VIŠKO GOSPODARSTVO V 6 MESECIH
Padec proizvodnje, izvoza, OD, porast števila izgubašev
Industrijska proizvodnja še vedno pada in tako v občini beležimo 20,2 odstotni padec v primerjavi z lanskim prvim polletjem. V Ljubljani beležimo že 11 mesečno zapo-redno padanje proizvodnje, ki je bilo najbolj izrazito v letošnjem drugem tromesečju, naj-bolj pereče pa je v kovinsko predelovalni industriji. Proizvodnja se je najbolj zmanjše-vala zaradi manjše prodaje blaga, do katere je prišlo zaradi padca kupne moči, velikih sprememb nekaterih cen domače in tuje po-nudbe ter razpada jugoslovanskega trga.
V drugem tromesečju se je ljubljanski iz-voz povečal za 35,3 odstotkov, v naši občini pa le za 2,5 odstotka mesečno. kar pomeni, če primerjamo lanski in letošnji izvoz v pr-vem polletju, da je slednji manjši za 7,9 odstotkov. Uvoz pa je bil za 46,6 odstotkov večji. Izboljšala pa se je oskrba z uvoženimi surovinami.
Sicer pa je viško gospodarstvo 84,7 od-stotkov svojega prihodka doseglo s prodajo proizvodov, storitev in blaga na domačem trgu ter za 6,2 s prodajo na tujem trgu. Tri četrtine prihodka je bilo doseženega v indu-striji in trgovini, pri čemer velja opozoriti na močno zmanjševanje deleža trgovine, na kar nedvomno vplivajo zmanjšano povpraševa-nje zaradi monetarnih restrikcij, opuščanje inflacijskega ravnanja, povpraševanje in ku-povanje na tujem trgu.
V  prvem polletju je izgubo izkazalo 72 pravnih oseb v skupnem znesku 49 milijonov dinarjev. 73,4 odstotkov izgube odpade na 4 podjetja s področja industrije, prometa in stanovanjsko komunalne dejavnosti. Le 4,3 odstotke razporejenega dohodka pa zavze-ma akumulacija in je po obsegu manjša od izkazane izgube gospodarstva.
Zanimivje podatek, da je 13 podjetij sku-paj ustvarilo 89,9 odstotkov vse akumulaci-je, odnosno Mercator Dolomiti so imeli da-leč največjo akumulacijo in sicer 24 odstot-kov celotne.
Povprečni mesečni čisti osebni dohodek je bil v prvem polletju v gospodarstvu 4.519,00 din, to pa pomeni, da je za povprečnim OD v gospodarstvu ljubljanskih občin zaostajal že za 14,4 odstotne točke. Realni čisti OD so ¦ bili za 31,6 odstotkov nižji kot lani.
Mesečno se poslabšuje likvidnost gospo-darskih organizacij. Kupci ne plačujejo red-no, pa tudi banke ne odobravajo več kredi-tov. Tako je bilo v juniju 9 podjetij z 2 do 11 dnevi pod blokiranim povprečnim zneskom 548.350 din.
Julija je bilo v gospodarstvu povprečno zaposlenih 13831 delavcev ali za 28 več kot
lani. Večja kot lani pa je tudi nezaposlenost in sicer za 60,4 odstotke.
15 znanstvenoraziskovalnih organizacij je ustvarilo 394 milijonov dinarjev dohodka,
od tega Inštitut Jozef Stefan 48 odstotkov, 37 odstotkov akumulacije, zaposluje pa 41 odstotkov delavcev znanstveno raziskoval-nih organizacij. V treh inštitutih so prikazali v prvem polletju izgubo v višini 1,9 milijo-nov dinarjev. Povprečni čisti OD je višji od slovenskega povprečja 6.545 din in je posle-dica visoke kvalifikacijske strukture zaposle-nih v teh organizacijah.
V analizo poslovanja družbenih dejavno-sti je v občini vključenih 53 organizacij. V prvem polletju sta poslovali z izgubo 2 in sicer Zdravstveni dom Vič-Rudnik in Inter-na klinika Trnovo. Končna izguba v Zdrav-stvenem domu znaša 8,74 milijona dinarjev, na Interni kliniki pa 381 tisoč dinarjev. Glavni vzrok v zdravstvu je prenizka cena storitev zaradi nerealne indeksacije izho-diščnih cen iz leta 1988. Prevladuje ocena, da bo y globalu zmanjkalo sredstev za 2 me-seca. Študentski center, ki je beležil izgubo v prvem tromesečju, izkazuje pozitivni re-zultat. In še podatki o čistih OD. Najvišje povprečne imajo v izobraževanju 5.650 din (ob tromesečju 6.130), kultura 5.650 (5.320), zdravstvo 5.450 (5.910) in social. varstvo 4.540 (4.320).
Odslej dve samostojni soli
Občinski sekretariat za družbene dejavno-sti je pripravil analizo smotrnosti formiranja dveh samostojnih osnovnih šol X. SNOUB Ljubljanske in Cveta Močnika-Florjana; Med drugim je bil razlog tudi sklep sveta OŠ X. SNOLJB Ljubljanske, da se prične posto-pek o razdružitvi in preimenovanju.
Trnovska šola, kijebilazgrajenaleta 1962 je spričo priseljevanja velikega števila prebi-valstva v Murglah, Koleziji in Rakovi jelši kmalu postala pretesna in tako je bila kilo-meter dalje leta 1986 zgrajena iz sredstev tretjega ljubljanskega samoprispevka enota šole, poimenovana po Cvetu Močniku-Flor-janu. V lanskem šolskem letu je bilo v obeh šolah 1428 učencev v 50 oddelkih (Trnovo - 825 učencev v31 oddelkih, Kolezija - 553 učencev v 19 oddelkih). V Trnovem je skup-no 14470 kvadratnih metrov šolskih in zuna-njih površjn, v Koleziji je 14877 kvadratnih metrov. Že sedaj sta obe šoli za sedanji priliv šoloobveznih otrok premajhni kljub
precejšnji prostorski zmogljivosti. Pouk, ki je bil dosedaj v eni šoli po mnogih letih enoizmenski, se bo odslej odvijal zopet iz-mensko, saj je normativ za obe šoli - skup-no 1200 otrok - v prihajajočem šolskem letu že presežen in sicer za 300 do 400 otrok.
Za prehrano učencev je poskrbljeno, saj v centralni kuhinji na Karunovi pripravljajo kosila za obe stavbi, v razdeljevalni kuhinji v Koleziji delijo pripeljana kosila in malice. Jedilnici v obeh šolah sta projektirani kot večnamenska prostora.
Že sedaj šoli delujeta povsem samostojno. Učitelji opravljajo dejavnost le na eni šoli in nihče od njih ne prehaja iz šole v šolo. Skupne so naloge šolskih svetovalcev, kar je moč urediti z dogovorom med šolami. Skrat-ka iz analize Sekretariata za družbene dejav-nosti sledi utemeljitev, da imata obe šoli pogoje za samostojno organizacijsko obliko. Delitev šol tudi ne bo finančno podražila realizacije vzgojno-izobraževalnega dela.
Strokovno mnenje, ki daje vso podporo delitvi, je prispeval tudi Republiški zavod za šolstvo. V njem je zapisano, da so v šoli z optimalnim številom učencev dani boljši pogoji za kvalitetno uresničevanja programa življenja - delo osnovne šole ter sodelova-nje šole s starši učencev in družbenim oko-ljem.
Izvršni svet je sprejel omenjeni elaborat o razdružitvi obeh šol. Predlagal je, da se povzetek tega elaborata v sprejem na občin-ski skupščini, Osnovni šoli Kolezija v usta-navljanju pa je priporočil, da po ustanovitvi ne sprejema dodatnih administrativno-teh-ničnih kadrov.
Spremembe šolskih okolišev
Z razdružitvijo osnovnih šol - trnovske in kolezijske - je potrebno spremeniti tudi odlok o določitvi šolskih okolišev. Priprav-ljen je že osnutek odloka, ki določa, da Osnovna šola Trnovo obsega območje KS Trnovo, Rakove jelše in Milan Česnik, Os-novna šola Kolezija pa del KS Murgel, Kole-zjje, Rakove jelše, Zelenega loga in Milana Česnika. O odloku bodo razpravljali delega-ti občinske skupščine.
Preimenovanje šol
Izvršni svet je sklenil posredovati občinski skupščini v obravnavo in sprejem sklep o preimenovanju Osnovne šole X. SNOUB Ljubljanske v Osnovno šolo Trnovo. V po-
stopku sklepanja razdružitve šol pa naj bi njena dosedanja enota v Koleziji nosiia ime Osnovna šola Kolezija.
Osnovna šola Kolezija v ustanavljanju
Delegatom bo Izvršni svet posredoval v sprejem tudi sklep o ustanovitvi Osnovne šole Kolezija v ustanavljanju. To pa pomeni, da ustanoviteljske pravice in dolžnosti do šole izvaja občinska skupščina, do konstitu-iranja pa bo vodil šolo sedemčlanski svet kot organ upravljanja in začasni poslovodni or-gan Slavica Modic.
VS 2/12 Sibirija ponovno na skupščini
Osnutek odloka o zazidalnem načrtu VS 2/12 Sibirija, ki ga delegati prejšnjega sklica občinske skupščine niso sprejeli, posreduje občinski izvršni svet ponovno v skupščinsko odločanje. Predlaga, da ga v primeru, če ne bo večjih pripomb, prekvalificirajo in sprej-mejo kot predlog. Strokovni predlagatelj pa mora pred izdajo lokacijskih dovoljenj za nekatere objekte izdelati ekološko študijo o vplivih dejavnosti na okolje.
Olajšave za postranski poklic
V skupščinski postopek daje Izvršni svet tudi spremembe in dopolnitve odloka o ure-ditvi dokončnih vprašanj s področja obrti v občini Ljubljana Vič-Rudnik. S to spre-membo se v veljavnem odloku črta drugi odstavek 5. člena. Ta je sedaj določal dejav-nosti, katerih občani niso smeli opravljati kot postranski poklic. To so: prodaja na drobno, gostinskih dejavnosti, razen v hri-bih ali odmaknjenih zaselkih, ter sprejema-nje gostov na prenočevanje in zajtrk v za-sebnih gospodinjstvih, prevoz oseb z avto-taksijem, prevoz z avtobusom, razen v kra-jih, kjer ni organiziranega rednega lokalne-ga prometa, turistično posredovanje (agen-cija).
Pred sprejemom odloka o skupščini pa je potrebno preveriti možnost uvedbe prepo-vedi opravljanja popoldanske obrti za neza-poslene, kjer gre za špekulacijo, odnosno predlagati, da za nezaposlene da soglasje za popoldansko obrt namesto podjetja Zavod za zaposlovanje.
Odslej sekretariati
Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o upravnih organih občine Ljubljana Vič-Rudnik prinaša spremembe o organizacijskih oblikah vodenja upravnih organov iz kolektivno vodenih komitejev v invididualno vodenje uprav-ne organe sekretariata, katere vodijo sekretarji sekretariatov. Posledica tega pa so tudi naslednje spremembe v pristojnostih posameznih upravnih organov:
- pristojnosti občinskega komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo, ter občinskega komi-teja za kmetijstvo, gozdarstvo in preskrbo, se združijo v občinskem sekretariatu za gospodar-stvo,
¦ - združijo se delovno področje dosedanjega občinskega sekretariata za občo upravo in prora-čun ter kadrovske službe v občinski sekretariat za občo upravo, pri čemer se izloči proračun, iz dosedanjega sekretariata za občo upravo in prora-čun, ki se organizirajo v posebnem upravnem organu, sekretariatu za finance.
Predlagane spremembe organizacije občinskih upravnih organov so nujne, vendar prehodnega značaja, saj se na republiški ravni pripravljajo nove spremembe v organiziranju državne uprave kot celote, ki bodo terjale sprejem novega odloka o organizaciji občinske uprave.