113. fttvfltL im. N ¥lni]6Va njiLMa. .Slovenski Narod" velja: v Ljubljani na dom dostavljen v upravniStvu prejeman: celo leto......K 24— , celo leto......K 22*— pol leta........ 12-— četrt leta........6*— na mesec......., 2*— pol leta.....• . • H — četrt leta........550 na mesec........1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Hn&flova ulica it 5, (v pritličju levo), telefon ŠL 34. loserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. številka velja M Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. »Slovenski Narod* velja po poŠti: za Avstro-Ogrsko: cek> leto.......K 25— pol leta........13- četrt leta........ 6 50 na mesec.......• 230 za Nemčijo: celo leto.......K 28- za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 30* Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Upravmlštvo: Knaflova alica št. 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon it. 85 Slovenci v Belgradu. (Pozdravni članki srbskih listov. — Sprejem Slovencev. — Govor župana (i lav i niča. — Slavnostna akademija. Na grobu Vele Nigrinove. — Ki-nt-m v gledalištu. — Banket na ra>t Slovencem. — Izlet v Sniedcre-\o. — Slovenci v kraljevskem dvoru. V Topeideru. — Ljudska veselica na Kaliiuegdanu. — Slovenci gostje srbskih častnikov.) V soboto opoldne jo bil jav- !ien prihod slovenskih izletnikov v grad. Mesto se je obleklo v slav-ostno obleko. Vsi srbski listi brez zjeme so priobčili ta dan uvodnike, katerih poudarjajo važnost in po-:ien slovenskega izleta in pozdravljajo v navdušenih besedah slovenske goste. Najbolj navdušeno je pozdravila >1ovence »Politika«, a tudi ostali li--ti >o priobčili nič manj oduševljene ianke v pozdrav Slovencem. Tako je pisal »Trgovinski Glasnik« na uvodnem mestu med drugim: »Brate Slovence sprejemamo s *om večjo ljubeznijo, ker so s svojo borbo proti grabežljivemu tujin--Tvu popolnoma zaslužili, da bodo sem Slovanom sijajen zgled rodo-jubja, vztrajnosti in požrtvovalnosti. Xa Slovence pritiskajo s severa "holi Nemci, z zapada in juga jih od-ivajo od njihovega morja Italijani, l. vendar se Slovenci med tema silnima pritiskoma vedno uspešneje drže in napredujejo, da si jim nedostajalo pomožna sredstva številne množine in prirodnega bogatsva,« Ali nas Srbe spajajo z brati Slo-enci še posebne vezi ljubezni in zahvalnosti . . . Kopitar, Vuk Karad-žič. Miklošič — to so tri slavna imena, ki nerazdvojno vežejo >rb>ki in slovenski narod. Pod ponosnim okriljem teh slavnih imen in skupnih -pominov mi pozdravljamo prihod Kopitarjevih in Miklošičevih rojakov globokem prepričanju, da se bodo edno krepke je razvijale in ojačeva-bratske veze. ki so jih Kopitar, uk in Miklošič zasnovali. Dobro i um došli, bratje Slovenci, živeli!« Novo Vreme« je pisalo v uvod-•.iku med drugim to-le: »Došli so am v goste najmanjši ali najsimpa-ričnejši izmed jugoslovanskih ple-Slovenci. Vsi mi ostali odkri-in brez zavidijivost i priznavamo ratom Slovencem, da so kot narod najsimpatičnejši med nami. Nihče se ne bo čutil razburjenega vsled tega priznanja in nihče ne bo niti poskušal, da bi rekel, da to ni res« . .. Prihod Slovencev je bil napovedan opoldne. Že ob enajstih se je zbrala v pristanišču nepregledna množica, ki je nestrpljivo čakala prihoda gostov.Novi parnik srbskega pa-robrodnega društva »Vardar«, okićen z zelenjem in nebrojnimi zastavicami, je odphil v Zemun, da sprejme na krov slovenske izletnike. Na krovu je bila godba kraljeve garde in belgradski odbor za sprejem Slovencev, na čelu mu profesor Rista Oda vic s tajnikom dr. Z u] »uničeni. Dasi je prišla vest, da ima vlak, s katerim se vozijo Slovenci, 40 minut zamude, vendar je množica .zbrana v pristanišču, vztrajala na mestu in se ni razšla. Ko je prišlo telefonsko obvestilo, da so Slovenci dospeli v Zemun, je nastalo med občinstvom splošno vzhičenje in vse je napeto pričakovalo, da se Slovenci pojavijo na nasprotni obali. Toda gostov le ni bilo in ni bilo. Zadržala so jih na kolodvoru zemunska hrvaška in srbska narodna društva, ki so jih prišla pozdravit. Bilo je že skoro poldne, ko je »Vardar« odrinil od zemunske obali. Med zvoki narodne himne »Naprej zastava Slave« je parnik končno pri-plul v luko. S trdnjave so grmeli topovi Slovencem v pozdrav, občinstvo pa je mahalo s klobuki in robci ter navdušeno klicalo: »Živeli Slovenci«. Na mostičku, postlanem s travo in okrašenem z zelenjem, je stal mestni občinski odbor, na čelu mu župan Kosta G 1 a v i n i č. Ko se je navdušenje nekoliko poleglo, je imel župan Glavinič ta-le pozdravni govor: »Sestre Slovenke, bratje Slovenci! Prihod vaš v našo sredino je napolnil srca vseh meščanov srbske prestolnice z nepopisnim veseljem. Veliko in malo, vse. kar srbsko in slovansko misli in čuti v Belgradu, se raduje in veseli, da vas more pozdraviti. A evo, zakaj. Srbski narod tako v kraljevini, kakor izven uje je imel v svoji prošlosti srečne in težke dneve, a bilo je več težkih kakor srečnih. Bili so treuotki, ko j«- bil srbski narod na robu obupa, ko s< ■ era vsi zapuščali. Ali tudi takrat je imel en« ga zvestega prijatelja, ki je prezirajoč vse svoje nevolje in opasnosti, k i so mu pretile, vedno čvrsto stal ramo ob rami ob strani skrbskega naroda, čuteč srbsko nesrečo za svojo nesrečo. Ta veliki, čvrsti, iskreni in neomah-Ijivi prijatelji srbski, to ste bili vi, bratje in sestre Slovenci! A kaki in koliki ste nam prijatelji, dokazujete s tem svojim današnjim posetom v Belgradu. Zbog" tega boste razumeli vso našo radost in srečo, da vam moremo ob prvem koraku vašem na svobodna tla kraljevine Srbije vzklikniti v imenu bel-gradskega prebivalstva: Dobro nam došle drage in mile sestre naše, dobro nam došli dragi in mili bratje.« Na županov govor so zadone-li navdušeni živio-klici. V imenu Slovencev se je za sprejem in pozdrav zahvalil državni poslanec Alojzij Štrekcl j. Njegov govor je bil kratek in presrčen. Rekel je, da je ljubezen Slovencev do bratskega naroda srbskega tsko velika, da je premagala vse ovire in zapreke in da se tudi ni vstrašila raznih groženj. Kri ni voda in krvne vezi se ne dajo odpraviti niti s pretnjami in grož-njimi. Slovenci so prišli v goste srbskemu narodu, da mu dejanski pokažejo svojo ljubezen in da si v objemu svojih rodnih bratov naberejo novih sil v težki svoji borbi. Govornik je končal svoja izvajanja z vzklikom: naj živi srbski narod, naj se razvija in krepi kulturno edinstvo med Srbi in Slovenci.« Po Štrekljevem govoru so priredili Srbi Slovencem tako navdušene ovacije, kakršnih še niso videli — to je enodušna sodba vseh slovenskih izletnikov. Župan Glavinič je na to podal roko gospe dr. Tavčarjevi ter jo peljal v ekvipažo, zanjo pripravljeno. Izletniki so v sprevodu odšli v mesto, povsodi navdušeno pozdravljeni od neštete množice, zbrane po ulicah. V nedeljo dopoldne ob 9. je bila v »Gradžanski kazini« na čast Slovencem slavnostna akademija. Udeležili so se je polnoštevilno vsi Slovenci. Otvoril jo je rektor srbskega vseučilišča Sava Uroševie. V svojem govoru je v vznesenih besedah proslavljal slovenski narod, njegov idealizem, slikal v živih barvah zasluge, ki so si jih pridobili Slovenci za kulturno edinstvo jugoslovanskih plemen, ter poudarjal veliko važnost bratskih sestankov med po-samnimi narodi jugoslovanskimi. V imenu Slovencev je govoril predsednik »Ljubljanskega Zvona« dr. Svigelj. Govoril je o kulturnih vezeh, ki vežejo srbski in slovenski narod, in o načinu, kako se naj te vezi še poglobijo. Njegov govor je izzval buren aplavz. Na to je imel akademsko predavanje naš rojak pristav »Narodnega, Muzeja« v Belgradu dr. Niko Ž u p a-n i ć o jugoslovanskem problemu. V svojem predavanju je dokazoval sličnost slovenskega in srbskega lezika ter izvajal iz tega, kako mora biti srbski in slovenski jezik enako mil in drag vsakemu Slovencu in vsakemu Srbu. Koncem svojega predavanja je naslikal veliko in sijajno bodočnost jugoslovanskih plemen, ki jih bo kultura do vedla do idealnega edinstva, katerega ne morejo preprečiti niti politične niti državne meje. Županićev erovor je bil sprejet z navdušenim ploskanjem. Na to je upravitelj narodnega gledališča, Milorad Gavrilo v i ć z umetniško dovršenostjo recitiral posamne slovenske pesmi v srbskem prevodu, v originalu pa Aškerčevo »Srbsko dekle«. Ti recitati so napravili nepopisen vtisk na srbsko občinstvo. Opoldne so bili Slovenci povabljeni v goste k raznim najuglednejšim srbskim rodbinam. Popoldne ob 5. so Slovenci po-setili grob svoje rojakinje Vele Ni-grinove. Na pokopališču je bilo zbranega na tisoče belgradskega občinstva. Na grob je položilo pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« venec svežih rož s slovensko trobojnico. Cerkveni obred je opravil župnik Miloše-vič ob asistenci 14 svečenikov. Koncem obreda so zapeli belgradski pevci prekrasno in ginljivo pesem »Večnaja pamjat«, pevci »Ljubljanskega Zvona« pa žalostinki »Na gTO-beh« in »Nad zvezdami«. Na to je stopil pred gomilo upravitelj narodnega gledališča ter z govorniško elo-kvenco slavil veliko pokojnico. Svoj govor je končal tako-le: »Vela Nigri-nova, ki smo te nedavno položili v to gomilo in te zasuli s črno prstjo, smo ti zaželeli, da bi ti bila lahka srbska naša zemlja. Danes ti je srbska zemlja lažja, ker jo zalivajo gorke solze tvojih bratov in sester, gorke solze slovenske! A iz teh solza, ki rose dan«* tvojo gomilo, vznikla bo še ena mladika bratske ljubezni, silna, bujna in zelena, a koren njen bo v tvoji duši, v tvoji topli slovenski duši, ki je umela tako zelo ljubiti oba plemena — ono, iz katerega je izrasla in ono, kateremu je s toliko udanostjo služila. Večen spomin in slava Veli Nigrinovi!« Pevci so na to še zapeli kitico pesmi »Blagor ji«. Potem je nastala tišina in slišalo se je samo pridušeno ihtenje. Ni bilo očesa, ki bi ostalo suho . . . Slovenci, na čelu jim g. dr. Tavčarjeva so se po vrsti poslovili od gomile ter po- ložili nanjo svoje posetnice. Ko so se izletniki vračali v me* sto, jih je eden izmed najugiednej-nejših belgradskih meščanov, veletr-žec Marko Vuletič povabil na Kolar-čev vrt, kjer jih je pogostil z znano srbsko gostoljubnostjo. Zvečer je bil koncert v »Narodnem gledališču«. Gledališče je bilo do zadnjega kotička razprodano, a razprodalo bi se bilo še najmanj dvakrat toliko vstopnic, ako bi bile naj razpolago, tako je zatrjeval belgradski odbor. Koncert je uspel v vsakem ozira prekrasno. O koncertu ne bomo izrekali svoje sodbe, damo besedo naj-odličnejšemu srbskemu listu »Politiki«, ki piše: »Koncert se je začel z Jenkovo pesmijo: »Što čutiš Srbine tužni«. Moški zbor »Zvonov« je zapel to najlepšo Jenkovo pesem s popolno preciznostjo, dovršenostjo in sigurnostjo pod spretnim vodstvom svojega mladega dirigenta. Ko je zbor na silen aplavz vsega gledališča še zapel divno slovensko narodno himno: »Naprej zastava Slave!«, je stopil pred publiko mlad in simpatični Lj. 11 i č i č , član ljubljanske opere* Njegov lirski tenor je lep in močan. Siguren v vseh višinah, obvladuje Iličič vse tehniške težkoče v pesmi in je pel s polnim izrazom vsako izmed pies. Burno je pozdravljen po vsaki pesmi, da je moral poedine točke ponavljati. Za njim se je pojavila na odru krasna gospa Iva pl. F o e d r a n s p e r g ova. Navdušeno, pozdravljena pri prvi pojavi na pozornici je izzvala po vsaki pesmi, ki jo je zapela, oduševljen in frenetičen aplavz. Saj pa je trudi pela tako prekrasno in divno in s toliko sigurnostjo in dovršenostjo! Na to se je vrstila pesem za pes* mijo: moški zbor s pesmimi Iličiča in gospe Foedranspergove, navdušeno pozdravljene, da se je gledališče treslo od aplavza. Navdušenje je doseglo vrhunec, ko je »Zvon« med en-ruziastičnimi vzkliki očarane publike zapel svojo poslednjo pesem: »Slovenec sem___« Po koncertu je bil na čast Slo* vencem banket na vrtu hotela »Im-perial«. Priredila ga je mestna občina. Vrsto napitnic je otvoril župan Kosta G1 a v i n ić , ki je v vznesenih besedah pozdravljal Slovence. Koncem svojega govora je omenil, da je poslal brzojavni pozdrav slovenski rojak podpolkovnik Janko Vuka-s o v i ć in da je belgradsko »Kolo srbskih sestara« izvolilo gospo dr. LISTEK. v sonio. Piše dr. Ivan Lah. (Dalje.) V beli noči. Prišel sem v Petrograd ob času T"-iih noči. Ali poznate Dostojevske-jKnest »bele noči« * Prevedena je i h slovensko. Koncem majnika v začetku junija so v Petrograd u noči. Solnce v njih sicer ne sije, fia noč je kakor dan. Nekateri ljud-' ne ljubijo belih noči, ker v njih ni ' f>*roče spati, jaz pa sem jih imel zelo rad. Za nas je to nekaj posebnega: •uči ne potrebuješ, delaš lahko kar oeea. O polnoči sem pisal pisma, potem sem še čital v postelji, vse brez !"«i. Tudi na ulicah je živahno. Ob -tih se niti ne čuti, da se bliža ob enajstih je Št* vse, kakor po-* vi. Bile so že zadnje bele noči, ko prišel v Petrograd, zato so bile > nekoliko meglene. Rad sem hodil teh belih nočeh in sem gledal njih IV V Petrogradu imamo Slovenci '•kaj svojih znancev in prijateljev, 'i nogi iz njih poznajo našo zemljo, '%iveli Slovenci !< Da bi Slovenci pri tej priliki polj ubijal i vojaško zastavo in klicali živela Srbija, /ivel srbski kralj.« ^akor poroča nek li>t. je tendenciozna, zlobno izmišljena neresnica, ki ima samo namen slovenske izletnike kompromitirati. Takšne laži z odločnostjo zavračamo! Popoldne so si slovenski gostje ogledali ljudsko slavnost vTopčiderju ter prisostvovali slavi kraljevega imena. Tu je kralj Peter ogovoril tajnika ^Ljubljanskega Zvona«. Zor-Ka, s poslancem A. št reki jem pa se je razgovarjal dobre četrt ure. Zvečer so se Slovenci udeležili ljudske veselice na Kaliniegdanu. kjer je s par točkami nastopil Ljubljanski Zvon«. Na to pa so bili gostje srbkih častnikov v »Oficirskem domu«. Tu je bila gospa dr. Tavčarjeva srbskih častnikov v »Oficirskem do-stro-ogrskemu poslaniku, grofu For-gachu. Kralj je gospo dr. Tavčarjevo fn>x*bno odlikoval: ves čas se je jx>-Lrovarjal z njo, kakor star prijatelj in končno otvoril z njo ples — srbsko kolo. Grof Forgaeh je vprašal gospo, ako ji Belgrad ugaja ? Odgovorila je, da zelo in da samo obžaluje. d<« /.♦• preje ni i>oznala Beljrrada. odslej pa • Ja bo večkrat posetila to lepo in gostoljubno mesto., . V sredo popoldne so se Slovenci poslovili od Belgrada. oduševljeni od »»ratskcga sprejema in naravnost kraljevske gostoljubnosti, s srcem, polnim prekipevajočih čustev. Ostavili so Belgrad z zavestjo, da si je oVja jugoslov. kulturnega edin-stva in srbsko - slovenskega bratstva pridobila najugodnejša tla v na-rt>du srbskem. Ločili so se od srbske v svojem y, beli Ljubljani. ture ima g. B. v svoji knjižnici p< da-gogične revije v vseh slovanskih jezikih od čeških »Pedagog. Rozhle-«tov« do hrvaškega »Napredka«. -Je ni nidi nekoliko letopisov slovenske »Šolske Matice«. Gosp. B. si je želel v svoji knjižnici imeti tudi »Popotnika«, da bi uredil tako nekako občo slovansko pedagogieno knjižnico, ki bi se poglej lahko spopolnila in po-n»uočila ter tako postala nekaka podlaga »Slov. pedagogične knjižnice« v Petrogradu. Ta ideja in i je ugajala in je želeti, da bi iz nje nastala institucija, kakor je praški > Museum Ko-meuskeho«. Gosp. B. je sotrudnik ruskega pedagogičnega li znal po vrednosti ceniti »Slovencev« napad. Kar pa se tiče res-nobe klerikalnega boja, naj »Slovenec« kar molči, saj čivkajo že vrabci na katoliški tiskarni, da bi klerikalci takoj opustili obstrukeijo in prodali slovensko univerzo, če bi jim vlada sankcijom rala v kranjskem deželnem zboru sprejete zakone. Taki so klerikalci pač vedno! — »Odločen boj proti vladi.« Glasilo klerikalne stranke dolži naprednjake, da jim je neljub »odločen boj proti vladi«. Ti šment ti! Naprednjakom naj bo boj neljub, tistim naprednjakom, ki jih vlada preganja in zatira na vse načine in z vsemi sredstvi, tudi z najhujšimi postavolomstvi. med tem ko «:re klerikalcem povsod na roko. Treba je samo pogledati. kaj počenja Schvvarz, pa se v idi.da imajo napred-njaki vse vzroke voditi boj proti vladi, klerikalci pa nobenih. Saj pa klerikalci tudi ne vodijo boja proti vla, di, nego samo za še večje koncesije njihovi stranki. -t- C. kr. avstrijsko nemško urad* ništvo nastopa v političnem ozim tako nasilno in izzivajoče proti Slovencem, da je res škandal za državo, ki plačuje tako strupeno in zagrizeno uredništvo. Ob priliki nemško-naci-jonalne slavnosti v Konjicah je slavnostni govornik, c. kr. davčni asistent Macotter, udrihal po Slovencih na način, ki se res nikakor ne prilega nemškemu uradniku, ki živi med Slovenci in ga vzdržujejo slovanski davkoplačevalci. Ce tako govori kak Momsen. je umljivo, ali da hoče iti c. kr. uradnik med pruske ubijalce, to je pa res neumljivo. In da ne namerava c.kr. davč. asistent Macotter nič drugega, kakor iti med ubijalce, to pričajo dovolj jasno njegove besede. Rekel je: > Geehrtes deutsches Volk! Mit der Hilfe uuserer treuen Heimatsbruder in Dcutschland wer-den wir unseren Feind. der immer hoher emporsteigt, vemiehten.« — Vprašamo, kaj bi se zgodilo s slovenskim uradnikom, ki bi tako govoril napram Nemcem? Odgovor na to vprašanje je lahek. Vsakdanja -kušnja nas uči, da bi slovenskega uradnika, ki bi tako govoril, zapodili iz službe in zaprli kot človeštvu nevarnega hudodelca, nemški uradnik pa ho dobil za svoj*' dejan.:** pohvalo in bo hitreje avanziral. Tržaškega iredentovskcLa odvetnika izbrisali iz liste kazenskih zagovornikov. Tržaško dezeln« nad-sodišce je administrativnim potom Posmpe« Bobbo is Hsis Ta dr. Robba je kil eden najbolj ••vernikov ti tetki z. 1 Beti so delali sanj vedno prss/o in Je mo* vetjal sa zagovornika, kateremu ga ni para. Seveda as je pa poslunsvsl tudi, sleparskih sredstev in ▼ Trstu je kilo občno aznenje, da je uspehe lafa laškega Uča pogostoma pripisovati krivem pričam. Vsled tega je bil is pred leti suspendiran sa sest mesecev. Zdaj je dr. Robba v preiskavi zaradi zapeljevanja h krivemu pričevanju. Slučaj dr. Robba priča, kakšne razmere vladajo med tržaškimi Lahi, katerim ni niti justica več sveta. Kakšne ljudi bi šele v ago je vala laška pravna fakulteta v Trstu t + Promocije, Danes, v petek 15. t. m., je promoviral na graški univerzi doktorjem prava odvetniški kandidat g. Milan Koran, — Čestitamo! + Is sodno-pisarnlike službe. Sodni kancelist Josip Mahorčič v Ložu je imenovan za sodnega ofici-jala na dosedanjem mestu. -f- Odlikovanje. Višjemu revi-dentu Južne železnice Oskarju Szil-lichu se je priznala za njegovo zvesto 401etno službovanje častna svetinja. — Umrl je včeraj učitelj v p., gospod Makso I v a n e t i č. N. v m. p.! — Umrla je snoči v Ljubljani stotnikova vdova, gs. Marija Zorič. X. v m. p.! Izlet v Vrata k otvoritvi Aljaževega doma. Izletniki, ki se nameravajo odpeljati iz Ljubljane s sobotnimi večernimi vlaki, se opozarjajo, da vozi osebni vlak, ki odhaja z Ljubi ja ne ob 10. uri 10 min. zvečer, do Trbiža in ne samo do Jesenic, kakor je označeno v večini voznih redov. Prenočišča se dobe tudi v Mojstrani in sicer: pri Josipu Zupancu poleg kolodvora, pri Smeren in hotelu »Triglav« v vasi, eventualno tudi v gostilnah Rabič, Požganc in Železnik. Peričnik je sedaj tako veličasten, kakor že mnogo let ne. Avtomobil na poštna zveza med Metliko in Karlovcem. V soboto 16. t. m. začne voziti prvi poštni avtomobil med Metliko in Karlovcem, kar bode za Belo Krajino gotovo velikega pomena, zlasti še radi osebnega prometa. Z avtomobilno poštno zvezo s Karlovcem bode vsaj deloma olahkočen promet s Hrvaško, ter bode tako vendar enkrat odstranjena dolgoletna škandalozna poštna vožnja, ki gotovo ni bila v čast gotovim višjim krogom. Belokranjci le z veseljem lahko i>ozdravijo ta korak, upati pa je, da ni to mogoče samo nagrada za železnico, ki naj bi Belo-K raj i no spajala z Dalmacijo, katero si pa ogrska vlada nič kaj preveč ne želi in jo bi najraje spravila iz dnev-r.eda reda. Bolj jasno bode govorila še bodočnost, zatorej pozor! Pri povod nji utonil. Polskava na Spodnjem Štajerskem je vsled velikih nalivov zelo narastla. Kmet Blaž Kustek iz Spodnje Poljskave je šel s svojim sinom čez potok. Pri tem sta oba padla v vodo. Sin se je rešil, 671etni oče je pa utonil. Eksplozija na parnlku »Peter Zrinskv«. V sredo ob pol 8. zvečer je na pasažerskem parniku »Peter Zrinskv brvatake parobrodne družbe, ki se je vračal iz Opatije, eksplodiral cilinder. Nastala je velika panika. Nek mimovozeč parnik Ungaro-Kroatike je vzel »Peter Zrinskega« s seboj na Reko. ▼ Trstu. Neka Elvira Urbanae, soproga Ivanova, stanujoča v ulici Giuseppe Gatteri št 52 v Trstu, je odšla radi neke nujne potrebe — kakor ona trdi — zjutraj od doma in pustila svojo pet mesecev staro hčerko Libero samo doma, misleča, da pride mož opo-ludne domov. — Slučaj je pa hotel, da je prišel mož sele zvečer domov in našel ubogo dete v zibelki napol mrtvo, deloma radi celodnevnega joka, deloma, ker jej mleko, katerega je nalila mati v stekleničico ni zadostovalo.— Ivan Urbane je poklical neko sosedo, ki je takoj tekla z napol onemoglim otrokom na zdravniško postajo, kjer so ji svetovali, naj gre ž njim v bolnišnico. Ko je zvečer oko-ln osme ure prišla Urbanceva domov in izvedela, kaj je z malo Libero, je takoj tekla v bolnišnico, kjer je hotela iti k malemu detetu, ali niso je pustili, rekši, da je otrok tako slab, da ne sme nikdo k njemu. — Zdravnikom je povedala, da je morala zjutraj od doma, ker bi bila morala drugače radi goljufije neke tretje osebe plačati 120 K. Mati se je vsa jokajoča vračala domov brez deteta. — Drugo jutro, komaj da je napočil dan, je bila Urbanceva že zopet v bolnišnici, a povedali so ji, da je otrok malo poprej umrl. Sedaj se pa uboga žena ni dala vač potolažiti, tako je jokala in tarnala. — Posledica otrokove smrti je bila, da je prišlo v Urbančevi družini do prepira, kateri je najbrže imel za posledico, da je obupana Žena in mati šla v sredo okoli desete zjutraj vsa razburjena od doma na pomol Sv. Karla, kjer se je hotela vreči v morje, a k sreči se je spodtaknila ob veliki verigi nekega parnika in ob njej obtičala. Prisotni ljudje so jo prijeli ali jo le z največjo silo spravili v kočijo in odpeljali domov. Toda mož ni hotel o ženi nič več* vedeti, kar jo je vnovič spravilo iz ravnotežja, da je pričela, med groznim kričanjem trgati obleko, puliti lase in biti z glavo ob zid. tako. da so morali ]>okli cati policijo, ki je nesrečnico med groznim krikom spravila na zdravniško postajo, kjer so jo obvezali, a videči, da je abnormalna,so je poslali v bolnišnico v oddelek za opazovanje umobolnih. Zasebna laškr, gimnazija v Pu-lju je. kakor smo že poročali, podržavljena. Podržavljena je pod pogojeni, da prevzame dežela v svojo režijo hrvaško ljudsko šolo v Pulju. Število hiš v Ljubljani. Ljubljana šteje dandanes 1846 hiš, ki se po 6 okrajih mesta takole porazdele. Prvi, to je šolski okraj, jih šteje 201, drugi ali šentjakobski 254, tretji ali dvorski 580, četrti ali kolodvorski 442. peti ali skupina predkrajev 239 in šesti ali Vodmat 124. Največ hiš, namreč 75. ima Sv. Petra cesta; za njo pride pa Poljanska cesta, ki jih ima 66. Ljubljana ima vsega skupaj 250 ulic, trgov, cesta, steza, poti itd., na vsako ulico pride torej po 7—8 hiš. Ljubljana šteje sedaj nekako 40.000 prebivalcev; torej pfr*ide na vsako hišo po 21— 22 ljudi. Dvs junaka. Snoči sta se pred nekim hlevom na Rimski cesti dva hlapca za šalo nekoliko sprla ter pahnila drug drugega tako, da sta oba padla. »Obračun napraviva v hlevu«, je rekel prvi in sta šla nato res oba v hlev. Tam sta se začela v resnici znova prepirati. Med prepirom je prvi sunil svojega nasprotnika v levo roko z nožem ter mu prizadel znatno poškodbo in ko mu je hotel še enkrat na ta način voščiti dober večer, zgrabi nasprotnik za gnojne vile ter z njimi oplazi tovariša po !jau*ko leto smo imeli priliko videti na Slovenskem potujoče družin* ruskih učiteljev. Pri nas so redki oni učitelji, ki bi jim bilo mogoče potovati kam daleč za mejo, dasi je ravno potovanje za učitelja velike važnosti. V tem oziru so nam dale one potujoče družbe dober zgled. Pred par leti se je v Pragi osnovala Zveza slovanskega učiteljstva. Ali bi se ne dalo prestopiti tudi ozke avstrijske meje in vsaj z zamenjavo revij in listov napraviti ožjo zvezo med slovanskimi pedagogičnimi krogi. Ruska občna narodna šola je seveda še daleč za našim ljudskim šolstvom, ker vlada ni prevelika prijateljica šolstva, toda splošna vzgoja naroda ima tudi za nas nekatere zanimive strani. Gospod B. referira v ruskih pe-dagočnih revijah o našem šolstvu, o naših pedagogičnih revijah in skuše tako storiti sam, kar bi storila redakcija, ako bi f»i med seboj zamenjavale liste. Želeti je, da se tudi v tem oziru stori korak naprej. Zato me je zanimala knjižnica gospoda Bahtina in njegovo delo. Pila sva čaj in govorila o vsem tem, kar sem tukaj napisal. Ura je bila ž> polnoč — seveda brez noči. Gospod B. se je vsedel h klavirju in je igral naše narodne pesmi. Kdo bi si mislil, da se tako lepo glasi naša narodna pesem tam na severu v beli noči. Ob eni sem se vračal domov. Zadnji tramvaji so hiteli v mesto, del sem rajši peš, ker je bilo po ulicah še zelo živahno. Po klo- peh ob Njevi so sedeli pari, ženske so se izprehajale tam in mladi ne-ugnani ljudje. Mislil sem, da je njih zbirališče ob Njevi, toda polne so jih bile vse ulice. Moram reči, da toliko vešč še nisem videl, kakor ono noč na Njevukem Prospektu. Po ulicah so drdrale kočije z raznimi kurtizana m i in m otresa m i. kdo ve, od kod, kdo ve kam. Tudi v tem oziru je torej Petrograd veliko mesto, lahko rečemo zelo veliko. Petrograd je mesto bogatih činovnikov in vzgajališče mladine. Zato se je dobro godilo tujkam, ki so prišle sem iz svetovnih mest. Slaba policija in slaba prostitucija gresta vedno skopaj. Resničnost tega stavka se vidi v ruskih mestih. Sicer je menda v zadnjem času policija dovolila »obrt«, samo domačim, vendar s tem še ne bo pomagano. Iz Varšave sva se skupaj vozila s mladim Francozom, ki se je že popolnoma porušil in je bil uradnik v Petrograd u. Vračal se je s Pariza, kamor je bil sel obiskat svoje ljudi. Pravil mi je o ruskih mestih statistiko, katere odstotki so bili naravnost grozni. Prostitucija rasjeda danes na Ruskem mesta bolj, nego kje drugod. Najbolj tiči v nji seveda bresdslna in brezsmiselna Činovniika inteligenca. Knjižne izložbe gotovo vedno najbolje pokažejo najvažnejša časovna vprašanja. Ruske književne izložbe so danes polne knjig, ki nosijo naslov: »Polovoj voproste (t. j. spolno vprašanje.) Vsporedno • tem vpraša njem gre ovoje orugUft »vprašanj, ki ju tudi kažejo knjige v izložbah t. j.: versko in samomorilsko vprašanje. Da, Rusija je v prehodu, je v križi, v revoluciji. Ne toliko v oni pravi revoluciji, ki so jo začeli anarhisti in teroristi kakor v revoluciji misli in čuvatev. Iz te revolucijo jo more rešiti le krepko delo. Oni, ki ne najdejo na svetu dela in se dolgočasijo po-ginjajo. Na zapad smo čuli že nekoliko odmevov te globoke križe, ki v nji danes živi ruska mladina. Koliko hruma je napravil »Sanin«, koliko se je pisalo o saninistih. Slišalo se je o raznih družbah in oboževateljih svobodne ljubezni, o hipermodernih in hiperkulturnih nazorih. — Sploh, človeku se zdi. da hočejo biti gotovi ljudje zanimivi. Sam filozof z Jasne Poljane je posegel vmes in je podal svoje misli o tem vprašanju. Poleg njega je v prevodu Forster, Forell in med njimi tudi nekak anti - Sanin. »Anini zapiski«. Bela noči Kako je bilo prijetno sedeti pri čaju in besedovati o bajkah in mladinski literaturi, kako je bilo sladko v tebi poslušati glasove naše narodne pesmi, kako so bile jasne ulice in speče hiše nad njimi in kako si bila polna vešč, o bela noč. In za teboj je ležalo na Njevi, v tovarnah, v uradih in tam daleč po vaseh toliko dela. Po tebi pa so tavale izgubljene moči, da bi se izgubile. (DsUs srfsosnjte.) glavi, ne da bi ga bil kaj poškodoval. 8 tem je bilo tspeia konec Čigava eta prsisnat Pri policijskem uradu se nahajata dva zlata prstana, katerih lastnik je dosedaj še neznan in vsekako izvirata iz nepoštene provenience. Prvi ima vdelan dragocen briljant, drugi pa je poročni ter ima znotraj napis: »Ottilu l./XII. 1900.« Kdor prstana pogreša, naj se čimprej zglasi pri mestnem policijskem uradu,soba st. 3 v I. nadstropju. Ujela se je. V nekem tukajšnjem hotelu so se v zadnjem času pojavljale male tatvine, ne da bi se moglo priti sraki na sled! Te dni pa je bihi zasačena hišna sluikinja-perica, ko je ukradla 10 K vreden pas. Policija jo je aretovala in po identifikaciji zopet izpustila. Zagovarjati se bod* morala pred okrajnim sodiščem. Sirota aH kaj? Pri posestniku, podomače Venci j u v Dravljah št. &> se nahaja neka lOletna deklica, ki pripoveduje, da sta ji umrla oče in mati, ter da je sama ostala na svetu. Kdo in odkod je, se še ne ve. Na cesti obležal je danes ponoč-pri Dolenjskem mostu nek mož, ki s< ga je bil nekoliko preveč nasrkal. S seboj je imel 41etnega otroka, ki je toliko časa poleg svojega očeta jokal, da je prišel stražnik, poklical iz voščiva, kateri je potem očeta in sina odpeljal domov. Nepreviden kolesar. Včeraj po« poldne je čevljarski pomočnik F. V. po Sv. Jakoba trgu tako naglo in ne previdno vozil s kolesom, da je zade] v neko žensko, kateri je s kolesom raztrgal ročno torbico. 12let ni Ivan Škrlj, o katereio smo poročali v današnji jutranji izdaji, da je neznano kam odšel, se, ka kor se nam sedaj poroča, nahaja pri svoji teti v Vrbi jenih. Delavsko gibanje. Včeraj se je z .mžnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 35 Macedoncev in 11 Hrvatov, nazaj je prišlo pa 15 Hrvatov in Slovencev. Izgubljeno in najdeno. Ga. Antonija Omerza je izgubila tri bankovce po 120 K. — Dijakinja Berta En sova je izgubila srebrno ovratn" verižico z dvema obeskoma. — V Lassnikovi trgovini je bil pred 14 dnevi pozabljen svilnat solnčnik, katerega dobi lastnica pri magistratu. Slovenske Filharmonije oddelel koncert ira jutri od 3. popoldne d o pol 11. zvečer v hotelu »Tivoli«; drugi oddelek pa od 8. do 12. zvečer na vrtu hotela »južni kolodvor« (A. SeidlK Vstopnina prosta. Narodna obramba. Družba sv. Cirila in Metoda je prejela v zadnjem času sledeče izvanredne dohodke: Slovenski abiturijep ti mariborskega učiteljišča pri okrogli mizi 10 K. — Gosp. J. Rogel v gostilni pri Didiču v Idriji »Kon-tra Straži« daroval 6 K. — Dr. Jo.-. Spešic v Središču jubilejni dar 30 K. — Bohinčeva. Kokotova in Medvedova obitelj iz Pisec 10 K, mesto venca na grob i" gospe Magdi Tominčr vi. — Ljubljanski in Šišenski sokoli v Ribnici pred odhodom v Sodražico. ker sta Marija in Stanko Podboj lepo deklamovala pesmico: »Oba junaka — darovali 5 K. — Cirila Jesjovuik iz Velenja izgubljeno stavo v priti Cirilmetodariji 7 K. — Gospod Jernej Toininc v Lembahu. mesto venca na krsto + gospe Magdalene Tomhv-12 K. Letošnji idrijski realčni obit o • rijenti so darovali družbi sv. Cirila in Metoda dvesto kron! Hvala iskre na vrlim rodoljubom! Podružnica »Družbe sv. Cirila in Metoda« v Sevnici priredi dne 17. t. m. na Cimperškovem vrtu »Tivoli veliko ljudsko veselico, koje čisti dobiček je namenjen obrambnemu skladu. Priprave so že v polnem teku Ako se nam bodo do tega časa »vremena zjasnila«, bomo imeli sence dovolj; če bi nas pa imelo prati, bo pa tudi skrbljeno za pokrite prostore v šotorih. Xaj torej vreme nikogar, ki se misli udeležiti veselice, ne pla^i. Začetek veselice je ob treh popoldne. Pri srecolovu si za groš lahko zaslužiš krasne dobitke; po ušesih te bodo šege t al i glasovi po Posavju že znane Cimperškove godbe, ki bo ta dan pomnožena do 15 mož, tam v kotu te bo pa vabil s svojo godbo »ravnatelj predpotopnega muzeja«, da tudi njegov šotor posetiš. Veselica obeta zadostiti v vsakem oziru. Tudi za slad-kosnedeže bodo skrbele naše narodne dame; saj ti tudi v ta namen že tako pečejo sladčice, da te kar po nosu šegeče, če greš skozi Sevnico. ' DraJtvena naznanila. Odbor telovadnega društva »Sokol II.« naznanja vsem svojim članom, da se udeležimo v nedeljo, dne 17. t. m. obeh izletov in sicer: izleta gorenjske sokolske Župe na Jesenicah po deputaciji, katera se priklopi k župni deputaciji (odhod z južnega kolodvora ob 7. zjutraj) in slavnosti otvoritve Sokolskoga doma r Zagorju pa korporativno v kroju (odhod ob 7-20 zjutraj a jušnoga kusodttora). teh prirsdiisv ter ___________ mogoče velikem številu. Ne sekir t ĆeškeslovessiH klas vabi svoje cenjene elane, ds sprejema čeških izletnikov jutri zvečer ob V4 na južnem kolodvoru in zvečer prijateljskega večera v hotelu »Tivoli«, kjer bo koncert Slov. Pil- harmonije. Zanimanje za Izlet N. D. O. t Kamnik narašča med vsemi sloji ljubljanskega občinstva, ki se bo zopet enkrat veselo pozabavalo v krogu narodnega delavstva. — N. D. O. naznanja, da je zbirališče ob 7. zjutraj na državnem kolodvoru. — Izleta se lahko udeleži vsakdo; na »dolgem« potovanju nas bo zabaval tamburaški zbor. Vrtna veselica Zveze jugoslovanskih železničarjev v Kranju se je vršila v nedeljo 10. t. m. na vrtu gospe M. Rant. V obilnem številu prihiteli Kranjčani so pokazali svoje simpatije do narodno čutečih železničarjev. Razvila se je prisrčna zabava, med katero nas je razveseljevala godba kranjske požarne brambe, katere prvi nastop je pokazal že dokaj dovršenosti. Ne smemo pa tudi pozabiti onih dobrotnikov, ki so prispevali z darovi in dražestnih jrosno-dičen, bi so s svojim požrtvovalnim delom veliko pripomogle k lepemu gmotnemu uspehu naše veselice. Vsem prav iskrena zahvala. Podpornemu društvu za slov. vi. sokošolce na Dunaju« so darovali: 400 K: Kranjska deželna blagajna, Ljubljana; po 100 K: Posojilnica v Celju in Kmečka posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani; 50 K: Notranjska posojilnica v Postojni; po 20 K: J. Kdgl, Hotel Balkan, Trst; dr. Jan. Ev. Krek, drž. poslanec itd.; dr. Anton Podpornik, zobozdravnik na Dunaju in dr. JakoV» Žmavc, c. kr. prof. v Ljubljani; )x> 10 K: f Fr. Gogala. c. kr. rač. ravnatelj; Ivan Okretič. e. kr. generalni advokat, Dunaj in Ignacij Supan. i žitelj, Brežice: po 8 K: dr. Milan Škerlj, e. kr. uiin. podtajnik, Dunaj; po 5 K: Fr. Cerar. tovarnar, Stob pri Domžalah; »Goriški« v Gorici; D. Sinkovic, c. kr. prof.: inženir Ign. Sega; Ant. Trstenjak, kontrolor mestne hranilnice v Ljubljani; po 3 K: Jak. Žnider. akad. kipar, Dunaj: po 2 K: dr. Štefan Kraut, Logatec. Skupaj 798 kron. — Darove sprejema blagajnik Ivan Luzar, nadrevi-dent južne želniee v pokoju. Dunaj III. Reisnerstrasse 27. Prosueto. Glasbeni večer narodnih abitu- rijentk učiteljišča v Gorici. Dne 8. t. m. so priredile narodne abiturijentke glasbeni večer s -odelo van jem vojaškega orkestra v prid Ciril - Metodovi družbi in sicer s sledečim sporedom. 1. Scbbnerr: Jugoslovanska koračnica. 2. Lehar: Valček po motivih operete »LuksenbmSki grof«. 3. A. Siderman: »Kmečka svatba«. 3 gl. žen. zbor. 4. E. Konici: »Domovina«. y, gl. žen. zbor in sopran-solo. 5. Jaki: '< ovan je po Kranjskem. Veliki ]k>t-ruri slovenskih napevov. 6. A. For-ster; »Njega ni« 4 gl. žen. zbor. 7. A. Nedved: »Zlata doba«. Sopran-solo s spremljevanjem klavirja. 8. Zaje: Zbor iz opere .Zrinskv«. 9. M. Batke: Predi hčerka« 3 gl. žen. zbor. 10. H. Volarič: »Divja rožica« 2 gl. žen. rl»or s spremi jeva njeni orkestra. 11. Maboria: Slovenski in hrvaški pot-puri. Vse to^ke so se lepo in točno izpeljale. Seveda v prvi vrsti gre tukaj pohvala pevovodju gospodu Emilu Komelu. Najbolje so nam pa ugajale sledeče točke. A. Soderman: Kmečka svatba«, E. Komel: »Domovina« s sopran-solo, katerega je pela gdč. Pečar, ki ga je tudi lepo izvedla. Njen mil in poln sopran nam .je jako ugajal. Nadalje sta nam ugajali še sledeči dve pesmici: Volaričev soloepev »Zlata doba«, katerega je proizvajala gdč. Lavrenčič in »Divja rožica« 2 gl. žen. zbora s spremIjeva-Djem orkestra. Tukaj so žele največ pohvale, zato so jo morale tudi po-I avl jat i. Veselica se je dobro obnesla, (istega dobička je bilo 355 K. Od teh so poslale v Ljubljano 200 K Ciril - Medovi družbi za kamen in 155 pa so dale ženski podružnici C. M. D. v Gorici. Na veselici je bila -koro vsa goriška inteligence. Med njo smo opazili dvornega svetovalca ?n okrajnega glavarja grofa A t tenisa, potem dež. šolskega nadzornika. Mat*-jčiea, okr. šolskega nadzornika rinžflrarja: ravnatelja moškega učiteljišča Božeka in gg. profesorje iz lažnih zavodov. Le nekdo se je odrgnil veselici in to je dobro znani uospod ravnatelj ženskega učiteljišča >>tefca (Križnic). Seveda, ko bi našo vrle abiturijentke naredile veselico v prid kake »Marijine družbe«, bi bil l:. ravnatelj prvi zraven. A žal i bog ga ni še dočakal in ga tudi ne bo. Toliko mu na znanje. Vrle goriške abiturijentke naj !>odo vzor drugim in želeti bi bilo, da bi jih posnemale. — R. M. 1 'W9 vrvUUH* UWWH9 da bo angleški poslenik v najkrajšem času sapustil Belgrad. Angleška vlada pa do zdaj Še ni doposlala akkreditiva sa nov Dalmaciji. Zadrški »Narodni Ust« poroča, da so Srbi in Hrvati v Kotoru zbrali pri nekem prijateljskem sestanku štiristo kron sa istrsko drunbo sv. Cirila in Metoda. To je veselo znamenje sa zbližan je dalmatinskih Hrvatov in Srbov. — Srni »oper Nessee. V Srbiji so iz rajna priseljeni Nemci postali premogočni. Belgradski nemški klub je celo sklenil, delovati zoper Srbe. Zato se je začelo na vso moč agitirati zoper Nemce. Srbi poživljajo k bojkotu Nemcev. Vlada je pod pritiskom splošnega mnenja odrekla Nemcem dovoljenje za ustanovitev nove tovarne za sladkor. — Bosansko agrarno varala nje. Iz Sarajeva poročajo, da hoče vlada še v teku tega saborskega zasedanja predložiti zakonsko predlogo o rešitvi agrarnega vprašanja na podlagi fakultativnega odkupa kmetov. Vsled tega bo zasedanje trajalo najbrže še meseca avgusta. Izvolil se bo agrarni odsek, ki bo začel delovati, da omogoči rešitev vprašanja še v jesenskem zasedanju. — Jubilej kneza Nikole. Belgradski »Novi List« poroča iz dobro informiranega vira: »Kolikor je do zdaj znano, posetijo ob priliki juoi-leja kneza Nikole Cetinje: prestolonaslednik Aleksander, ki bo čestital knezu v imenu kralja Petra; minister za zunanje zadeve dr. M. Milovs-novič, ki pojde na Cetinje v imenu vlade, in posebna misija. Bolgarski cnr ne pojde nn Cetinje, temveč pošlje prestolonaslednika Borisa. Italijanski kraljevski par in avstro - ogrski prestolonaslednik, nadvojvoda Frane Ferdinand, so že prijavili svoj dohod na Cetinje. Razventega posetijo še od vladarskih gostov Cetinje: grški, rumunski in turški prestolonasledniki in eden ruski veliki knez, potem po en princ iz vladarske hiše nemške in angleške. izpred solistu. Detomorilka. V sredo je stala pred porotnim sodiščem v Celju Antonija Inkret iz Kostrivnice radi de-tomora. Inkret je omožena in je s svojim možem stanovala v Gradcu. Vsled pomanjkanja je mož poslal ženo in svoje tri otroke iz Gradca v Ko-strivnico k njenim ubožnim staršem. Preteklo jesen jo je zapeljal nek hlapec in dne 15. maja je kar v veži, medtem, ko je pripravljala svinjam krmo, porodila nezakonskega otroka. Inkret pravi, da je bila tako zmedena, da je še po porodu nesla svinjam hrano. Bila je vsa zmešana vsled skrbi za bodočnost otroka in vsled sramote, da je kot omožena žena dobila nezakonskega otroka. Bala se je, da bi je njeni starši z otroci vred ne pognali iz hiše. V tem strahu in zmedenosti je zavila otroka v staro krilo, ter ga tiščala za vrat, dokler ni bil mrtev. Vzela je otroka — bil je deček — ter motiko in je v bližnjem gozdu izkopala jamo, v katero je zagrebla nezakonskega otroka. — Po dolgem posvetovanju so porotniki s G proti 6 glasovom izrekli, da Antonija Inkret ni kriva, da bi bila iz hudobije otroka umorila. — Na podlagi tega izreka je bila Inkretova popolnoma oproščena. Uboji. Dne 4. junija t. 1. se je posestnik Martin Pistivšek z Babne Gore .pri Šmarju na Štajerskem spri s svojo ženo radi njene matere Lise Koeen. Pistivšek se je pri tem tako razburil, da je tekel na njivo, kjer je njegova tašča delala, ji potegnil motiko iz rok ter jo z njo tako udaril po glavi, da se je Liza takoj zgrudila. V nekaj trenotkih je bila starka mrtva. Pistivšek dejanje priznava. Pred celjskim porotnim »od išče m je bil obsojen na 15 mesecev ječe. — Dne 16. nprila t. 1. so se stepi i v Šednnu pri Kevnici posestrtikovi sinovi Blatnik in Josip ter Alojzij Cepin. Alojzij Cepin je Blatnika z nekim količen* tako udaril po glavi, da je umrl. Ker so porotniki zanikali vprašanje glede uboja, je bil Alojzij Cepin pred celjskim porotnim sodiščem oproščen. — Dne 19. septenrbra 1909 so se v gostilni Josipa Podpečana v Lopati pri Celju, povodom nekega plesa stepli domači fantje Ivan Knez, Al. Gračner in Frane Zorn s fanti Martinom Jakobom, Ivanom in Blaiem Kovačem ter Karlom Breznikom Is Sv. Martina. Pretepali so se vssna-vskriž.V tem tepeiu je udaril Martin Kovač Ivana Knesa z vrčkom po glavi. Posledice udarca pa so se pokazale šele pozneje. Dne 19. oktobra 1909 je prišel Knez v ljubljansko bolnišnico, kjer je vsled vnetja moagau umrl. Kovač je bil pred celjsko poroto obsojen na 18 mesecev je s službeno puško ustrelil kadet pehotne kadetske šole Liebenau vsled »traku pred kaznijo, ker je čez določeno uro ostal zunaj vojašnice. * Kemnenlst Ckarnentier je slavil te dni svoj petdeseti rojstni dan. Pri nas je Charpenthier nepoznan, v Pragi pa je pred par leti njegova opera »Louisa« izzvala v Nar. gledališču velikansko navdušenje; »Louisa« je tam zdaj stalno na repertoarju. * Morski volkovi požrli Praža- na. Čitanje raznih potopisnih romanov je zbudilo v mladem Prazan u Erlihu nepopisno veselje do potovanja. Leta 1908 je šel kot strežaj na ladjo in od takrat je na raznih ladjah prepotoval že ves svet. Letos je prišel v Prago na nabor in je bil tudi potrjen. Sklenil je, da gre še enkrat na morje, predno gre k vojakom. Te dni je dobila njegova mati pismo, v katerem se ji naznanja, da so njenega sina v pristanišču Per-nambuku požrli med kopanjem morski volkovi. * Poroka milijarder je ve hčere. V" New Yorku napravlja mnogo pozornosti poroka Helene Gouldove, hčere umrlega milijarderja Goulda. Helena Gould je vedno trdila, da se ne bo nikdar možila, marveč bo vse svoje življenje posvetila dobrodelnim svrham, pretekli ponedeljek se je pa kar na tihoma poročila z nekim Rolfom Tomasom. Pravijo, da je Helena Gould v resnici že razdala v dobrodelne namene 60 milijonov kron. Mladi zakonski par je takoj odpotoval na ženitovanjsko potovanje v Evropo. Srečna mlada žena je stara dvainštirideset let. * Čudodelno Marijino mleko. V Turinu je izšla knjižica »Veličastvo Marije«, ki jo je spisal Alfonz Liguori. Med drugimi »resničnimi« zgodbicami se nahaja tudi sledeča: »V srednjem veku je živel menih, ki je bil velik Marijin častilec. Prepeval je neprestano lepe pesmice Mariji v čast. Nekdaj pa se napravi pevcu v ustih oteklina, vsled česar ni mogel več prepevati. Ko je bila sila največja, se menihu prikaže Marija. V usta mu brizgne nekoliko svojega mleka in oteklina takoj izgine. In srečni menih je zopet prepeval Mariji v čast.« * Malo nesporazumijenje. Neki angleški list prinaša sledeči dogodek: Ko je danska kraljica obiskala otok Island, jo je na njenem potovanju spremljal tamkajšnji škof. Raz kazal je kraljici vse zanimivosti otoka, pravil ji je o prebivalstvu in njegovih navadah. Škof je kraljici zelo ugajal, kajti vedel se je napram nji zelo kavalirsko, dasi je bil že precej v letih. Postala sta si popolnoma domača. Ker je kraljica slišala, da ima škof veliko družino — bil je namreč protestantovski škof ■— ga J€ vprašala, koliko otrok ima. »Dvesto«, odgovori častiti starina prostodušno. Kraljica je stopila par korakov nazaj ter je začudeno ogledovala rodovitnega očeta, ki je stal pred njo z izrazom na obrazu, kakor da ni 200 otrok nič nenavadnega. »Dvesto« ? se začudi kraljice, »kako jih vendar morete toliko preživljati?« »To mi ne dela nikakih težav, veličanstvo«, odgovori škof smehljaje. »Poleti jih pošljem na pašo, ko pa nridc zima, jih pokoljemo in snemo«. Škof je mislil na svoje ovce, za katere rabijo Islandci isti izraz, kot Danci za otroka. Telefonsku h bno]ovna porotni* Hvaške težnje. Dunaj, 15. julija. Današnja »N. Freie Presse« prinaša vsebino teženj, katere bodo prišle pri današnji konferenci z hanom dr. Tomasićem na razgovor. Težnje se dele v dve veliki skupini. Prva skupina obsega vprašanja drzavnopravnega značaja. Pred vsem spada semkaj vprašanje službene pragmatike železniških uslužbencev. HrvaŠki poslanci vztrajajo na svojem starem stališču, da železnice niso privatna, temveč državna last in da se ima radi tega pri železnicah na Hrvaškem uveljaviti jezikovno vprašanje na podlagi tozadevnih koncesij ministrskega predsednika vVekerls. To vprašanje je sa nje vašno, ker bi uvedlo hrvaški službeni jesik na vseh železnicah, ki tečejo po hrvaškem ozemlju. V drugo skupino spadajo vprašanja gospodarskega značaja In ta vprašanje stopajo pred vsem v ospredje. Kot glavno vprašanje je smatrati proračunsko i|siaasssjt Proračun na Hrvaškem je nastavljen t okroglo 29 milijoni. Hrvaška se je tudi pri vtsfc- SL "S™ai se'otU Hrvaško, se niso izročile. bo- * oiaenjn ato ki se moglo raeansjti s proračunom 74 milijonov kron. Tudi je neprijetno dimilo hrvaške poslance, da se pri najetju aottsjs posojila ni prav nič upoštevalo hrvaških potrebščin. — Od na-daljnih teženj so še tri vprašanja velike važnosti. Prvo vprašanje zadeva ureditev železniških tarifov. Železniški tarifi so na Hrvaškem zelo visoki in še popolnoma neurejeni. Blago, ki se pošilja iz Hrvaške na Slavonsko ali narobe, mora napraviti ovinek 270 km, namesto da bi direktno šlo. Drugo gospodarsko vprašanje se tiče liŠke železnice. Lisko ozemlje je zelo zaostalo, ker nima poštenih in dobrih prometnih zvez. Ljudstvo radi tega ne more ra-cijonelno obdelovati svoje zemlje in zato se ljudje iz te okolice vedno bolj izseljujejo v Ameriko in drugam. Samo zboljšanje prometnih zvez more napraviti tem slabim razmeram konec. Liska železnica se ne sme nikdar smatrati za vicinalno železnico. Glavno je pri tem, da se zveze liško ozemlje z železnico, ki vozi skozi to ozemlje in ga veže z drugimi deželami. Zaradi tega se bodo hrvaški poslanci močno zavzemali za železniško progo Knin - Ogulin - Karlovec-Met-lika. Liško železnico nadomestiti z navadno lokalno železnico torej nikakor ne gre. Tretje vprašanje pa se tiče točke, da se v bodoče Hrvaška pri državnih investiticijah bolje upošteva in ne tako prezira, kakor do sedaj, kar najbolje svedoči ravno zadnja vladna predloga glede najetja posojila, kjer so se hrvaške potrebe popolnoma prezrle. Velikanski požar na Dunaju. Dunaj, 15. julija. Ob železnici med Floridsdorfom in Jedlersdor-fom je nastal nocoj popolnoči velik požar. Predno je prišla požarna brainba na lice mesta, se je požar zelo razširil. Gorela so skladišča lesa. Gasilska dela so bila otežkočeno Pekatete, ki niso šio posebno v slast, žahto* vajte sastonj 790 kuharsko Knjigo pri tvrdki rva kranjska tovor na j testenin v JI. J}istricL | i o/erravalloz •leznalo Klna-VIno ▼no odlikovanje in ea k ■UUkaUjmL Povzroča voljo do jedi, okrepe* iivce, poboljša kri ip je rekonva^scentoni = m malokrvnln lelo priporočeno od zdravniških avtoritet Iabortil olcuaw Večkrat odlikovano. Had eOOO zdravniških spričeval. J. SERRAVALLO, t ■ k omi nmrtal \ -TBAT-Bsrkovljs.- j Heteorologično poročilo. v lima nad ■orjeai 306- Srcđnii zrični tUk7M-f mm Čas opazovanja Stanje| «6 baro- *> metra t mm f^. — 14. 15. 2. pop.; 7341 9. zv. i 733 5 23 0 slab jug jasno 18 4 7. zj. 7327' 15 8 si. vzhod megla Srednja včerajšnja temperatura 18*1*» norm. 197°. Padavina v 24 urah 00 mm. Marija Ravnikar, sod. svetnika vdova in Ivana Zorie, učiteljica, naznanjave vsem sorodnikom in znancem pretužno vest, da je najina iskreno ljubljenja mati, ozir. stara mati in sestra, gospa 2419 Marija Zorič dne 14. julija ob 7 uri zvečer po kratki, mučni bolezni v 75. letu svoje starosti nenadoma preminula. Pogreb predrage pokojnice se vrši v soboto, dne 16. julija ob 5 uri popoldne iz hiše žalosti, Gledališka ulica št. 5 na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v cerkvi Marijinega oznanenja. Ljubljana, dne 14. julija 1910. Mesto vsakega posebnega obvesila. Zahvala. Vsem onim, ki so mi o priliki smrti nepozabne soproge, ozir. matere, gospe 2420 Ivanke Svetlin izrekli svoje sožalje, darovali lepe vence ter spremili predrago rajnico k prezgodnemu počitku, izrekam v svojem, kakor tudi v imenu hčerke Herminc najsrčnejšo zahvalo. Predrago rajnico priporočam vsem sorodnikom in znancem v blag spomin. Ljubljana, 14. julija 1910. Janko Svetlin. 2406 učenca aprafaa takaj Kristjan Starki, trgovec z mešanim blagom v Sevnici ob Savi. vM mizarskih učenca, tesarjev, zidarjev ta dninarjev mesečna soba z bsJkonofltt. jako veni a I. avgast Več se poizve v potovalni pisarni Ed. Šsjaraa, Daaajska cesta 18. 2411 Radi opustitve vožnje M prpefa po nizki ceni, malo rabljen REK VE[-aVMsnBaMBVBHBVnsnBlBaVBVBVB>^-~ esečna soba s posebnim vhodom M mlid it 25. 2410 2412 E 3319/9/31 Razilasilo o podelitvi zakupa. Na zahtevanje upnice Louise Wid-mayer z izvršbo zasežna zakupna pravica lova v občini Dobrunje se je iz proste roke podelila gospodu Antonu busterju, trgovcu v Ljubljani za najvišji ponudek 500 kron. Nadponudbe se smejo podati pri spodaj oznamenjeni sodniji v štirinajstih dneh, odkar se je pnbilo to razglasilo. Nadponudba mora znašati najmanj 625 kron. L kr. rti. aMja i umijam, mm i. dne 12. julija 1910. Prihranite «sok dan m 4-8« *• 24 kron, ako zavživate MdUlt vfaa s kino telurja Ficcoli-ja t Ljub- l|a>|li z dnevnim izdatkom 18 vinarjev, mesto kina železnatega vina, ki ne vsebuje več železa, kot navadna vin# in kojega bi morali izpiti eden da pat 11 trav nn dan, da bi dovedli organizmu potrebno množino železa, kar bi pa bilo radi alkohola le ftkedljivo. Va 1 stekl. Piccolijevega železnatega vina 2 K. — Naročila proti povzetju. Hi papir u lavesje mah 12 vinarjev za dvojni lint TANGLEFOOT Engros: JOSIP TAUSSIG, Dunaj XXI. Nova trgovina z zlatnino, srebrnino, dragulji ter z žepnimi urami J. VECCHIET, LJUBLJANA, Šelenburgova ulica 7, nasproti glavne pošte. V ju d no priporočani nI. oUiastvu a vnj o trgovino z zlatnino, srebrnino in dragulji najmodernejših vzorcev tor precizijskimi žepnimi arami. Kot strokovnjak zlatarske stroke izvršujem nm Kupujem ali staro l Zmerne stalne cene! ijavam zjiovimi Zmerne stalne cene! 2344 X S- trgovino z mešanim blagom teSi * gostilno, ▼ kakem prometnem kraju. 2360 Ponudbe pod »Eksistenca" na upravništvo »Slov. Naroda«. Restavracija In mesarija v večjem mestu na Dolenjakem blizu kolodvora na glavnem trgu blizu farne cerkve, dobro idoča se radi družinskih razmer pod ugodnimi pogoji 2408 odda v najem gostilničarju-mesarju. Ponudbe pod ,,ReataYracija it 100" na upravništvo »Slov. Naroda«:. Modna trgovina P.MDSdičvLjuMJani potrebuje: 1 pomoćnika 1 prodajalko 1 kontoristinjo 1 učenca Ketlektuje se samo na dobre moči, vešče v modni stroki. 2401 Lastnoročno pisane ponudbe je poslati naravnost na tvrdko. Zi veselice ima vedno v veliki izberi in najcenejše: papirnate krožnike, papirnate serri]etei konfeti in korijandoli, papir, balončke, cene razglednice, zalepke za šaljivo pošto, dekoracije, tom-===== bole itd. - v zalogi 2391 IV. ĐONAČ Poštna naročila se i izvrše ! Mbm sliki inuja ti ptfflj. a tftai molji Iv. Bonač v Ljubljani. Cmmm *»" S 2072 Lep lokal pripraven za pisarno ali prodajalno je odda s 1. avgustom v Kolodvorski iti Več pove kamnosek Al. Vodnik tam. 2394 V Črnomlju na glavnem trgu poleg cerkve 80 proda jako lep Mirisi pripravan xs vsako trgovino, po* aabno za prodajalno. Z ozirom na to, da je železnica na Črnomelj dovoljena, opozarjajo se posebno trgovci, 2398 Natančnejša pojasnila pri lastniku Antonu Spretzerju v Črnomlju. Za betoDSko in železobetonsko gradio ae sprejme 2402 T>oli delavci pri tvrdki J0S. DUBSKT & Co. v Zagrebu. poštenih staršev se sprejme v trgovino z mešanim blagom. Sprejme se fenlnjsJikar Več pove ivan Vidmar Črni vrh nad Idrijo. 2396 Jese- 7*ao sasjoas. Osebni vlak v smeri Št Janž, Rndolfovo, Kočevje. 10"l0 ponoči. Osebni vlak v smeri niče, Beljak, Gorica, Tist, Celovec 7 28 zjutrmjz Osebni vlak v Kamnik. 2 06 pspoMn«: Mešanec v Kamnik. 7*38 zveoar: Mešanec v Kamnik. OT ponoči: Mešanec v Kamnik le ob nedeljah in praznikih. C. kr. avstrijske fjjf državne železnice. Izvleček iz voznega reda. moMmO t* Mobilan« (J«*- *oL> 7-Oa zjutraj. Osebni vlak v smeri: Trfie, Jesenice, Trbiž, Beljak, Gorica, Trst, Celovec. 7-2© zjutraj« Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Št. Janž, Rndolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 0*12 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, z zvezo na brzovlak v Celovec, Dunaj j. k., Line, Prago, Draidane, Berlin, Beljak, Badgastein, Solnograd, Monakovo, Kolin. IheO dopoldne. Osebni vlak v smeri: TriiČ, Tesenice, Trbiž, Beljak, Celovec, Gorica, Trst. 1*33 popoldne. Osebni vlak v smeri : Grosuplje, Rndolfovo, Št. Janž, Straia-Toplice, Kočevje 3*30 popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, Gorica, Trst, Celovec. •35 z veder. Osebni vlak v smeri: Irfič, Jesenice, z zvezo na brzovlak v Beljak, Celovec Dunaj, z. k., Badgastein, Solnograd, Monakovo, Inomost, Frankobrod, Wiesbaden, Kolin, Diisseldorf, Vleissingen, Trbil. Grosuplje 7-09 zjutraj: Osebni vlak iz Jesenic, v zvezi na brzovlak iz Berlina, Draidan, Prage, Linca, Celovca, Monakovega, Solno-grada, Badgasteina, Beljaka, Gorice, Trsta, Trtica. a*52 zjutraj: Osebni vlak h Kočevja, Ru- dolfovega, Grosuplja, St Janža. 11*20 dopoldne: Osebni vlak ix Trbiža, Gorice, Jesenic, v zvezi na brzovlak iz Dunaja, z. k., Celovca, Vlisingena, Dtis-seldorfa, Kolina, Wiesbadna, Frankobroda, Monakovega, Solnograda, Inomosta. Badgasteina, Beljaka. 2-ao popoldne: Osebni vlak is Kočevja, Straše - Toplic, Rndolfovega, Grosuplja, St. Janža. 417 popoldne: Osebni vlak is Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice, Trsta, Jesenic, Trtica. ©•58 zveoer: Osebni vlak is Jesenic, v zvez, na brzovlak iz Berlina, Draidan, Prage, Linca, Celovca, Monakovega, Solnogradai Badgasteina, Beljaka, Dunaja j. k. a-ta zveoer: Osebni vlak is Beljaka. Trbiža Celovca, Trsta, Gorice, Jesenic, Trfiča. V-07 zveoer: Osebni vlak iz Kočevja, Strate* Toplic, Rndolfovega, Grosuplja. St Janža, 11-22 ponoei: Osebni vlak is Trbiža, Celovca Beljaka, Trsta, Gorice, Jesenic. Frino* v Ljubljano (eriavne ioleznicej. e**e zjutraj: Mešanec is Kamnika 10-00 do poide t Mešanec iz Kamnika. OHO zveoer: Mešanec is Kamnika, loao po noči: Mešanec iz Kamnika le ob nedeljah in praznikih. Časi prihoda in odhoda so navedeni v srednje oeijan in praznizin. evropejskem čase. C. kr. driavno-teleznisko ravnateljstvo v Trsta. mmm* mm mMmtm mi 1 Mw lanHn 2038 Priporoča tovarna v Ljubljani. Sprejme ne špecerijske stroke, spreten detailist, vojaščine prosti imajo prednost, ia učenec s primerno šolsko naobrazbo pri tvrdki L Pnrian v UvJpttaaL 1397 4249 EM 11 79