prostore za sončne kopeli ali vsak še tako majhen kotiček okrog vodne površine. Po seilanjem življenju v kopališču sodeč računa z gotovoscio, da bo obisk kopališča letos vse drugačen, kakor je bilo lani, ko je bila naprava šele Vročena javnosti. Pri tem pa tudi ni brez pomena, da bo v teku sezone šs marsikaj izpopolnjeno v tem kopališču. Mod drugim nameravajo zgraditi tudi 10 111 vjsok skakalni stolp s posebnem bazenom. Ker leži novo mestno kopališče v neposredni bližini največjega športnega stadiona na Gorenjskem, bo z njegovo popolno dograditvijo mesto Kranj pridobilo mogočno športno napravo, ki bo v čast in ponos vse Gorenjske.
INSEBIRAJTE V „JUTRU"S
KAJ VEM? KAJ ZIMAMI?
256.	Kje visi Raffaelova »Sikstinskia Ma-dona« ?
257.	Kaj je svetlobno leto?
SiaS. Kako razdelimo poljuben kot na tri enake dele?
*
259.	Kako je to?
Učitelj je imel z učenci računsko uro. Vprašal je, koliko je polovica od 188. Tonček je trdil, da je polovica tega števila točno 100. Nihče mu tega ni hotel verjeti. Toda Tonček je vsem dokazal, ria je res
tako. Kano je to napravil?
#
260.	Križanka
Vodoravno: 1. azijska država, 5. otok v Egejskem morju, 9. vrsta uganke, 11. glagol " premikanja, 12. števnik, 13. osebni zaimek, 15. znak za prvino, 16. zaimek, 17. redka kovina, 19. znak za prvino, 20. kos lesa, 21. veznik, 22. kazalni zaimek, 23. polotok na ruskem severu, 25. znak za prvino, 27. eksotičen sadež, 29. znak za prvino, 30. predlog, 31. ploskovna mera, 32. zvok pri strelu. 33. rimski pozdrav, 35. hrib v bližini Beograda, 37. up, 38. azijska država.
tik Felix Klein (1849.—1925.) je namreč dokazal, da je trisekcija kota z ravnilom in šestilom v splošnem nemogoča. Izvzeti so koti, pri katerih si lahko pomagamo s kotom 60° in s kotom 30° ter z njih razkola vi janjem. Kot 60« namreč lahko natančno načrtamo z ravnilom in šestilom. ker je v enakostraničnem trikotniku vsak kot enak 60°. V krogu nanesemo enostavno polumer kot tetivo in razdelimo pcani kot na 6 enakih delov. Vsak kot pa lahko natančno razdelimo na dva enaka dela (razpolovimo). Enostavne so torej tr i sekcije kotov 360 stopinj, dalje 180 stopinj, 135° (=45x3), 90« ( = 60 + 30 = 30x3). 45» (=30 + 15=15x3), 22.50 ( = 15 + 7.5 = 7.5x3) itd. Za druge poljubne kote je mogoča samo približna trisekcija.
*
254.	Malo bomo prelagali
Rešitev je več, n. pr.: preložiti moramo 5 aa desno spodaj, nato 4, 3. 2 zraven. 1 na levo spodaj, 2, 3, 4 zraven, 5 navzgor desno, 6, 7, 8 zraven, 9 na desno spodaj,
8, 7, 6 zraven 9, 5 pa v sredino.
«
255.	Logika
Kakor je absolutni lažnivec nemogoč, tako je nemogoč tudi absolutni apostol resnice. Če so bili vsi Krečani lažnivci, je bil to tudi Epimenides. To pa ne dokazuje, da je bila njegova trditev tudi laž, kajti tudi lažnivec pove tu pa tam kakšno resnično. če pa je trditev »Vsi Krečani so lažnivci!« lažniva, tedaj s tem ni rečeno, da so vsi Krečani govorili vedno resnico. Tu pa tam so se nekateri vendarle lahko zlagali.
KUPON
za
Zaupno posvetovalnico štev. 18
MALI OGLASI
Kam pa,kamj.
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za _šifro L 3.—.___
Gostilna »Kramar«
— Vič, toči samo ob ponedeljkih dolenjski cviček.	10131-18
Beseda L —.60. taksa —.60, ta daianie naslova ali a iifro L 5.—.
Kuharico
samostojno, pošteno, k! opravlja tudi vsa hišna dela, sprejmem k odrasli tričlanski družini. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10028-1
Navpično: 1. evropska država, 2. šahovski mojster, 3. finsko mesto, 4. medmet, 6. dva enakia samoglasnika, 7. mesto v Kanadi, 8. prislov, 10. oblika glagola biti, 14. prebivalec azijske dežele, 17. lastnoročno (kratica), 18. trs, 19. nevestna oprema, 21. velika evropska reka, 23. mesto v Rusiji, 24. žensko ime, 25. znak za prvino, 26. vihar, 28. naplačilo, 31. mesto v Istri, 32. dvojica, 34. oblika veznika »in« v italijanščini, 36. osebni zaimek.
Rešitve nalog 1. t. m.:
251.	Koreografija pomeni zapisovanje plesnih likov s konvencionalnimi znaki.
252.	Stanična juta je nova umetna Si-rovina, ki so jo izdelali v Nemčiji in ki naj bi nadomestovala naravno juto ter napravila deželo neodvisno od uvoza prave jute. To smo dobivali prej večinoma iz Indije. V primeri z naravnim proizvodom kaže umetni izdelek nekatere prednosti. Tlako se naravna juta kmalu onesnaži in je le malo raztezljiva, med tem ko je stanična jura izredno trdna in obenem prožna. Vreče iz naravne jute n pr. rade počijo, če jih napolnjene položimo količkaj trdo na tla. Umetna juta, ki jo izdelujejo v enem samem delovnem postopku iz slame, je o-semkrat prožnejša od Indijske jute, zato veliko bolj primerna za vsako vrsto pakiranja in je bistveno trpežnejša.
253.	»Trisekcija kota« je razdelitev ko-tia z ravnilom in šestilom v tri enake dele Kakor »kvadratura kroga«, o kateri smo govorili v nalogi št. 238.. je tudi ta problem zanimal že matematike starega veka, strogo znanstven odgovor pa smo dobili nanj šele v novejši dobi. Matemfl,-
Friderik n. je želel videti »Cezarjevo smrt« na odru in Voltaire je privolil, da bo igral vlogo Bruta. Ker pa je bilo v tistem času v Berlinu zelo malo dobrih igralcev, je bila predstava porazna. Posebno igralec glavne vloge Cezarja, ki je čutil na sebi pogled strogega kralja in poleg sebe znamenitega poeta in kritika, je na lepem odpovedal in dobesedno od groze onemel Tedaj pa se je Voltaire razburil in zavpil: »Ali boš govoril, prekleti Cezar! Zini, če ne te ubijem!«
VSAK DAN ENA
Pošteno dekle
pridno, vajeno kuhe ln drugih hišnih opravil, Iščem k trem osebam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra izpričevala«.	9988-1
Služkinja
poštena in čista, dobi stalno, dobro zaposlitev. Podrožnik, Cesta V-35.
10117-1
Kuharico
perfektno, varčno in zdravo, ki Je že služila v boljših privatnih hišah, sprejmem čimprej. Plača do 300 lir. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	10115-1
Mizarja
ki ima obrtni list, sprejmem ali pa tudi dam odškodnino, če začasno posodi obrt. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10084-1
Dekle
k otrokom in v pomoč gospodinjstvu sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10C95-1
Čevlj. pomočnika
sprejmem. Trebar, Sv. Petra cesta 6. 1006G-1
Pošteno dekle
pridno, vajeno kuhe in drugih hišnih opravil, iščem k trem osebam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10020-1
Postrežnico
za dva dni v tednu iščem. Rožna dolina. Cesta VII-15.	10055-1
Frizersko vajenko
in brivskega vajenca, takoj sprejmem. — Franc Wildman, Napoleonov trg št. 5.	10064-1
Služkinjo
urno, pridno in pošteno k tričlanski družini sprejme s 15. avgustom Bonač, Muzejska 7-V.
10143-1
Scbarica
iz\re£bsna v vseh gospodinjskih poslih, poštena, pridr.a, dobi službo pri boljši hiši. Plača 250 lir. Ljubljana, Levčeva 49.
10173-1
Poslovodjo (-ko)
7. 12.000 do 15.000 lirami kapitala sprejmemo. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Fiksen mesečni zaslužek 20m lir«..
10176-1
Iščemo
mlajšo pomočnico, veščo vseh kuhinjskih del. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10178-1
Postrcžn;co
za takoj iščem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10203-1
»Ali vas je pečenka zadovoljila, gospod?« »Da, bila je samo malo premajhna za svojo starost!«	_
Postrežnico
za dopoldanske ure sprejme Kušar. Miklošičeva 13-111.	10190-1
Korespondcnt
vešč italijanščine in slovenščine, strojepisja, stenografije ter event. knjigovodstva, dobi takojšnjo namestitev pri veleindustrijskem podjetju v Ljubljanski pokrajini. Lastnoročno pisane ponudbe na ogl. odd. Jutra pod tZmožen in spreten«. 10253-1
INSEStmAJ V „JUTRU"!
gBEVfci-rSjfiKSiS-"icseda t — 60. taksa — .6t r> Haiamt naslova tli rp «.fr e l i.—
Krojaški pomočnik
Išče delo. Nastopi lahko takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10209-2
Gospodična
akademsko naobražena, z znanjem italijanščine, nemščine, francoščine, stenografije Itd., Išče primerne zaposlitve. — Prevaja tudi na domu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točna«.
10219-2
Sprejmem službo
korespondenta v italijanščini za nekaj ur dnevnega dela. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ko-respondent«. 10193-2
Iščem službo
sem vajena tudi malo kuhe. Naslov pustiti v ogl. odd. Jutra. 10256-2
Vajenci (-ke)
Beseda L —.50. taksa —.60. za daianie naslova ali za iifro L 2.—,_
Vajenca
sprejmem pod ugodnimi pogoji. Košak Ivan, slikar in pleskar, Ljubljana, Gorupova ul. 4.
10132-44
Vajenca
za krojaško obrt sprejme salon Ježek, Ulica 3. maja 5-1.	10141-44
Frizersko učenko
ln brivskega učenca sprejme takoj salon Frank, LJubljana, Kresi-ja.	10144-44
Vajenko
snrejme modni salon Katalan Grozdana (Tyr-ševa) Bleiweisova 15-11.
10081-44
Vajenca
za kleparsko in inštalacijsko obrt sprejme D. Cotič, Hrenova 7.
10011-44
Vajenko
sprejme modistka. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	10146-44
Vajenko ali vajenca
sprejme Gorenc Leop., krojač, Pavšičeva 5. Šiška.	10147-44
Vajenca in vajenko
za brivsko-frizersko stroko sprejme »Salon Str-gar«, Miklošičeva c. 40.
10148-44
Čevlj. vajenca
poštenega. Iščem. Ješe Bogo, Cesta na Loko 20.
10150-44
Služkinja
starejša, išče postrežbo za pospravljanje pisarn. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »27«. 10103-2
Učiteljiščnica
išče zaposlitve za časa počitnic pri otrokih v popoldanskih urah. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubezen do otroki. Nastop takoj.
10016-2
Vajenko
za čevljarsko prešivanje gornjih delov, iščem. — Ješe Bogo, Cesta na Loko 20.	10151-44
Kroj. pomočnika
in \a]enc a ali vaienko sprejmem takoj. Lovro Sod j a, Tržeška c. 28.
10154-44
Zoboteliniškega
praktikanta, s predpisano šolsko izobrazbo (4 gimn. razr.), takoj sprejmem. Naslov v vseli poslovalnicah Jutra.
10170-44
Sprejmem
brivskega vajenca in frizersko vajenko. Krainc Franci, černetova ul. 23.
10210-44
Čevlj. vajenca
sprejmem takoj. Fr. Kurent, Cesta v Rožr.o dolino 12.	10226-44
Vajenca
za kleparsko in vodovodno obrt sprejmem proti plačilu. Stanko Kezele, Bohoričeva 3.
10230-44
Vajenca
za trgovino sprejmem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod iZoloz-nina«.	10227-44
Frizersko vajenko
išče salon »Benda*. Er-iavčeva 15.	10243-44
Mizarskega vajenca
spreimem za lahko delo )n dobiva takol plačo. Tomo Potočnik. Gnidov-čeva ul. 5. Sv. Križ.
10245-44
Beseda L —.60, taksa —.6C >3 daianie naslova ali zs Šifro l 3.—.
•icse da L —.00. uit si —.60. 'j daianie naslova alt u iifro L J.—,
Gospodinje
najcenejši hladilniki električni, štedljivi, z garancijo, v najnovejši izvedbi pri Kenda, Adler-servlce, Kersnikova ul. 2.
10065-C
Perutnino
zajedajo uši. Uničuje Jih Ing. Prezljev »Perutnln«. Ljtibljana, . Wolfova 3. uradne ure: 8.—12.
9979-6
Stenice
uničuje »Pulecim«. Ing PrezelJ, LJubljana. Wol-fova 3, uradne ure: od 8. do 12.	9978-6
Električna sušilnica!
Sedaj Je ugoden čas za sušenje sočivja in sadja. Oglejte si poceni delujočo sušilnico, ki stane 500 lir. Ogled vsak dan od 9. ure naprej pri: KruleJ Ernest, LJubljana, Privoz 11, Gostll-ničarskl dom, pritličje, desno.	9957-6
Žimo za modroce
vseh kvalitet, kupite najugodneje pri »Zima«, Ja-ger Milan. Prvi ljubljanska mehanična predilnica žime. trgovina Sv. Petra cesta 17, tel. 20-42. predilnica Fužine, telef. 20-45.	J-102-6
Parni kotel
stoječ, kotel za ogrevanje s paro in mešalni stroj, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
9802-6
Nove čevlje
in dobro ohranjene, St. 33 in 39, ugodno prodam. Bleiweisova c. 5, vrata 9.
10136-6
Prodam
posteljo, železno, zložljivo, za Lir 220.—, in posteljo, železno, otroško, z modroci, za Lir 250.—. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10137-6
Otroški voziček
globok, modern, stajico in otroški stolček z mizo prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10111-6
Otroško posteljico
novo, ugodno prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10122-6
Diplomatski kovčeg
ves železno oklopljen, 77-50-44 cm, z Wertheim-ključi in lesen, črn, 94-51-54 cm, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	10123-6
Nov zajčji hlevček
in dobro ohranjen globok tapeciran voziček. Bregarjeva 10, Zg. Šiška, poleg šole.	10083-6
Otroški stolček
prodam. Ogled dopoldne. Detelova ul. 5. Bežigrad, Pirlch. 10087-6
Zajčji hlevček |
šestdelen, nov, prodam. Kozina, Tabor 6-1.
10058-6
Želim pristopiti
kot sodelavka k trafiki z nekaj gotovine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Resna trgovska moč«.	10036-2
Dipl. gradb. tehnik
išče primerne zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vesten«.
10045-2
Brivsko-frizerska
pomočnica
Jče zaposlitev v Ljubljani. Naslov: Samsa Marija, pri g. Završnik. Rožna dolina. Cesta n., gostilna Končan, I. nadstropje.	10161-2
S
Inštruktorja
za tretješolca sprejmem takoj. Pojasnila se dobijo v Medarni, Židovska ul. 6.	10134-4
Italijanščino
nemščino
poučujem; tudi korespondenco. Strokovna temeljita priprava za srednješolske sprejemne in popravne izpite v vseh predmetih. — Vrhovčeva ul. 12, visoko pritličje, levo (pri kavarni Tabor).
10118-4
Za ital. konverzacijo
iščem gospodično, s per-fektnim znanjem Jezika. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10121-4
Študijsko pomoč
in pripravo za pravne izpite event. potreben študijski materijal nudim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Praksa«.
10153-4
Italijanščino
za začetnike in konverzacijo poučuje Skapln Sonja, Krekov trg 10-11.
10163-4
Italijanščina
Pouk za začetnike ln konverzacija. Pridem poučevat tudi na dom. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uspeh zagotovljen«.	10194-4
Prodam
žimnico z volno (15 kg). Ogleda se lahko od 13.30 do 14.30 v Erjavčevi ulici št. 4a. pritličje, levo.
10017-6
Prodam
globok voziček, bel, v najlepšem stanju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	10093-6
Otroški voziček
globok, najmodernejši, star prvovrstni materijal kot nov. kompleten z žimnico, poceni naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10102-6
Prodam
železno zložljivo posteljo. dobro ohranjen športni voziček, plinski štedilnik. Vprašati: Mil-rinskega ul 7. Ogled od 12. do 16. ure. 9960-6
Otroški voziček
globok, dobro ohranjen, naprodaj. Rožna dolina. Cesta X-25.	10015-6
Kavč »Schlaraffia«
z omarico, mizico, stole, stojalo, črno hrastovo, prvovrstno, prodam za 4800 lir. Šiška, Zelezni-karjeva 20-1., desno, med 12. ln 14. uro. 10034-6
Uro
Zenit, srebro-tula in usnjen zdravniški kovčeg, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vredno«.	100G0-6
Slamoreznico
in različne domače potrebščine zaradi odpo-tovanja prodam. Pod-milščakova ul. 11, dvorišče, vrata 2.
10076-6
Šupo, pod, steljnik
velikost 9X6 m. prodam ugodno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10074-6
Žične mreže
za posteljo prodam. — Ogleda se: PodmUščako-va 29.	10169-6
Otroški voziček
temnomoder, zelo dobro ohranjen, globok, ugodno prodam. Privoz 11, n. nadstr., levo. 10216-6
Prodam
pisalno mizo, skoraj novo, poceni. Babnlk Jože, mizarstvo, Celovška 41.
10217-6
Otroško posteljo
dobro ohranjeno, z mrežo ln žimnico, prodam. Fanlnger, Medvedova 5a.
10213-6
Športni voziček
skoraj nov, naprodaj. — Jernejeva c. 19, Filipič.
10211-6
Električni hladilnik
najcenejši hladilniki električni, štedljivi, z garancijo, v najnovejši izvedbi pri Kenda. Adler-sesvice, Kersnikova ul. 2.
10065-6
Dve marm. plošči
beli. 111X72 ter predvojno solidno ročno blagajno, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10152-6
Leica zadnji model
tovarniško nova, z raznim drugim priborom, naprodaj pri »Interpro-met«. Ulica 3. maja 10.
10168-6
Višinsko sonce
vlta-lux svetilko z ultra-vloletnlml ln rdečimi žarki, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Obsevanje«. 10199-20
Prodamo
velik, ročno rezlj an, zlat, renesančni okvir, s steklom za Lir 400.—. — Ogled: Društvo slovenskih likovnih umetnikov, Wolfova 10-n„ vsak ponedeljek od 18. do 19. ure.	10204-6
Prodam
železen štedilnik. Ogled v ponedeljek, Bohoriče^ va ulica 6, Vrhovec, kovač.	10225-6
Konjsko opremo
ln zapravljivček prodam. Zaloška c. 157. 10202-6
Fotoaparat Robot
prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10228-6
Otroški voziček
športni, globok, tapeciran, skoro nov, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10158-6
Športni voziček
modern. bel, prodam. — Poljanski nasip 48.
10193-6
Prodam
4 fotelje z mizico in store blago v krem barvi, širine 220 cm. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10183-6
Strešno lepenko
domačega izdelka, vse
debelosti, dobavlja Jos. R. PUH, LJubljana, GraSaška ulica 22. telefon 25-13.
113-6
Novo enosobno
pohištvo, klavir, znamke Štingl, ugodno prodam. Poizvedbe: Stara pravda št. 1-1.	10250-6
Prodam
popolnoma nov žični posteljni vložek. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10251-6
Moško obleko
dobro ohranjeno, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10258-6
Otroške čeveljčke
bele, za deklico, št. 25, poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	10255-6
Heseda l —.50. caksa —.6C. ■t daianit naslova tli za
iifro L 2*—.
Kupim
vsakovrstno slamo. Plačam dobro. Ponudbe na Bergman Josip, Ljubljana, Poljanska c. 85.
10026-7
Čistilnik (filter)
za žganje kupi Roje, Triglavska 9. 10009-7
Kupim in prodajam
jmetniške predmete, sli-se itd. »Umetnost«. Kolodvorska 30.	9144-7
Stare moške obleke
čevlje, perilo, pohištvo itd., stalno kupujem. — Pišite: Drame Alojzija, LJubljana, Gallusovo nabrežje 29.	10133-7
Halo!
Čevlje starih v zalogi vedno dosti ima. Prodaja kupi al zamenja tud popravi, kar se da, da vsak odide zad-volj nega srca. Klavžar, Vošnjakova 4.
10157-7
Fotoaparate
fotopribor in slične predmete kupuje proti takojšnjemu plačilu Foto-tehnika, Tyrševa 15.
10160-7
Staro pohištvo
omare za obleko, modroce, odeje, obleke, knjige, starinske slike, porcelan in vse drugo, stalno kupuje Golob Marija, Gallusovo nabrežje 29.	10179-7
Kupim
dobro ohranjeno otroško posteljico, event. zložljivo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10215-7
Seno ali deteljo
suho ali za košnjo kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Krma«.
10237-7
Ping-pong mizo
dobro ohranjeno, kupim takoj! Juvan, Sv. Petra cesta 29.	10239-7
Kupim
globok otroški voziček, dobro ohranjen. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lep«.	10242-7
Gramofone in plošče
rabljene, tudi v neuporabnem stanju, kupujemo ln plačamo najvišje dnevne cene! »Everest«, Prešernova 44. 10195-7
Avt^tfmto
Beseda L —.60, taksa —.60. ca daianie naslova ali za iifro L J.—.
Prodam
Fiat Topollno, malo vo-žen ln v dobrem stanju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10139-10
Beseda L —.60, taksa —.60 rt daianie naslova ali n iifro l .
Njivo
na lepem kraju ugodno
prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10092-20
Žensko kolo
1 mesec rabljeno, prodam. Ogled v nedeljo dopoldne, delavnik: od 18. do 19. ure: Levstikova 14-11. 10229-11
Beseda L — .JO. "ksa —.60. za daianie naslova ali « iiffo L 2.—.
Prodam
skoraj novo kuhinjsko dvodelno kredenco po ugodni ceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10108-12
Omaro za akte
in stoječo pisalno mizo, malo rabljeno, ugodno prodamo in moderno spalnico, svetlo pleskano, novo, poceni prodamo. — »Oprava«, Mestni trg 17, prehod.	10109-12
Moderno spalnico
novo, orehova korenina, 14 komadov, ln eno ko-modo, ugodno prodam. Pohištvo Gluhak, Flori-janska ul. 19. 10125-12
Jedilnico
črno politirano, lz hra-stovine, dober gramofon s ploščami, ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10091-12
Kupimo
kompletne spalnice, otroške posteljice ln drugo snažno pohištvo. Trgovina »Ogled«, Mestni trg št. 3.	10097-12
Elegantno spalnico
orehovo, proda mizarstvo Josip Gol j ar. Ger-bičeva ul. 51. 10164-12
Spalnice
imitacija orehove korenine in kuhinjske oprave prodaja najceneje mizarstvo Vidmar, Vodnikova 31.	10207-12
Ugodno prodam
dobro ohranjeno hrastovo spalnico. Vprašati: Janševa 6-1. 10221-12
Prodam pohištvo
iz trdega lesa za enosobno stanovanje, skoraj novo, obenem lahko tudi lepo stanovanje. — Ogled od 14. do 16. ure. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10197-12
Spalnico, kuhinjo,
samsko sobo, kavč, vse novo, poceni prodam. — Naslov v vseh pošloval-nicali Jutra. 10196-12
Beseda L —.60. taksa —.6C. za daianie naslova ali za iifro l 5.—.
Prodam
dobro ohranjen rujav kožuhovlnast damski plašč. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10100-13
Moško obleko
črno, novo, za močnejšo osebo, ugodno prodam. Polzve se: Krojaštvo E likovnik, Trubarjev most št. 2.	10188-13
Beseda L —.60, taksa —.60 za dajanje naslova ali » iifro L J.-n
Skladišče
prostorno, suho, zračno, z dovozom, ali tudi lokal. primeren za skladišče, vzamem v najem. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Skladišče 100«.	10014-19
Manjše skladišče
suho, iščem za lesne izdelke. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Centralno«.	10140-19
Naprodaj
zelo dobro vpeljana trgovina s čevlji ter Inventar ln lokal s skladiščem v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »200«.	9691-19
Večje lokale
za manjšo Industrijo aH skladišča oddam. Okolica Tabora. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10205-19
Kupim mlekarno
v centru mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Center«.	10238-19
Izredna prilika!
Prodam kompl. opremljeno trgovino, založeno z regularnim blagom, na prometni točki ▼ strogem centru mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prilika«.
10185-19
PosesP
"fteseda L —.60. taksa —.60. za daianie naslova «11 za iifro t 5.—.
Parcelo
500 m2 v Mostah prodam. Horvat, Poljanska c. 69.
10046-20
Manjšo hišo
del hiše ali parcelo takoj kupim. Ponudbe z naslovom in <$no na ogl. odd. Jutra pod »LJubljana 100«. 10110-20
Njivo 4000 m*
ob Linhartovi cesti prodam ali zamenjam za hišo z večjim vrtom v Ljubljani. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10063-20
Trinadstropno
komfortno stanovanjsko hišo v sredini mesta prodam. Posredovalci popolnoma izključeni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Potrebno Lir 1,500.000.—«. 10156-20
Prodam
hišo z gospodarskim poslopjem, 23 m dolgim, pripravno za vsako obrt, weekend hišico ob Ljubljanici in parcele v raznih delih mesta. Reall-tetna pisarna ZAJEC Andrej, Tavčarjeva 10.
10166-20
Kupim
hišo ali zemljišče za ca. 400.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trgovec«.	10167-20
Prodam parcelo
v Trnovem za 60.000 lir. Polzve se: Kolezijska ulica 19-11., gostilna.
10223-20
Prodam parcelo
v Trnovem ob Gerbiče-vl ulici v izmeri 1080 kv. m., za ceno 120.000 lir. Delna kupnina takoj, ostalo po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Do pol leta«.	10224-20
Parcelo ali
manjšo vilo
v LJubljani kupim. Posredovalci izključeni. — Natančne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj kupim«. 10235-20
Kupim parcelo
na bližnji periferiji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stavbna«.
10201-20
Hišo ali vilo
kupim na uližnji periferiji ali zamenjam za hišo v mestu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tudi starejša«. 10200-20
Prodam
lep, večji kompleks ob tramvajski progi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ob tramvaju«.
10192-20
Prodam
lep kompleks, ca. 3500 kv. m., sposoben za parcelacijo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »100»/« zaslužek«.
10246-20
Prodamo
več parcel na Celovški cesti, od 500 m2 dalje, zelo ugodno. Informacije »Globus«, Petrarkova 26 od >/:15. do 17. ure.
10247-20
Prodam hišo
z večjim vrtom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vrt«.	10191-20
Beseda L —.60. taksa —.60. za daianie naslov« ali iifro L
Mlajši zakonski par
brez otrok išče po možnosti takoj manjše stanovanje v Koleziji ali na Mirju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen plačnik«.	10006-21a
5-sobno stanovanje
in 2 pisarni, v centru ter 3-4sobno stanovanje, tudi izven centra, išče solidna stranka. Ponudbe na naslov: Dr. Gros-man, Tavčarjeva 2.
9864-21»
Eno- ali dvosobno
stanovanje Iščem za takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nova poročenca 777«.
10113-21a
Nagrado dam
za malo dvosobno aH enosobno stanovanje, ev. samo sobo s štedUnikom za mirno, starejšo gospo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stanovanje 60«.	10126-21a
Dvosobno, enosobno
stanovanje ali garsonjero Iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »300 lir nagrade«.
10085-21»
Zakonski par
brez otrok išče dvosobno stanovanje okoli Tabora. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »št. 777«.
10090-21a
Enosob. stanovanje
Zg. šiška, Sp. Šiška ali okraj Bežigrad, iščem. — Tri osebe. Naslov pustiti vgl. odd. Jutra. 9927-2la
200 lir
ali primerno nagrado ▼ živilih dobi, kdor preskrbi enosobno stanovanje v bližini Sp. šiške. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nagrada«.
10056-21»
Dvosob. stanovanje
išče mirna ln snažna stranka za september ali oktober. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Reden, točen plačnik«. 10057-21a
Enosob. stanovanje
s pritikiinami ali garsonjero išče drž. uradnik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Soln-čno 222«. 10142-21»
Stanovanje
iščem za dve osebi v bližini Tržaške ceste. — Ponudbe na ogl. od<t. Jutra pod »Domačin 11*«.	10144-21*
»JUTOOk 8t m aBaBBBBaBB^BBBHB^HMHBBBBBKBBSOEEBSBB I	VEL 1942-XX=
500 fir
tem onemu, ki ml odda. preskrbi ali odstopi lepo stanovanje dveh sob, kopalnice ln prltikllnaml v sredini mesta smer Sv. Peter—Tabor. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Novoporočenca 500«.
10059-21a
Mlada zakonca
lSčeta enosobno stanovanje za takoj na Ko-deljevem aH v Mostah. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nujno rabim«. _10174-21a
Enosob. stanovanje
ali sobo s štedilnikom iščem: tudi za nekaj ur dela dnevno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj Iščem«. 10206-21a
Komf. stanovanje
v centru ali vzhodnem delu Ljubljane, Išče zakonski par brez otrok za takoj ali do 1. oktobra. Plačam dobro nagrado in za 1 leto vnaprej. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Indu-strijec«.	10236-21a
Iščem za takoj
sobo ali stanovanje brez posteljnine, s posebnim vhodom, s štedilnikom ali slično. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samski železničar«.	10241-21a
Dvosob. stanovanje
s kopalnico išče višji drž. uradnik v p. (dve osebi), odnosno zamenja tako stanovanje na Res-ljevi cesti. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sončno 2«. 10252-21a
Beseda L —.60. taksa — -6C ca daianie naslova aH »« Iifro l .
Dvosob. stanovanje
ob tramvaju oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra stranka«.	10032-21
Dvosob. stanovanje
za maločlansko družino ugodno odstopim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	10088-21
Dvosob. stanovanje
z vrtom v Dravi j ah blizu cerkve zamenjam za slično znotraj kontrolne črte. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zamenjava«.	10181-21
Malo komfortno
stanovanje v centru
odstopim proti odkupu pohištva za Lir 16.000. Informacije pri »Merkur«, Miklošičeva c. 20.
10175-21
Oddam
dvosobno stanovanje s kopalnico, garažo ln skladiščem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
1C249-21
Beseda L —.60, taksa —.60. za daianie naslova ali M
Jifto t 5.—.__
Opremljeno sobo
z dvema posteljama in souporabo kopalnice, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10138-23
Komfortno sobo
s souporabo kopalnice, v središču mesta, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10120-23
Udobno sobo
s posebnim vhodom ln souporabo kopalnice, oddam ugodno mlajšemu zakonskemu paru; vendar brez uporabe kuhinje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10214-23
Lepo sončno sobo
z dvema, event. tremi posteljami, ln eno oddam ves dan odsotni dami s souporabo kopalnice. Sv. Petra 41-1.
10127-23
Lepo sobo
s souporabo kopalnice takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10128-23
Podstrešno sobice oddam 1. septembra zaposleni mlajši *yn«iH osebi. Postavi lahko štedilnik. Ogled nedelja dopoldne. Vogelna 9-1., Trnova	10112-23
Opremljeno sobico
oddam takoj, najrajši starejši ženski. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10107-23
oddam takoj. Naslov v
vseli posloval nicah Jutra.
10180-33
Oddam
opremljeno manjšo sobo gospodu, s souporabo kopalnice. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10129-23
Oddam sobo
z dvema posteljama blizu centra. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10130-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, v centru, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10086-23
V TivoHju oddam
sobo z dvema posteljama ln s hrano. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	10089-23
Prazno sobico
oddam ženski takoj. — Matjanova pot 7, Zg. šiška.	10079-23
Sostanovalko
mirno ln pošteno, Iščem. Ogled v nedeljo od 9. do 13. ure: Sv. Petra nasip 19, pritličje, levo.
10104-23
Iščem gospoda
kot sostanovalca. Fran-kopanska 27. 10098-23
Opremljeno sobo
separirano, s souporabo kooalnice, oddam. Der-motova ul. 23, vila.
10068-23
Dve opremljeni sobi
oddam boljšim osebam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10029-23
Oddam takoj
veliko, lepo opremljeno sobo s prostim vhodom eni ali dvema boljšima osebama. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10044-23
Opremljeno sobo
oddam gospodični. Zar-nikova ul. 9. 10054-23
Prazno m opremljeno sobo
takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10145-23
Sobico
centru oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10172-23
Opremljeno sobo
_ posebnim vhodom, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10119-23
Lepo sobo
opremljeno, prostorno, zračno ln čisto, m dve osebi, oddam. Cesta 29. oktobra št. 10, visoko pritličje, levo. 10248-23
Sobo
z dvema posteljama ln posebnim vhodom oddam dvema gospodičnama. — Poizvedbe od 11. do 15. ure: Rožič, Vegova ul. 8.
10187-23
r/J/
Beseda L —.60, taksa —.60. za daianie naslova ali t* Šifro t ».—.
Dva oficirja
iščeta lepo opremljeno sobo s kopalnico in predsobo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »V centru«.	9999-23a
Opremljeno sobo
lepo, s posebnim vhodom, iščem v strogem centru. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Soln-čna«.	10101-23a
Prazno veliko sobo
v centru iščem za 1. september. Ivan šiška, Marijin trg 3-H. 10208-23a
Glasbila
Beseda L —.60, taksa —.60, za daianie naslova »Ii « iifro L 5.—,
Harmoniko
(klavirsko), dobro ohranjeno, kupim takoj. Po-izve se: Ljubljana, še-lenburgova ul. 6, Bese-ničar.	10116-26
Kupim
dobro ohranjen planino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj«.
10105-26
Klavir ali pianino
vzamem v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj ali pozneje«.	10165-26
Prodam
dobro ohranjene cltre. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10171-26
Prodam
dobro ohranjen klavir in veliko knjižno omaro. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10182-26
Heseda L —.60. taksa —.66, a daianje naslova di » iifro t i.—.
Sostanovalko
sprejmem v lepo zračno sobo v centru mesta. — Olga Pavšič, Sv. Petra cesta 8-1.	10222-23
Soinčno sobo
lepo opremljeno, s souporabo kopalnice, za dve osebi, oddamo. — Idrijska 19. 10234-23
Sobo
oddam v sredini mesta, čevljarska ulica 2-ni. (zraven Jurčičevega trga).	10233-23
Dve opremljeni
čisti, vezani sobi, s souporabo kopalnice, oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vila Pod Rožnikom«.
10240-23
Prijazno sobico
opremljeno, s posebnim vhodom, oddam solidni stranki na Vodnikovi cesti 165.	10244-23
Opremljeno sobo
s souporabo jedilnice in kopalnice, za boljšega gospoda, oddam. Gledališka ul. 16, Močnik.
10189-23
Lepo sobo
z dvema posteljama oddam. Streliška ul. 24-H., desno.	10254-23
Dve papigi
plavi, odleteli. Najditelj naj jih vrne proti nagradi: Prijateljeva ul. 10, Prule.	10106-27
Kupim
piščance, račke ln go-ske, par dni stare. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	10053-27
Kozo mlekarico
prodam za 1200 lir. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	10072-27
Več zajk
s hlevčkom, ugodno prodam. Mala čolnarska 4.
10218-27
Izgubljeno
Beseda L —.60, taltaa —.60, aa daianje oaalova aH sa fcfto t
Izgubila
lasclapassare. Vrniti na Ime: Petrovčlč Marija, Zaloška 10. 10155-28
Izgubila sem
štiri Werthelm-ključe. — Vrniti proti nagradi v ogl. odd. Jutra. 10177-28
l
nformacije
Beseda L —.60, taksa —M, za daianie naslova ali aa iifro l i.—.
Železničar
ki Je kupil prejšnjo soboto pri Fototehniki aparat, se nujno prosi, da se zglasl tam.
10199-31
Obrt
Tapetniško obrt
V Ljubljani, a vsem Inventarjem ln zalogo, prodam ugodno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina«. 10124-30
Gumi vozove
izdelujem po naročilu. Tr"*Ti jih tudi na zalogi. Zidar A„ Jegličeva ulica 15.	. 10162-30
Stare pletenine
popravljam ta predelujem, podpletam nogavice ln rokavice. A. Pavlin. Vodnikova 28-111.
10212-30
Mizarsko obrt
v LJubljani, z vso opremo, ugodno prodam. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Denar«.
10186-30
Beseda L —.60, taksa —.60, za daiaoie naslova ali aa Šfro L 5.—.
Drž. uslužbenec
srednjih let, dobrosrčen, bi se takoj poročU z gospodično do 28 let. Odgovarjam le na resno ponudbo ln na točni naslov. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sreča«.	10094-25
Dto1 afl trisobno stanovanj*
komfortno v centrumu Iščem. — Ponudbe pod »Cisto« na oglasni oddelek »Jutra«.
Pllh in perje prodala R. SEVER, Marijin t*g 2
i
PAPRIKA MARICH
Pepe roaao lUOano garantito parol
ln vendita preaso i mlgUorl negozlantl di generl allmenta-rl • eommestlblll.
italijanski rdeti poper zajamčeno Cist: V prodaji pri boij-iih trgovcih Jestvln In kolonijalnega blaga.
OITTA ML MAJtlCH
TORRB ANN. CENTRALE (NAPOLI)
Besnega znanja
želi gospodična, samostojna šivilja ln posest-nica, z gospodom, po možnosti državnim uradnikom od 38—431etnim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Neanonim-no«.	10043-25
Obrtnik
50 let, se želi oženiti z ženo, ki ima svoj dom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober mož«.
10149-25
Drz. uslužbenec
srednjih let, išče sebi primerno ženico z nekaj dote. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pridne roke«. 10231-25
Gospod
želi spoznati skromno in značaj no gospodično do 25 let zaradi ženitve po vojni. Ponudbe s polnim naslovom na ogl. odd. Jutra pod »Zadovolj-nost«.	10184-25
Se vai al caffč o al circolo, ricordati che alle tue spalle c'6 un amica invi-sibile: la Fortuna e ti dice: acquista qui un biglietto della Lotteria. Non rischi che 12 lire. Niente in confronto alla possibilita di diventare miliona-rio e di essere felice e contento per tutta la vita.
Ca greš v kavarno ali v družbo vedi, da je za tvojim hrbtom nevidna prijateljica Sreča, ki ti govori: kupi tu srečko Loterije. Tvegaš samo 12.- lir. To ni nič v primeri z možnostjo, da lahko postaneš milijonar, srečen in zadovoljen za vse življenje.
BEGALA
M I L I O N 1
a chi acquista uo oiglietto per L 12.-
n A R O J K MILIJONE
jnemu, ki si nabavi srečko za L 12.-
Kapital
Uescaa t - oO. ca daianie
Iifro l
— .Ol
ali o
Vse denarne in
trgovske posle Izvitim hitro m točno. Obrnite se na:
RUDOLF ZOBE
Oledallika ul. 12. Telefon 38-10.
10232-16
Razno
Beseda L —.60. taksa —-6C ta daianje naslova ali aa Iifro L S—.
REMOC

.6® A®*
L* x	jp* v
6®
E » «» 1 1 °
sredstvo z® »	organe
rnehu* 6*
sP,0h'	.»a ,dravai^v
povp^JSB^^II
Arn.	UAmm N. 4} 196 . XVIII'
Inseriraite ¥
L i a ŽMžailMMBSiŽ* i S ■Bi^K
ZAHVALA
rteseda L —.60, taksa —.60 a daianie naslova ali n iifro L 5.—»
Prodam
nov krojaški Pfaff šivalni stroj. Gasilska cesta 10, šiška, Kremžar.
10080-29
Dva šivalna stroja
z dolgim čolničkom. izvrstna za domačo uporabo, ugodno naprodaj v trgovini »Ogled«, Mestni trg 3, vhod skozi vežo.	10096-29
Nemški pis. stroj
»Continental«, »Mercedes«, »Ideal«, proda »Torpedo«, Miklošičeva cesta 18.	10220-29
Ob nesreči, ki nas je zadela z nepričakovano smrtjo, ko nas je za vedno zapustil naš zlati očka, dobri mož, sin, brat, zet in svak, gospod
VIKTOR KAJTNK
privatni uradnik
smo prejeli toliko izrazov prisrčnega sočustvovanja, da se zanje ne moremo vsakemu posebej zahvaliti, se na tem mestu vsem najiskreneje zahvaljujemo.
Posebna hvala vsem onim, ki so nam v tej globoki žalosti stali ob strani odprtih rok in onim, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in zakrili njegov domek s cvetjem.
Novo mesto, dne 30. julija 1942.
Žalujoči:
P? \, roj. KUDER, žena s sinkoma in rodbine: KUDEB, KOS, SLOVENEC
%£ A .-Vi. •• v. -
Dotrpel je naS ljubljeni soprog, skrbni in dobri očka, gospod
Franc Krat
višji davčni upravitelj v pokoju
m
m
Na zadnji poti ga bomo spremili v nedeljo, dne 2. avgusta 1942 ob 5. uri popoldne z Zal — kapele sv. Frančiška — k sv. Križu.
LJubljana, dne 31. julija 1942.
Globoko žalujoči: ANTONIJA KRATNAR, roj. KENDA, soproga; MAJDA, LJUBA, DUŠAN, otroci — in ostalo sorodstvo


Zahvala
Vsem, ld so nam kakorkoli stali ob strani ob smrti naše drage mamice,
gospe
ŠTEBLAJ MARIJE
upokojene učiteljice
se tem potom najiskreneje zahvaljujemo. Predvsem Izrekamo toplo zahvalo g. dr. Marjanu Ahčinu za neštete obiske v času njene dolgotrajne bolezni, g. šefu p rim ari ju dr. Ivanu Marinčiču za lajšanje njene težke bolezni, čč. sestram usmiljenkam in strežnicam Zavetišča sv. Jožefa za vso požrtvovalno skrb in nego. Toplo zahvaljeni tudi vsi: tovarišice in tovariši ter prijatelji in zpanci, ki so jo obiskovali v času njene bolezni, ji darovali prekrasno cvetje ter jo slednjič spremili na njen zadnji dom. Vsem iskreno Bog plačaj!
Ljubljana, dne 2. avgusta 1942.
HČERKI — IN OSTALO SORODSTVO
1:	'^f^H^^mm
Zahvala
Za premnoge dokaze sočustvovanja ob težki izgubi našega nepozabnega moža, očeta, brata, tasta, zeta, strica in svaka, gospoda
KARL FRANZOT-a
se tem potem najiskreneje zahvaljujemo. -
Posebno zahvalo smo dolžni izreči gg. zdravnikom: prof. dr. Lavrlču, dr. Savinšku in dr. Rupniku za njihovo požrtvovalnost, čč. duhovščini, vsem darovalcem vencev in šopkov ln slednjič mnogim prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegov poslednji dom.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v cerkvi sv. Frančiška v Šiški v ponedeljek dne 3. avgusta t. L ln v sredo dne 5. avgusta t. L ob % T. uri zjutraj.
Žalujoča ŽENA, OTROCI — In ostalo sorodstvo
lanmBBBBBBB
GOSPODARSKA BANKA D. D. V LJUBLJANI - Telefon št. 2057,
Izvršuje bančne posle po najugodnejših pogojih. Izdaja cirkularne čeke
40
Durant je bil odprl vrata in vrgel psu zanko okrog vratu; uboga žival, vsa razmesarjena in na pol slepa, se je komaj držala na nogah. Mikijevo telo ie bilo na več ko desetih krajih raztrgano in okrvavljeno, in rdeč curek mu ie tekel od grla. Mlademu možu, ki ga ie gledal, se ie iztrgal vzkrik groze. Nato se je vzkrik prelil v klic: »Moj Bog! Miki! Miki! Miki}« Miki je slišal ta glas; njegovi drhtljaji so mu pretresali možgane, kakor bi prihajali iz velike daljave. Bil je glas. ki ga je tolikokrat slišal v sanjah, glas, po katerem je hrepenel in ga iskal, dobro vedoč, da mora priti čas, ko mu bo spet zvenel na uho. Bil je Challonerjev glas. glas njegovega^ gospodarja!
C vile se je zgruznil na trebuh in napenjal oči skozi kri, ki iih ie zalivala, in v tem. ko je skoraj mrtev ležal na tleh. še udarjal z repom po zemlii. v znamenje, da ga je spoznal.
Tedaj ie Challoner v začudenje vseh navzočnih pokleknil k njemu in ga objel okrog vratu, medtem ko ie Miki s svojim ubogim raztrganim jezikom skušal lizati po rokah, obrazu in obleki. »Miki! Miki! Miki!«
Durantova roka je težko padla Challonerju po ramenu. Temu pa ie bil njen dotik kakor dotik razbeljenega železa. Po bliskovo je skočil kvišku in premeril lovca od glave do nog.
»Moj je!« je kriknil Challoner, komaj brzdaje svojo jezo. »Moj je, surovina peklenska!«
In ker mu je zmanjkalo moči, da bi brzdal svojo željo po maščevanju, se ie njegova skrčena, kakor kamen trda pest sprožila Durantu v spodnjo čeljust. Kanadec je telebnil po tleh. Challoner se je za trenutek sklonil nad njim. in se, ko ni več trenil, ponosno obrnil proti Grouse Pietu in množici. Kažoč na psa, ki se ie še vedno valjal ob njegovem znožju. ie zaklical tako glasno, da so ga vsi slišali:
»To je moj pes. Ne vem, kje ga je surovina dobil, toda moj je. Sami se prepričajte; glejte ga, kako mi liže roke. In ta uheli poglejte. Na vsem severu mu ni podobnega. Izgubil sem ga skoraj pred letom dni, a po tem znamenju bi ga spoznal izmed tisočih. Bog nebeški! Ko bi bil vedel...«
Tako govoreč se je s komolcem preril skozi me-šance in Indijance ter odvedel Mikiia na vrvi. ki mu jo je bil Durant privezal okrog vratu Sel je k Mac Donnellu in mu javil, kaj se je zgodilo. Povedal mu je, kako ie bilo minulo pomlad, ko sta Miki in medvedek padla iz kanuja in ju je tok zanesel v brzico. Ko je nasproti vsem morebitnim Durantovim navedbam poudaril svoio pravico do psa. se je vrnil v kočo. kier je imel za čas svojega obiska v Fort 0'Godu stanovanje. Uro po tem je sede držal Mikiievo veliko glavo v rokah in ga ogovarjal. Pes. ki so bile njegove rane izmite in obvezane, je zdaj spet videl. Nepremično je upiral oči v gospodarja in tolkel z repom po tleh. Oba sta bila tako zaverovana drug v drugega, da nista slišala ne razbrzdanega kričanja moških ne
vrišča otrok in smeha žensk ne neugnanega laježa psov. Tako možu kakor živali je tlela v očeh nežna iski*ci
»Miki. stari moj. torej nisi ničesar pozabil, jeli da ne? Čeprav si bil takrat šele ubog ščenek z nerodnimi nogami, pozabil me vendar nisi. kai? Se spominjaš, kako sem obljubljal tebi in medvedku. da vaju popeljem k deklici? Se veš? Rekel sem ti, da ie angel, da te bo imela do smrti rada in druge take neumnosti. Nu evo! Vesel sem, da nisi mogel z menoj. Ko sem prišel, ie bilo vse drugače in ona ni bila več tista kakor nekdaj. Omožila se ie bila. dva maihna ie že imela! Premisli, stari moj! Kako bi se bila utegnila ukvarjati s teboj in z medvedkom, kaj? Vse je bilo izpremenjeno. tudi jaz sem bil postal drug človek. Tri leta v teh krajih, kjer človek ne rabi pljuč za nič drugega kakor za to. da požira zrak. so me bila predrugačila. Že čez teden dni sem komaj čakal, da bi se vrnil na sever. Da. dragec, in tako sem tu. Zdaj. Miki. pa ostaneva skupaj. Z menoj poideš. na novo postajo, ki mi io je dfela družba. Od danes naprej sva tovariša. Ra«zumeš. stari potepuh? Tovariša sva!«
XXI.
Zelo pozno je že bilo tisto veselično noč. ko je faktor Mac Donnall poslal indijanskega dočka po Challonerja. Ta se je pravkar spravljal v posteljo Pogledal je na uro: kazala je enajst. Vprašal se je. kai mu neki hoče faktor ob tei pozni uri?
»Gotovo bo kpj zaradi peklenskega D uran t a.« je zamrmral Challoner sam pri sebi in se ozrl na
psa. »Nu, če ta misli, da bo dobil Mikija nazaj, se prekleto moti! Moi si, pa je!«
Miki, ki je obvezan, umit in osnažen ležal na trebuhu, je osuplo gledal gospodarja, ko si je znova obuval čevlje. Trepljal ie z repom po tleh in oči so mu bile polne nemega oboževanja. Skupaj sta krenila v noč.
Mesec je srebrno sijal, nebo je bilo pokrito z zvezdami. Petorica ognjev, na katerih so bili pekli severne jelene, je še gorela. Dalje tam pri gozdu je dogorevalo kakih dvajset manjših ogniev; pred njimi so se risale sivkaste oblike zaklonov in šotorov, v katerih je spalo tri sto Indijancev in me-šancev, ki so bili prišli na veselico. Malokdaj si videl koga, da bi se ganil, in tudi psi so vendar že mirovali.
Ko sta minila ognje, ie krenil Challoner proti faktorjevemu stanovanju. Miki ie spotoma duhal oglodane kosti, zadnje ostanke dveh tisoč funtov mesa, ki so jih bili spekli ta znameniti dan. Moški, ženske in otroci so se bili naphali do iznemoglosti in niso bili pustili ničesar. Čudna tišina, ki ie kraljevala na postaji v Fort 0'Godu. je bila tišina Mutoja. boga trebuha, ki se vsak večer baše in baše. dokler od sitosti ne zaspi.
V opravnikovi sobi je še gorela luč, ko sta Challoner in Miki stopila vanio Škot Mac Donnell j« z zaskrblienim obrazom kadil svoio pipico. Ta čas. ko je mladi človek sedel, se je ozrl na Mikija in zlovolino skremžil trdo lice.
»Durant je bil tu.« ie rekel brez uvoda. »Njegovo zadržanje ne obeta dobrega Boiira se. da bodo sitnosti. Ko bi ga vsaj ne bili udarili...«