rt«. TBS OLDKST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA. Slovenec PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. STEV. (No.) 242. CHICAGO, ILL., SREDA, 19. DECEMBRA —J WEDNESDAY, DECEMBER 19, 1928. LETNIK XXXVII. HOOVER JE DOSEGEL VEL IKE USPEHE NA POTOVANJU. — ARGENTINA JE POPOLNO*MA SPREMENILA SVOJE NAZORE; POSTALA JE NAJ BOLJŠA PRIJATELJICA AMERIKE.— HOOVER SE SMATRA ZA VELIKEGA DIPLOMATA. Buenos Aires, Argentina. — Evropske države se niso varali1, ko so obračale svojo pozornost na Hooverjevo potovanje jio Južni Ameriki. Slutilo st j*1, da to bo moglo roditi čisto nove odnošaje med Severno in •Južno Ameriko, kar se je že pokazalo, da se bo tudi uresničilo. Največje uspehe je Hoover dosegel v Argentini. Skoro bi so smatralo za neverjetno, da !.<> zastopnik Združenih držav Hoover, ki se je le par dni mudil v Argentini, dosegel u-.-•peh Je pokazal v svojem go- v ospredju, drugo pa so močne VAŽNO ZA MESTO CHICAGO. j šest uradnikov, ki govorijo vse j evropske jezike in bodo potni-Chicago, 111. — V mestu se kom na razpolago za vsako nahaja veliko poslopij "apartments", v katerih se nahaja od 5 do 50, ali tudi več stanovalcev. V takih poslopjih imajo navadno poštni raznašalci veliko sitnosti, ker nima vsaka oseba svoje poštne škatlje in|njemeje zato poštar ne ve, če se dotič-j na oseba, kateri prinaša pošto, j nahaja v onem poslopju. Ako poštar vpraša "janitorja", pa isti večkrat ne ve niti toliko, kakor poštar sam. Z posredovanjem poštnega urada in lastnikov poslopij, se je odredilo, naj ima vsako poslopje v pritličju na hodniku napisana vsa imena stanovalcev, da poštar imena more sam najti. To s-i je pokazalo zelo uspešno; zato se pa priporoča, naj se v vsakem poslopju ukrene ta potrebni korak. uslugo. Ti uradniki bodo tudi spremljali potnike do raznih državnih mej in s tem omogočili udobno potovanje. Tam bo pa potnike sprejel zopet drugi zastopnik in spremljal do bliž- -o- težko umirajo, a njihovi nazori umirajo in izgir njajo v preteklosti. -o- NESREČA Z AEROPLANOM. Cleveland, O. — Preteklo nedeljo sta se dva prijatelja, Harry G. Sadler, ki je lastoval svoj aeroplan in z njim Ford Perry iz Akrona, O., podala na zabaven polet z aeropla-nom. Blizu Bedforda, se je pa nyon, se pogrešata že 10 dni. j aeroplan zadel v neko visoko William L. Haley, oče od Mrs. napeto žico pri "Northern O-Hyde, je prosil guvernerja hio Power Co." in se vsled te-Gore iz West Virginije za po- ga užgal. Pilot, Sadler, si je z moč, da bi zvezine oblasti po?| umetnim skokom rešil življe-slale aeroplane ki naj bi pre-I nje, Perry pa je z aeroplanom iskali, kaj se je z pogrešanimi vred trešči] na zemljo in se zgodilo. ubil. IZGUBLJENA V GRAND CANYON. Parkersburg, W. Va. — Mr. in Mrs. Hyde iz Hansen, Idaho, ki sta se podala na izlet po "Colorado river" do Grand Ca- voru, ko je ob praznovanju trdnjave v ozadju. Oba ta dva svoje 801etnice navdušeno go- načina sta bila priznana za do-voril kot pravi patriot bivšega bra; toda bolje je, da to stvar nemškega imperializma. ( natančno preiščemo. Taki očetje, patriotje s veje j V svetovni vojni smo imeli domovine, težko umirajo, tri različne dobe v letih 1914 —1916 — 1918. Vsaka doba pa je prinesla popolnoma nekaj novega, kar je moderu vojskovanje pospešilo in je nadkriljevalo staro metodo. Za prihodnjo obrambo pa se moramo tudi zavarovati po smislu moderne dobe in računati, da prejšnji sistemi ne bodo najmodernejši." — Yazoo, City, Miss.—Sam Batathio, restavrantar, star 40 let, in "S. P. Broomhall, farmer, star 51 let, sta napadla eden drugega v dvoboju z revolverji. Oddala sta več strelov in se končno, zadeta, . zgrudila na mestu mrtva. KRIŽEM SVETA. ....— Dunaj, Avstrija. — Ogrski premijer grof Štefan Beth-len in avstrijski kancelar Ign. Seipel sta imela te dni posebno posvetovanje glede raznih vprašanj. Sklenila sta prijateljsko pogodbo med Ogrsko in Avstrijo. — New York, N. Y. — V New Yorku je te dni šest ameriških suhačev preiskovalo francosko ladjo "Paris". Po *edemurnem iskanju so suhači našli na ladji 85 steklenic žganja. Zadovoljnih obrazov za uspeh, so odpeljali seboj vso pijačo. — Port Au Prince, Haiti. — Poročnik Fred Becker, pilot od aeroplana "Liberty", v katerem so hoteli poleteti v Zah. Indijo, kap. Patterson in še nekateri njegovi sodrugi, — je nevarno zbolel. Stranka se je potem podala na ladjo Cristobal. — New York, N. Y. — V dvorani McKinley Square Social kluba v Bronx je te dni izbruhnil požar za časa neke prireditve. V paniki, ki je nastala, se vse občinstvo ni motalo rešiti. Zgorela so tri osebe, tri so bile močno poškodovane, okrog 12 oseb, med njimi tudi ena ženska, pa so dobili manjše poškodbe. — Johannesburg, Afrika.— MacCormick, domačin tega mesta, je ustanovil "Television" postajo in je prejel podobe iz New Yorka, postaja 2XAL. Kakor se trdi, so bile podobe popolnoma jasne. — Milwaukee. Wis. — Pro-^estantovski pastor, Rev. W. S. Critchley, je te dni kar naenkrat izginil iz svoje župnije, ker se je precej zadolžil, da računov ni mogel plačati. Za barvanje poslopja in zaostali računi na živilih, je skupno znašalo $2500. Ker pa denarja ni imel, jo je pastor rajši natihoma popihal drugam. — Washington, D. C. — V Washingtonu pri vojnem oddelku se je te dni poročalo, da so iznašli velikanski tank, katerega bodo rabili za prevažanje plina, ko polnijo s plinom zrakoplove. Poprejšnji cilindri ^o vsebovali 1200 kubičnih čevljev plina, novi tank pa bo imel prostora za 206,000 kub. čevljev plina. j — Ann Harbor, Mich. — Dva velika požarja sta izbruh-' nila naenkkrat nasproti "Michigan Campus". Ognjegasci in tudi več civilnega ljudstva je bilo pri delu, ko so ogeni gasili; vendar pa niso mogli veliko pomagati. Požar je uničil vrednosti za $200,000. IZ GLAVNEGA POŠTNEGA URADA. Chicago, 111. — Načelni!; glavnega poštnega urada v Chicagi Arthur C. Leuder poroča, naj se občinstvu naznani, da na božični dan, 25. decembra, se ne bo raznašalo pošto. Poštni urad bo tudi zaprt v nedeljo pred Božičem, dne 23. decembra. Zato se pa občinstvo opozarja, naj to upošteva in pošto naslovljeno za mesto Chicago, katero hoče imeti odposlano pred Božičem, naj odda na pošto »najpozneje do 18. decembra. Iz Jugoslavije? ZOPET AVTOMOBILSKA NESREČA PRI VIŠNJI GORI. — UREDNIK "HRVATSKEGA PRAVA" OBSOJEN.— ZA GOSPODARSKO IN KULTURNO POVZDIGO DALMACIJE. — RAZNOTERE DRUGE KRATKE VESTI IZ DOMOVINE. Še ena avtomobilska nesreča. V nedeljo, 25. nov., so se peljali botri od krsta iz farne cerkve v Višnji gori proti Pe-šeenku z avtomobilom. Na nevarnem ovinku klanca je pripeljal nasproti dvovprežen voz; hitra vožnjo obeh in gosta večerna tema — pa sta za- Lastno truplo si je ogledal. Pred dnevi so našli v bližini vasi Kule v Bački v kopici sena zakopano strahovito raz-mrcvarjeno truplo, pri katerem so našli dokumente, glaseče se na ime agenta s srečkami Andrije Kleiderja. Umorjenega človeka so hoteli že po- vozila drug v drugega. Vozni-1 kopati, ko seje vrnil pravi ku je en konj takoj poginil, j Kleider v Osi je k in .se tam ze-drugi pa je težko ranjen. Av-jlo začudil. k-> so mu sosedje tomobil pa je tudi zelo občut-| povedali, da so ga našli zaklano pokvarjen. Kdo je nesrečo i nega v Bački. Kb id^r .si je o-zakrivil, bo dognala preiskava j gledal svoje "lastno" truplo in -o--.poznal v njem svojega pod- Obsojen urednik frankovske- agenta Kranja Vlaha, ki je ga lista "Hrvatsko Pravo". 1 imel pri sebi njegove doku-Zagrebški list "Hrvatsko mente. Morilca so že izsledili Pravo" je objavil članek, ki j v osebi nekega delavca, ki je govori o tem, kako se p'a\.- umor priznal. jejo davki na Hrvatskem in ! ----o___ kako v Srbiji. V članku je bi-j Težka aretacija berača, lo napisano sledeče: "Tudi to j Z beračem Leopoldom Fin-je en dokaz več, kako morajo kom je imela ljubljanska poli-Hrvati zahtevati, da pridejo I cija že neštetokrat opraviti, čim prej do samostojne hrvat-j Naravnost senzacijo pa je ske države." Radi tega stavka vzbudila njegova aretacija je bil odgovorni urednik g. dr i pred meseci na Miklošičevi ce-Mile Budak tožen in pri sodni jsti v Ljubljani, ko je povzroči-razpravi obsejen na mesec dniila celo protestne demonstraci- zapora in 3000 Din globe. — Obtoženi urednik je dokazoval, da je samostojna hrvatska država lahko tudi v konfede-rativno urejeni Jugoslaviji, ne da bi se spremenile sedanje je številnega občinstva proti "brutalnemu" postopanju policije. Slično zadevo je Fink vprizoril zopet v ponedeljek. 26. nov. zvečer. V gostilni pri "Starem tišlarju" v Kolodvor- državne meje. Sodišče pa se ski ulici je beračil in nadlego-je postavilo na stališče, da za-j val goste ter se nazadnje po-hteva po samostojni Hrvatski ipolnoma upijanil. Gostilničar- pomeni spremembo se i.iniih državnih mej, oziroma razpad te države. Nasprotr-.o se lahko ustvari svobodna Hr\atska v mejah države SHS in o tem ni prepovedano pisati. -o--- Za povzdi?*o severne Dalmacije. V Kninu se je vršil v nedeljo, 25. nov., ustanovni občn'-zbor Kulturno - gospodarske ka je poklicala stražnika, eno-nogi berač pa je tedaj vzplam-tel. Pričel je besno mahati z berglami krog sebe in pobil več steklenic. Stražnika, ki ga je hotel aretirati, je krepko sunil z bergljo v trebuh. Stražnik je nato beraču odvzel ber-glje in ga odnesel na zeleni voz. Mož se je za hip umiril, nato pa znovu podivjal. Besno je pričel tolči po šipah vo-matice za severno Dalmacijo, za in jih vse razbil. Seveda se kateremu je prisostvovalo o- j je pri tem hudo ranil v roke. krog 70 oseb. Izvoljen je od-j Z nasilnim beračem je bil na bor 14 članov s predsednikom :to še na policiji križ in so ga Urošem Desnico na čelu. Na- komaj ukrotili. Mož je moral loga matice je, da dvigne k u I- ostati v zaporu in bo povrhu turno in gospodarsko dalmatinske vasi. Zato je osnovana zadruga, ki ima za cilj, da izvrši melioracijska dela in o snuje vzorna kmetska pose stva. Kmalu bo pričela matica z namakanjem zemlje v treh severno-dalmatinskih vaseh. -o- Huda nesreča delavca v Zagrebu. V ponedeljek, 26. nov. zvečer, se je pripetila v Arkovi tovarni v Zagrebu huda nesreča. Ko je bil elektromeha-nik Oto Adelman zaposlen pri električnem stroju, je nastal kratek stik in električne iskre, ki so prasnile iz stroja, so A-delmana hudo ranile v obe o-Česi in v levo roko. Ponesrečenca so naglo prepeljali v bolnišnico, kjer mu je bila nu-dena zdravniška pomoč. Poškodbe fo težke narave in obstoja nevarnost, da bo ponesrečeni delavec izgubil vid. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! vsega obtožen še zaradi javnega nasilja, ker je stratno poškodoval stražnika. --o- Smrten padec z vlaka. Blizu postaje Vrbave v Slavoniji je padel z drvečega vlaka vojak Nikola Radosav-Ijevič. Padel je naravnost v rečno strugo in bil takoj mrtev. -o- Pobegnil je dne 26. nov. iz jetnišnice ljubljanskega so.iišča kaznjenec Jože Bradeško. doma iz Pra-proč pri Polhovem Gradcu. Star je 31 let. po poklicu delavec in samskega stanu. -o- Oblastni poslanec aretiran zaradi trojnega umora. Iz Prištine prihaja poročilo, da je bil radikalski oblastni poslanec Ram Blaca Fejzul na zahtevo kosovskega velikega župana brzojavno pozvan v Prištino in tamkaj aretiran. Obdolžen je trojnega umora. 34MS AMERIKAN5KI SLOVENEC Sreda, 10. decembra 1928. AMERIKANSKI SLOVENEC "i In najstarejši slovenski list w Ameriki Ustanovljen leta 1191. zftafr rak dna trnamn nedelj, po- •deljkov in dnevov po praznikih, ixdsjs fin tiskal DINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva bi oprave: i 49 W. 22nd St., Chicago, 111. TcJefoa: CANAL 009« NsitMul odo ieto pol teta _ 43.00 ust -a Chicago, Kenarto to Kvrapsj rlo leto______$6.00 joi feta __ 3.00 The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Moo. day and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. Phone: CANAL 0098 Subscription: ror one year _____ For halt a year_____ _$5.00 _ 2.50 ni hotel odnehati, je morala komisija zapustiti deželo. S tem se je seveda razvil znova spor med Grki in Turki, in vprašanje prijateljske pogodbe je zopet postalo kočljivejše. Seveda pa se pomembnosti spora ne sme precenjevati. Venizelos želi likvidirati vse vnanjepolitične probleme in vna-nji posredovalci se bodo nedvomno potrudili, da najdejo zlato srednjo pot, ki bo zadovoljila obe stranki. Chicago, Canada and Europe: or one year___________$6.00 , or haif a year_________3.00 DOPKI va£nega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na ured-atvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov k tdnfitvo ne vrata. POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači* -c kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker » tem veliko pomagate listu. Entenad 86 second class matter November 10, 1925, al the post office a: ru.ea*o, flfeaois, under the Act of March 3, 1879. SMRTNA KOSA V WAUKE-'zefa KSKJ. in še več drugih GANU. Waukegan, III. V naši naselbini je ta mesec bela žena smrt hudo nastopala. Pobrala je iz naše srede že kar tri naše. Dne 1. decembra je umrl Mr. John Petkovšek, 76 let star, oče občeznanega roja ka Mr. Frank Petkovška. EJokopan je bil dne 4. decem-I bra. Dne 13. decembra pa je preminula Mrs. Terezija Petkov-Se nedavno je bilo videti, da je sporazum med Grki in i šek, soproga Mr. Frank Pet-Turki v principu dosežen in da je podpis prijateljske pogod-; kovška, na 10. cesti. Pokopa-be samo še formalna stvar. Na to ni kazalo samo dejstvo, da na je bila iz slovenske co.kve je turški vnanji minister Tevfik Ruždi bej povabil Venizelosa ; Gb obilni udeležbi prijateljev v Angoro, kjer naj bi se pogajanja zaključila in zaključki in znancev družine, ki so ranj-podpisali. Ze poprej, še preden je prišel Venizelos na vlado, ko spremili k večnemu po;It-je Italija forsira*a skupen podpis prijateljske društev. Pogreb se je vršil iz slovenske cerkve zadnjo sobo-jto na slovensko pokopališče, kjer je položen k večnemu počitku. Žalujoči soprogi, sinovom in hčeram najiskkreneje sožalje. Pokojniku pa bodi Bog milostljiv in naj počiva v dogajanja med Grčijo in Turki pogodbe med Italijo, Grško in Turčijo; pogodba med Grki in Turki naj bi l ila »lična oni, kakor se je sklenila med Rimom in Angoro. — Toda ta načrt se ni dal realizirati; komentiralo se je to z odporom Grčije, ki se ie hotela izogniti videzu, da bi se mogla skupna pogodba tolmačiti kot nasprotje do kake četrte države, to se pravi do Jugoslavije. Vidi pa se, da je bil še važnejši moment v tem, da pač pogajanja sama še niso dozorela do zadostnih rezultatov. Medtem se je situacija celo še občutno poslabšala. Glavni pr M: m, ki moti odnošaje mod Grško in Turško, ie vprašanje L uncev. V Lausanne sta se Grška in Turška dogovorili, da zamenjata prebivalstvo na enostaven način: Grki iz Male Azije se izselijo na Grško, zato pa se tudi Turki i ž Grške izselijo na Turško. Razlika je bila samo v tem, da so Grki iz I\lale Azije, osobito iz Smirne, že tekom vojnih operacij. ob času grškega poraza, zapustili svoja domovališča in sc zatekli :ia Grško. Turki so se pa izselili šele kasneje, po večini po sklepu lausannske pogodbe. Do tu sta se obe stranki mogli še prilično hitro sporazumeti. Kočljivejše pa je bilo vprašanje Grkov v Carigradu, ne morda zaradi patriarhata. Ako bi se zamena prebivalstva raztegnila tudi na Carigrad, bi se seveda moral tudi patrijarh U; eliti iz Konstantinovega mesta. S tem pa se Grki nikakor : iso hoteli sprijazniti, saj bi bila skoraj dvatisočletna grika t adieija s tem preobčutno zadeta. Zato se je naposled v tej t K-ki dosegel kompromis, po katerem r-o megli Grki dati Tur-i ;ji ekvivalent v tem, da so tudi Turki v zapadni Trakiji smeli miru ku. Tako je bela ženr; smrt v enem mesecu izbrala dve žrtvi v eni hiši. Vsem žalujočim sorodnikom najiskrenejše sožalje, pokojnikoma pa naj sveti večna luč in naj s;-a vata v miru! Tretji pa je umrl, kakor jc bilo že poročano v tem listu. Mr. Frank Svete, stanujoč tudi na 10. cesti. Ce človek premišljuje, kako ljudje padajo vsak dan, šele spozna, da človek na svetu ni nič, je samo vprašanje časa, pa padeš. Zel eč vsem naročnikom te- Veliko ljudi je bolnih tudi po tej okolici. Otroci hudo bolehajo za bolezen "Measle", odraščeni pa za "Flu". Ob večerih z veseljem prebiramo naš list Amer. Slovenec, ki nam prinaša tako zanimivo čtivo. Res, vse hvale vreden list. Le tako naprej po tej poti in narod se bo lista še bolj oprijel. Želim vsem vesele božične praznike in pozdravljam vse Čitatelje to in onstran morja. Poročevalec. -o- KAJ JE NOVEGA V LA SALLE? L* Salle, 111. Raznoterosti« Epidemična bolezen razsaja po tej okolici. Vse je bolno. Mali prehlad, sledi hud nahod in "flu" te položi v postelj za par dni. Ako se bolnik prav previdno ne čuva, kaj rada sledi morilka pljučnica. Nekaj oseb je že pomrlo radi te bo- ga lista vesele božične prazni .. . . . . „ . , . , . . a ,1 lezm te dni v našem okraju, ke m zdravo, srečno novo leto!* „ , , . , , , Poročevalec. -o- NESREČA V RUDNIKU ZAHTEVALA ŽIVLJENJE SLOVENSKEGA RUDARJA. Forest City, Pa. Zadnji teden, v sredo, se je raznesla kakor blisk npvica po Z delom je malo boljše kakor je bilo poleti. Vendar pa je tudi tukaj več ljudi brez dela. Na društvenih poljih prilično dobro napredujemo. Zadnje čase so najbolj aktivne na društvenem polju žene. Te so pokazale, da se da še v tako dale majni ubilo našega rojaka, Mr. Frank Keržiča, 48 let starega. Nesreča se je dogodi^- ostati na svojih ciomovahsčih. Ravno ta kompromis pa je postal izvor novih nespora zumljenj. Najprej so Turki delali težave pri praktičnem do ločanju. kateri Grki naj ostanejo v Carigradu, ker se je bile postavilo leto 1918 kot meja za tamkaj naseljene Grke; kdor se jc priselil kasneje, se jc moral izseliti. Posebno je vzbudilo ogorčenje med Grki, ko so Tu rki delali na osnovi omenjenih določb težave pri volitvi patrijarha, odnosno pri izbiranju kandidatov. Pozneje so nastale težave zaradi Turkov v zapadni Trakiji. Tu so se vedno bolj množile pritožbe nad postopanjem grških upravnih oblasti napram tamkajšnjim Turkom. Ker pa je njihovo bivanje v deželi in njihova usoda pravno zvezana z zamenjavo prebivalstva, tedaj z begunskim vprašanjem v Ameriki. Iz starega kraja je sploh, jc smatrala komisija ureditev begunskega vprašanja za (prišel že poročen. Prva žena svojo nalogo, da se pobriga tudi za usodo zapadnotraških mu je umrla pred desetimi le-I urkov. Toda pri praktični anketi je prišlo do hudih nasprotij; Grki so izjavili, da je komisija pri raziskavanju podrobnosti prekoračila svoj delokrog in ni hotela več sodelovati. _ Turki so proti temu protestirali, toda, ker grški del komisije naselbini, da je v Richmond- slabih časih vedno kaj naredi ti, samo če ljudje hočejo. Tudi naša moška društva bi se morala dvigniti in malo bolj agi- la po razstrelbi, ki se je pred j tirati. Zakaj še vedno se dobi- casom vžgala. Mr. Keržič je bil dalj časa brez dela. Šele predzadnji pondeljek je začel delati v imenovanem premogokopu, in kdo bi pričakoval, da ga bc zadela čez dva dni že taka usoda. Pokojnik je bil kakih 28 Ie1 ti., nakar se je v drugič poročil. V obeh zakonih je imel 13 otrok, od katerih je eden u-mrl. Bil je član društva sv. Jo-'vse zvišano. jo ljudje, ki niso pri nobenem društvu. Ako pa so, so samo pri enem, kar nikakor ne zadostuje v teh časih, če človek zboli, ali se mu pripeti kaka druga nesreča, da potrebuje pomoči. Pozdrav vsem bralcem tega lista ! Naročnik A. S. -o- Dobro računano. — "Gospod natakar, pomota je pri računu. Dva dinarja in dva so štirje dinarji in ne pet." Da, gospod, pa po vojni je ODKOD SLANIKI IN KAKO JIH LOVE. Nepregledne morske planjave niso puste in neplodovi-te, kakar se nam zde, če občudujemo veličastvo viharjev ali solnčnega vzhoda, temveč s svojimi ži\imi plodovi prehranjujejo velik del človeštva: neizčrpna žitna polja živih plodov so morske globine, ki ne dajejo človeku manj hrane, kakor kopna zemlja. Tudi te neizmerne shrambe živeža imajo dobre in slabe letine, ki jih lahko primerjamo z menjajoč o se plodnostjo polja, samo da so v primeri z njih obzirnostjo v morskih globinah mnogo daljša leta, kakoi vegetacijske dobre rastlin, ki nas hranijo. V mislih imamo neprecenljive množine užitnih živali in rib, ki je med njimi najbolj razširjen in najbolj poznan slanik. Ves severni del Atlantskega oceana med Ameriko in Evropo s Severnim in V nim morjem, pa tudi deli ja na severu Azije, so njegova jvpicno' na P°^ino morja pajpriš!a." se dvigajo milijoni zračnih bavljeni mehkužci dajejo slab duh in okus, morajo imeti ribiči slanike zaprte nekaj dni v mrežah, da prebavijo hrano, ker bi bili drugače neužitni. Kdor še sam ni videl množic sla ni kov, ne more verjeti, da so mogoče take mase. Ker so plitko pod vodno površino, se v mraku svetlika zrak nad njimi, da jih ribiči opazijo že od daleč. Voda je gosta od grem/ njih, da so čolni v nevarnosti. Ribiči jih lahko kar z lopatami zajemajo iz morja v čolne in če postavijo veslo v živo maso, obstane veslo po konci. Te žive reke pa spremljajo stotine lačnih sovražnikov in roparjev. Celi oblaki kričečih galebov letajo nad slani ki, o-krog njih v vodi pa drve strašne morske pošasti, kili, morski psi in drugi požeruhi. Roparske ribe naženo vlake sla-nikov v zalive, kjer jih obkolijo, da se slaniki strnejo go-jmi je pisala," sto skupaj v tako imenovane ' Ob cesti. — Avtomobil je ležal strt kraj ceste,, izpod njega pa je molelo dvoje nog. "Ali ste imeli nezgodo?" je vprašal radoveden pešec. "O ne," je odvrnil oni pod vozom, "samo skrivalnice se Radovednež pa ni bil kar tako za odgnati, zato je nadaljeval z vprašanji: "Koliko konjskih sil pa ima motor?" "Štirideset." "Kaj pa se je torej zgodilo?" "S, Ka;! Devetintrideset ie ušlo, 1 a tukaj, ki je pa ne mara nikamor z konj m še ostal mesta.' Odkritosrčnost. — Stara ženica je obiskala svojega bolnega brata v bolnišnici: "Franca mu je pričela j praviti, "pa piše, da ji je zelo 'zhod-rslanikove -ore"- Riba se tišči | žal, ker te ne more obiskati, i mor- ribe> da St0le n?premično n*-\H pogrebu, pravi, bo pa že brezkrajna domovina, najbrže je pa tudi slanik Tihega oceana, ki ima velik gospodarski pomen za ameriško in japonsko obalo, njegov najbližji sorodnik. Slaniki se drste jeseni in pozimi na širokem morju in tudi na plitvinah ob obali in ustjih rek, kjer voda ni skoraj nič slana, tako da jih tudi ločimo na slanike širokega morja in na obalske slanike. Škotski slanik pride pred drstitvijo v zgodnjem poletju na škotsko in angleško obal, kjer ga silne množine poiovo škotski, nizozemski in nemški ribiči. Ti zgodnji slaniki so najboljše blago za solenje. Jeseni se pa slanik pokaže tudi na norveški in švedski o-bali, kjer ga polove tako mnogo, da ne morejo vseh rib kon- mehurčkov, morje. kakor bi vrelo Čeprav znese samica 30.000 jajc. vendar slaniki ne spadajo med najplodnejše ribe, ker jajčka požro razne morske živali, poleg tega pa slanik tudi ne živi dolgo. Kakor imamo v lesu dreves "letnice", tako imajo "letnice" slaniki \ luskinah in po njih vidimo, da jih je ogromna večina starih le okroglo po pet let, vendar so pa ujeli že tudi IG let stare ribe. Kako dolgo že slanike love. se ne da več ugotoviti, peč na nam je znano, da so se Skan-dinavci pečali že v XIII. stoletju z lovom, ki so ga Nizozemci razvili tako mogočno, da je nastal izrek, cla je Amsterdam zidan na slaniko ih pro- Na izprehodu. — Dva fesoija sta sv šetala po ulici, i Prvi j" dokazoval in navajal drugemu številke, koli ko let ie svet že s -al pred Kristusovini rojstvom. Drugi je niki.l z glavo in mu trditev izpodbijal. — Prišedša blizu m est m ke., reče drugi: "Kaj ustiva prazir« v a novejše par-bi se dovi-čase. pr; d pricKala, pusti no in vzemiva Sc Ii se spominja*, ko je tremi leti sta! 1 ikai c-irku ravno na tvojem niesiu j; osi številke udarjal." — Pi fesor: *\Tes. sp »minium ko približno na tv m pa je opica žlobudrala!" Ni vedel; kam gre. — Ko "o- je Ezon mest nii1 i v ' H < >C rati. :pre "i p se, tain "s hi sumirati živih in jih zato su-1 kosteh. še ter marinirajo. Ali bi m o- j Kakor že rečeno, ima tudi gli ob pomisli na velike lakote morje svoje dobre in slabe le- Ezop: sok ura lil i k in g "Kam greš?" Raztreseno mu i< v Rusiji in drugod razumet, dejstvo, da morajo v mnogih primorskih krajih ob bogatih lovih porabiti velike količine rib za — gnojenje. Slaniki niso povsod enako veliki, ker se pokažejo na različnih, zelo oddaljenih krajih v raznih starostih, a največji so pozimi na Norveškem, ki presegajo tudi dolžino 30 cm ter so polni jajc in tako imenovanega mleka. Slaniki potujejo v mirijad- tine, in primerilo se je že, da ob kaki obali po več desetletij ni bilo nobenega vlaka slani-kov. potem so se pa na srečo prebivalstva ribje množice zopet vrnile s še večjim bogastvom. Kako važni so slaniki v narodno - gospodarskem ozi-ru za severne obmorske države, naj pričajo številke iz leta 1911. Ob škotskem obrežju so tega leta nalovili 1,429,551 ton, na Angleškem 750.000, na Nizozemskem 638.587, na Uradnik odgovoril sužei ra in nbjrstno.-seboj in ga pa je iz p r<. go> vidiš seda j, ti a -i t o prav od-, orej v resnici mei lajal preti >-večal \ vprasal: odgovoril .i da mu je. ii teko iz prezi-ti: vzel ga je s .rcl v ječ Tam '»ril Ezop: "Ali sem i i preje či-:ovoril? ! Kajti 'isem vedel, da nem številu v vlakih, ki so po j Norveškem 623,310 in v Nem-več milj dolgi in široki, blizu čiji 317,356 ton slani kov. V pomorske površine, — več- teh številkah pa niso vračuna- krat v podobi klina, kakoi mi sveži slaniki, niti p ptice selivke — v silne razdalje po morjih, da najdejo hrano. Preživljajo se z zelo malimi raki, ličinkami raznih morskih črvov in tudi z malimi mehkužci. Ker jim nepre- osuseni. me bo moja pot pripeljala v iečo!" Presenečen nad tem odgovorom, je uradnik Ezopu takoj vrnil svobodo. Nepričakovan odgovor. — Dama pride v vas in gleda tam pri grčavem kmetiču njegove res lepe prešiče. Da se možaku malo polaska. začno na vse načine ženske z»ov< temveč samo nasoljeni. Ce u-jamejo v eno mrežo naenkrat 100 ali več 100 sodčkov, ni re-;nosti hvaliti lepe in dobro redek lov, in znani so celo lovi j jene živalce. "Hm." de kme-s po 60,000 ton v vrednosti'tič. "res so prešiči lepi. toda vi (Dalje na 3. strani.) 'se mi pa še bolj dopadete!" H* 1 ^ PODLISTEK ^ iHB;i;Bii:iilIil!!i!lllliliailB!Jllli!!nilli«niB!llii!lli!llllilllBllllli!iUII{e Drobtine s potovanja v domovino in nazaj. Tudi osojna stran Vinovrha ima precej gozda. Klevevška grajščina ima precej Tozda v Jurjevcih .Grajščina je imela svoje čase obilo kostanja, v Ivostanljevlji pod 'Seli. Tu sem prihajajo mnogi po kostanj, celo iz Rake in Št. Jerneja. Kedaj se je šmarjetska duhovnija ustanovila, kakor so mi pravili tamošnji ljudje, 3e ne da natančno dognati. Krstne matrike se pričenjajo, kakor sem zvedel, 29. marca leta 1725, poročne 15. aprila 1725, mrtvaške šele 13. marca 1758. V zapiskih Trna; ,..t.ske duhovnije je najti, da je bila od leta 1811 do 1817 silno huda za živež. Mernik pšenice je stal v tisti dobi 7 goldinarjev, oves pa 3 goldinarje. Marsikje po Dolenjskem so v tistih časih suhe tropine mleli, da niso lakote umrli. Mrtve so dobili, ki so v želodcu neprebavljeno travo imeli. Leta 1817 je letina zopet dobro obrodila in pšenica je v ceni padla na 1 goldinar mernik. Stari ljudje po okolici vedo marsikaj povedati o divjih zvereh, ki so se klatile po hribih in grapah okrog Šmarjete. Tako je nekje za Strlakom nekdaj ris pohrustal pastirja, ki je popreje večkrat norčevaje vpil in ljudi plašil, da je tiger prišel. Ko je pa res prišel in je fant na pomagaj zopet klical, so ljudje mislili, da se zopet le norčuje in so ga pustili. Tudi po Žalovčih pravijo, da so nekoč risi strah delali. Leto 1834 slovi v zgodovini tamkajšnih vinskih goric za najboljše leto. Tedaj so pridelali tako kapljico, da še nikdar ne take, pravijo Šmarjetčani. Šmarjetska duhovnija, kakor domnevajo, je morala biti ustanovljena koncem petnajstega stoletja. Leta 1520, pravijo, da je zapisan Andrej, vikar v Šmarjeti, v pismu, ki je hranjeno v ljubljanskem Ru-dol.finu, kar bo pri Klevevžu omenjeno. To je najstarejši pisan akt, ki ga je mogoče dobiti glede tega. Ljudska pravljica pripoveduje, kako je nastala podružnica karmelske Matere Božje v Slapeh. "Slape, Slape — Slape, Slape", je vpila ptica, ko so cerkev zidali, pa niso vedeli, kako bi jo imenovali. Ta ptica je letala tam na griču nasproti Klevevške grajščine, nad Toplico, kjer je še sedaj vas Grič. Klicala je tako vitezu Gromu, ki je cerkev Materi Božji v čast, po storjeni obljubi, zidal. Vitez Grom je bil mogočen vitez; vrli branitelj domovine pred Turki in strah grozovitim Turkom. Narodna pesem pravi: "V šotorje dirja, dirja v skok — in Turčine seka vse naokrog. — Tolika vrsta za njim leži, — kakor snopja za ža-njicami. — Ali drobne trave pod koso, — ko nam da Bog dobro letino. Ko je nekdaj ta vitez Grom v vojsko nad Turčine šel s svojim mogočnim krdelom, je zvedel, koliko krutih Turkov se bliža ljubi domovini, ki neusmiljeno more, požigajo in kristjane love, je storil obljubo, da bo, ako mu mila Mati Božja sprosi zmago, njej v čast na svojem posestvu postavil lepo cerkev. In res je Turke premagal. Več Turčinov je vjel in jih seboj pripeljal, ki so morali pomagati pri zgradbi nove cerkve. Bilo je toliko jetnikov, da bi lahko napravili od Klevevža do slapenske cerkve pokriti uhod. Pa usmiljeni vitez jih je poprej domov izpustil. Ko je bila cerkev dodelana, je prišla škapulirska Mati Božja neko popoldne po cesti čez "Jurjevce", ko je veliko tlačanov na bližnjih Klevevških njivah delalo. Na-mah so vsi obstali in gledali neznano prelepo gospo. Vavpet pa, ki jih je nadzoroval, začne vpiti nad njimi ter jihi s palico žuga: "Kaj stojite? Niste še nikoli videli take babe ?" Ali pri tej priči je oslepel. — Mati Božja pa je šla proti cerkvi ,in velikanski hrast je po Zagorici so se proti njej priklanjali, tako da so takrat vsi proti cerkvi bili obrnjeni. Tako ljudska pripovedka v Slapeh. Vinvrh sem omenil že preje, mimo katerega sem se peljal v Šmarjetske toplice. Pozneje enkrat sem bil na Vinvrhu. S tega vrha je zares prekrasen razgled. Vidi se od tukaj notri na Štajersko v lepih, jasnih dneh. Tja doli čez Brežice vidiš na Hrvatsko. Proti jugu ti pa seveda široki in visoki Gorjanci zapirajo Belokrajino. Tja preko Ljubna vidiš zelene kočevske hribe. — Proti severu, pa tja čez trebelske hribe vidiš gorenjskega očaka Triglava in na desno se ti bleste kamniški snežniki. Z Vinvr-ha vidiš vso dolenjsko ravnino Št. Jernej-sko župnije, čez Kostanjevico, čez Cerklje in Sv. Križ in na levi proti Krškem. Še eno legendo ali ljudsko pravljico sem slišal o tamošnji podružnici sv. Martina na Vinici. Blizu Vinice, pravijo, da je bil velik grad, ki se je nazival "Modruše". Te Modruše so bile nekoč velika naselbina, kjer so prebivali velikanski ljudje. Ženske iz Modruš so hodile v Krko prat in so bile silno velike. Tako velike. Tako velike so bile, da so Krko kar prestopile in na desnem bregu Krke prale. Močne so bile pa tako, pravi pripovedka, dri je eria izmed teh žena pograbila 20 centov težak kamen ter ga zagnala v Čolnišče, kake dve uri daleč. kjer še zdaj leži. Na njem se menda poznate obe roki, s katerimi ga je zgrabila. Druga pripovedka pa pripoveduje, da sta bila na Vinici dva dobra kmeta, prava korenjaka, Luka Lužar in Tomaž Kos. — Prvi je imel svoj dom. kjer je zdaj hišna številka 3, drugi pa, kjer jc hišna št. 1 0. Bila sta siln0 močna. Konjsko podkev pretrgati jc bil njima navadni "špas". Imela sta na Mevčah, na Koglovu. vsak svoj vinograd in vsak svojo zidanico. Navadno sta skupaj hodila pit. Kadar sta prišla v zidanico, sta sedem bokalov vina stoje spila; potem pa sta se vsedla in začela piti. Ko sta sc nakramljala in napila, sta seboj domov nesla vsak svoj "puterh". Sleherni puterh pa je bil tako trebušen, da je spravil v se nič manj kakor 10 bokalov. Morala sta biti res prava korenjaka. Vse to in še več vedo povedati narodne ljudske pripovedke v tamošnji okolici. Vas Vinica je zelo stara vas poleg vasi Zbure. Vinica datira z leta 1071, ko jo o-menja neki akt s tiste dobe. (Dalje prih.) ŠIRITE AMER. SLdVENCA? Sreda, 19. decembra 1928. 0<><><><>000<><><>^^ —-—--------- --------------- ■ --Ni ' Stran Zapadis« Slovanska Zveza DENVER, COLO. NASLOV IN IMENIK GLAVNIH URADNIKOV ZA BODOČA ŠTIRI lETA: UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Anton Kochevar, 120Š Berwind ave., Pueblo, Colo. Podpredsednik: John Shut!e, 4751 Baldwin Ct., Denver, Colo. Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Washington Street Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4801 Washington Str., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Building, Pueblo, Colo. NADZORNI ODBOR: Predsednik: Matt J. Kochevar, Attorney at Law, 328 Central Block, Pueblo, Colo. 1. nadzornik: George Pavlakovicn, 4717 Grant Street, Denver, polo. 2. nadzornica: Mary Grum, 4949 Washington St., Denver, Colo. POROTNI ODBOR: Predsednik: Dan Radovich, Box 43, Midvale, Utah. 1. porotnik: Joe Ponikvar, 1030 E. 71st Str., Cleveland, O. 2. porotnik: John Kocman', 1203 Mahien Avenue, Pueblo, Colo. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 West 22nd Street, Chicago, III Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj »e pošiljajo na glavnega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Proi-nje za sprejem, spremembe zavarovalnine, kakor tudi bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom drti-gih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da Se ji priklonijo. Kdor želi postati člail zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega društva Z. S. Z. Za ustanovitev novih druStev zadostuje ofeeta oseb. Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila in potrebne listine. 0 SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO! 1__. _____ o j0OOOO NAZNANILO IZ GL. URADA ZAPADNE SLOV. ZVEZE. Službeno se naznanja članstvu Z.S.Z., da revizije knjig in polletno zborovanje gl. odbora se prične v ponedeljek, dne M. januarja 1929 ob osmi uri dopoldne v gl. uradu Z.S.Z. (lane gl. odbora, ki so se po pravilih dolžni udeležiti te-t zborovanja in revizije knjig, se uljudno prosi, da to store pravočasno. Vse prošnje, sugestije ali priporočila od strani krajevnih ■rii.-'U'v, morajo biti v gl. uradu ne kasneje kot do 14. jan. Članstvu Z.S.Z. voščim vesele božične praznike ter srečno in uspešno novo leto. Z bratskim pozdravom, ostajam Vam udani, Anthony Jeršin; gl. tajnik. P.S.:—Tajnike in tajnice krajevnih društev še enkrat uljudno prosim, da gotovo pošljete asesment v tekočem mese-ivti malo popreje, ali vsaj, da bom istega imel v gl. uradu ne j 7o.OO 150.00 735.56 3i).'>7 20.00 3.80 .70 9.50 10.00 99.93 1 47.63 122.60 16.00 3.20 40.00 79.50 408.93 J". IS 2'i.dO 3.20 .66 8.25 16.00 80.89 i 51.75 107.30 15.80 3.10 40.00 77.00 395.01 20.00 3.70 .74 9.25 18.50 90.75 81. (jO 10.80 2.18 27.25 51.50 259.31 30.12 30.50 4.00 .SO 10.0O 20.00 05.42 S.41 11.70 1.10 > > 2.75 5.50 29.68 14.50 14.'»n 1.90 .38 4.75 9.50 40.02 58,30 72.70 0.70 1.34 10.75 32.50 188.38 43.55 42.10 3.50 •70 8.75 10.00 114.60 173.7«) 16.1.30 22.40 4.48 56.25 109.00 529.22 32.44 43.50 4.50 .00 11.75 21.50 114.59 25.32 10.60 2 80 .50 7.00 13.00 (>8.28 4:.».Rfi 70 f>.30 1,2(> 10.00 30.50 107.62 90.94 84.00 8.00 1.02 20.25 38.00 242.81 52.40 4f>.70 5.711 1.14 14.25 27.00 147.19 27.39 10.;m 3.10 .(,2 7.75 15.00 73.10 29.51 30.20 3.40 .68 8.50 15.00 90.29 37.99 44.50 3.70 .74 9.25 16.50 112.08 22.3f> 28.40 2.0(1 .40 5.00 9.50 67.66 15.87 16.30 2.10 .42 5.25 10.00 49.94 78.13 03.30 9.00 1.80 22.50 34.50 209.23 (>3 •>() 71.30 5.50 1.10 13.75 25.50 181.05 8.37 10.50 1.70 .34 5.15 7.50 42.56 46.09 53.50 5.20 1.0O 13.25 24.00 143.10 14.04 15.70 2.30 .46 5.75 11.50 49.75 45.1'» 34.30 2.90 .58 7.25 14.00 104.22 11.10 13.80 1.40 .28 3.5(1 7.00 37.14 43.08 20.50 2.80 .56 8.80 11.50 90.84 5.00 15.20 1.20 .24 3.00 3.50 28.8C 14.''5 10.30 1.50 .30 3.75 —.— 39.80 4.28 4.20 .80 .16 2.00 —.— 11.44 SI "'55.42 $1801.10 $220.80 $44.24 $557.45 $1042.50 $5681.51 OBRESTI OD OBVEZNIC: >!i«nn Properties First Mc.rtff. po 0T_.%..........$65.00 '•-'■n County School po 5% ................................. 12.50 Colo.. Parish First Morty. po ...........110.00 $187.50 ' na kupljeni Woodcraft Sanatorium obveznici 5.00 i dohodki za november 1928 .. ...................................................... -tar e k 1. novembra 1928 ......................................................... Skupaj ......................................... IZDATKI : S.Z. ZA MESEC NOVEMBER 1928. IZPLAČALI DRUŠTVAM: ... $ 5.874.01 .... 100,253.79 .. $106,127.80 ■*inrt. i lina 500.00 Bohi. podp. $253.50 131.00 145.00 85.00 28.00 Porodile Operacijc Nagrade za nagrade in pošk. nove čl. —.— —.— $2.00 —.— —.— 2.00 10.00 —1.0(1 Skupa.i $255.50 <>33.00 150.00 85.00 28.00 BOŽIČNE IN NOVOLETNE RAZGLEDNICE S SLOVENSKIM NAPISOM po 30 centov ža ducat, ima v razprodaji iri jih razpošilja po poŠti KNJIGARNA AMERIKANSfcl SLfc) VENEC, 1849 West 22nd Street, Chicago, III. Skupni dohodki v nov........$ 117.95 Preostanek 1 .nov. 1928...... 2901.70 Preostanek 30. nov. 1928....$3019.05 Anthony Jeršin, glavni tajnik. SPREMEMBE V ČLANSTVU ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE ZA MESEC NOVEMBER 1928: Pri št. 5 susp.: Joseph O raz oni. c. 2394. R. 29, zav. $500 in $1; Henrv Po-mkvar. c. 2430. R. lo, zav. $1000 in $1. Pri Št 0 susp.: Jessie Bolite. c. 3595. k. 18. zav. $500 in $1. Pri št. 7 zopet spre jeta: Anna Lewstik. c. 3050. R^ 10. zav. $1000 in $1. K st. 14 pristopila: Marv Kalcic. c. 3952. R. 22. zav. $500 in $2. Pri št. 15 susp.: Dec ho Stenesoff. c. 3095. R. 33, zav. $1000 in $2* Donna Jtencsoft c. 3690. R. 20. zav. $1000 in $2; Steve Brekich .c. 3817. R. 42 zav $1000 ni ^-2. K. št. 10 pristop.: Frank Drobnick. c. 3953. R. 17, zav. $1000 in $1- Iz mi odd.: Adolph Hegler, c. 3954. R. 10. zav. $500 in $1. K št. 17 pristopil: joe F. Chepelenko. c. 3955. R. 22 .zav $500 in «1 K st. 21 pristopil: Matt S t ar i h a., c. 2950. R. 18, zav. $500 in $2 Pri št. 22 zopet sprejet: Xick Masich. c. 3798. R. 40, zav. $1000 in «1 K st. 24 pristop,I: Jacob Evans. r. 3957. R. 45. zav. $500 in $1. Za bolnico podporo sc zavaruje po $1 dnevno: Angela Kenick. c. 3400 K st" i5n »>r'strip.: Mike Konecni. c. 3958. R. 40, zav. $250 in $1- \„toii Kerzan. c. 3959. R. 41 .zaV. $500 in $2. ^"ton Pri št. 20 zopet sprejeti: George Vikara, e. 2779. R. 32. zav. $500 in la-^V.^tli."^ S5°" S->: ^»ihrak. C. .WR/35. Pri it. 27 sns,,.: St.-la Pascm-11. c. .12.15. K. ><>. zav. $50(1 i„ SI Schoik. ->S' ZaV" 5,000 'ntZ^^ f* *00 ™ Sl: R >> 7nv «00 bV «1 ^ 171 $ ■ Susl, : Gibbons, cert. K Št""' 1 ■ fnC E,K*rwc,n- ^ zav. $500 i„ $1 K st. .i pristopil: I^natz Kozle veh ar. c. 3902. R. 30, zav $^0 in S > K st .2 pristopila: 1-rances Kerne, e. 3%3. R. 41, zav. $500 i„ ""sns,, -Anton Knstoif. c. 3553. R. 18. zav. $lo0C in $2. bUi>P" K št. 34 pristop.: Mike Kroiner. c. 3904. R. 22. zav $-00 in K st. oO pristopih: Joseph Gornik .c. 3905. R >7 2-n Stfnn in n.v Gornick <- in^.A p - . * ' o-, 1 nomas AilOftt * 1 $;>00 '» S': Gabriel Smilanovich. e. 3967. P 10 $1000 „i $i; Anton Strubel. c. 3968. R 18 zav $1000 . t i c bel c 3900 R 17 ci/.,./> - ot e V • -'oseOh Stru- ^V cifif r ' J", C 000,,n SusP-: J°sePb Henkovich. c. 3559. R 41 40 lef Vz 'V ' ",r flnt-n™cmhr* ^ike Cačkovicli. c. 3482 sta, k bil za $50(» rT'* ^^ V 1927. Zav^ovan »rru in sicer: društvo 'Triglav" š Vt n .' ' vi SC "sta"f'viIa v "»vem-Frank Skrabec cb.. je ustanovil sobrat JO v Trinidad. Colo je 1 s ta.10 vil °h|n,,",,Ic^n|: d™Stvo »Mi Slovenci» št. :večer z devetimi člani. Sohrat J°,ln Hribernik dne 25. novembra Omenjenima organizatoriema kal-ot- i., r menu Zveze zahvaljujem ka ti" t eni "-vopnstoplin, članom se v «asT d i čn i Zvezi. - Za gl. „ri(, ** nam P0"«gali še za lepši uspeh pri Anthony Jeršin, glavni tajnik. RAŽfrOTEROSTI. Nadaljevanje s 2. strani.) več 100,000 švedskih kroh. Da j>a za take ltive mreže hišo majhne, je umevno samo ob sebi. tlabijo celo po 280 m dtilge in 28 m globoke mreže, ki jih po več združijo v verigo. Za eno mrežo je potrebnih l4 do 18 mož in več čolnov. Z ieriega lovišča na drugo pa prevažajo te velike priprave posebni parniki-vlačilci. Ko ribiči mreže vzdigajo, plaše ribe s kričanjem in mečejo v globoči-iio belo pobarvane deske v podobi ogromnih rib, ki jih slani-ki smatrajo za roparice. Iz teh velikih mrež ribiči predenejo ujete ribe v male mreže, da jih lahko sproti sole ali suše v dimu. ZAKONI, PROTI KATERIM NI UGOVORA. So zakoni, preko katerih nihče ne more — ne berač, ne Znanstvenik, ne pesnik, p« tudi noben kralj ne. Kljub lemu pa država včasih te zal.one v svojih javnih napravah prezira. Ker se pa prezirati kratko-malo ne dajo, utegne priti do svojevrstnih pravd, kakor sta se vršili — odnosno sta ša v teku — v Franciji. O teir. poročajo franc, listi: Znan francoski športnik je na vožnji iz Toulouse v Pariz uporabil "cabinet partieulier". Ko pa je hotel oditi, se vrata nikakor niso dala odpreti. Trkal je ir-klical — vse zaman. Ko ni bilo druge pomoči, si je pomagal sam na ta način, da ic vrata enostavno udri — kar je kot atlet mogel Osvobojen se je ves zadovoljen vrnil v svoj oddelek in menil, da je s tem stvar končana. Toda čez par tednov je prejel odlok, ki ga obsoja na 175 frankov globe zaradi poškodovanja javne DRUŽINSKO PRATIKO za I. 1929 snio že popolnoma razprodali in žal nam je, da ne bo mogoče izvršiti več naročil zanjo. Tisti, ki ste jo še nameravali naročiti od nas, blagovolite to vpoštevati. Knjigarna Amer. Slovenec. JOHN ŠETINA PREV02 - PREMOG - SELITVE ud. 1142 - Fifth St. Tel.: 1007, La Salle, 111. Obenem voščim vsem mojim naročevalcern vesele božične praznike in srečno zdravo Novo leto! olovencem se priporočam v naklonjenost. •*OS. SNIDER » zvezi z Hartford Undertaking Ga 1455-57 Glenarm St., Denver, Colo. Keystone 2779 South 3296 se pr^broča rojifeom rt M*!&ftJ*A3 ■K.I • m on. Božične in druge priljubljene plošče ANT. ŠUBELJ. solo T**: 25092—Sv. Jožef in Marija, Sveta noč, božična ................75c 25091—Oj pastirčeki, božji ljubljenci Vsi verni kristjani, božična....75c 25090—Megla v jezeru, Zaspanček, narodna ..............75c 25089—Kje je moj mili dom, Moja ljubca je. . narodna 75c 25086—Se kikelco prodala bom, Gor čez jezero, narodna........75c 25082—Bod moja, bod moja, Nebeška ženitev, narodna....75c M. UDOVlC in J. LAVŠE, ženski duet 25096—Treba ni moje ljubce poslušati, Ko pticica ta mala, narodna..75c 25094—Fantje po polj gredo, Soča voda, narodna pesem....75c 25085—So ptičice zbrane, Cingel congel, narod, pesem..75c 25083—Čez Savco v vas hodiš, Sladki spomini ........................75c 25079—Domače pesmi, Danici .............. 75c 25076—En let' in pol, Ljubca moja ..........................75c % 25075—Slovenske pesmi, • V slovo ....................................75 C BOŽIČNA GODBA, orgle in zvončki 25021—Tiha noč, O drevesce ............................75c f 25022—O ti krasen Božič, Sem, oj sem verniki................75c / J. PERDAN in R. PERDAN, dvoglasno petje 25008—Sveta noč, Sveta nebesa, božična ............75c 25009—Angelsko petje, Zvezdice, božična ..................75c 4 •v v 25010—Raduj se človek moj, Sveti večer, božična ..............75c MOŠKI KVARTET "JADRAN", petje 25088—Takrat v starih časih, Pozdrav, ................................75c 25073—Zveličar se rodi, V Zakaj svetlobe, božična ........75c 25067—Fantje se zbirajo, Na planine ..............................75c 25057—Slovenec sem, Mati zakliče pridne deklice..75c 25049—Zadovoljni Kranjec, Prišla bo pomlad ....................75c 25047—En starček je živel, Sijaj, sijaj solnčice ................75c GRAMOFONSKE IGLICE škatljica tungs-tone iglic ....................25c Zavojček jeklenih iglic ......................10c Naročilbm priložite potrebni znesek. Pri naročilih manj kakor 5 plošč, računamo od vsake plošče po 5c za poštnino. Ako naročite 5 ali več plošč, plačamo poštnino mi. — Pošiljamo tudi po C. O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo za stroSke 20c od pošiljatve. -— Naročila blagovolite poslati naravnost na ^ iL. Knjigama Amerikanski Slovenec CHICAGO, ILL. 104* WEST 22ad STREET Dodatne opazke. (Konec.) Sledi naj dvoje mnenj o katoliškem stališču. Glavno se je sukala razprava okoli vpraša-vprašanja evolucije. "I. M. Trunkovi argumenti" nikakor niso— Trunkovi. V dokaz naj sledi prvi citat v izvirniku. Profesor Frederick Til ne v iz Columbia vseučilišča je napisal obširno delo: "The Brain from Ape to Man. A contribution to the study of the evolution and development of the human brain." Tilney zanika, da bi prihajal človek iz vrst antropoidov. Delo ni samo obsežno, temveč obsega tudi toliko podatkov iz raznih strok, da mu težko sledi, kdor ni vseskozi strokovnjak. Ocena vsebuje sledeče stališče v vprašanju evolucije iz katoliške strani: 1. While all of our Catholic Scripture scholars believe that the body of man was directly created, not evolved, nevertheless it is the general opinion among educated Catholics that Genesis will easily stand the strain if actual scientific-proof is ever forthcoming of physical evolution < which would involve the body alone, not the soul). 2. We do not agree with the American Association for the Advancement of Atheism oi with the Protestant Fundamentalists that Christianity rises or fallt- wholly on the theory of evolution. So let us keep calm. We have nothing to fear. As a learned writer in The Homi-letic and Pastoral Review said some months ago. the House of Theologians awaits the action of the House of Scientists on the evolution question. Šlo je pa pri razpravi tudi za druga vprašanja, (i. Molek je izkopal iz arzenala "modernih" vse, karkoli je na razpolago zoper krščanska" nazi-ranja. O vsem tem arzenalu najdem sledečo sodbo: "A lesson to Catholics and to all who make claim to a share in traditional Christian views: Do not be too quick to j shift your mental gears and to make a detour whenever the evolutionist traffic policeman swings the signal. Draw up to the curb of common sense and of revelation and, with the Church of God. bide your time. As St. Paul says expressively: "The great show of the world passes by." Watch that truth passes, and lay hold of it at once, for, whatever it be, it will fit in with all we hold as true. But it is bootless,follow—the leader stuff to go chasing after j every will-o'-the-wisp of the j "scientists", even when "al-'most everyone competent to 'express an opinion upon the subject . . . declares it could not possibly have been." Why? Because often, very often they are but a "We-TOO" gathering, all, despite their protestations of independent thinking, following some leader in beating the tomtom of evolution, to raise at any price the ghosts of an animal ancestry." Sodba je na mestu in popolnoma resnična. Evropa je nekako že preživela evolucijske težkoče pred leti. Amerika gre v marsičem na čelo, v marsičem caplja za Evropo daleč zadaj, ker mate-rielna stran našega javnega udejstvovanja preveč absorbira. Vsak pa hoče biti na —čelu. Da pride na prvo stran našega- velikega časopisja, mora iti z — duhom časa. Ako se poda v džungle Afrike, ali v puščave Azije s kako "znanstveno" ekspedicijo, je treba, da odkrije kje kak "missing link", drugače ga nihče ne u-pošteva, ni na vrhuncu in ni nobene "slave"- znanstvenika ali učenjaka. Prava znanstve-nost lahko pri tem stoji ob steni kot Jerica-sirotica, in naj se vsak Ae tako bije na prsa, da zna znanstveno misliti in misliti z lastnimi možgani, in samostojno msiliti. misliti mora. kakor hoče javnost, da se misli, resnica pa naj gre lahko rakom žvižgat. Modernost pravega in istini-tega znanstva postane pri najmodernejših več ko klaverna, in v tem je razlog, da tem več kričijo o — smrti krščanskega naziranja, ker sami nimajo v sebi nobenega znanstvenega — življenja. Resnice ni. da bi ob resnici živeli, zato naj drugi umrje jo, ker potem bo prostora za njih življenje, tako mislijo, a se bodo — urezali. "Pravda vitezi", pravi Čeh. Resnica prinaša življenje, zabloda. znanstvena neresničnost, ne more dati življenja, niti ne v slučaju, da bi resnica — umrla, a resnica ne umrje — nikoli. Prav pač ne bo nikoli. Stvar je sicer malo smešna, druge označbe ne zasluži, a je vendarle tudi značilna. Po volitvah pride lahko tudi kak meh za smeh na vrsto. The Christian Century piše: "In the present campaign, where for the first time in American history a Roman Catholic has aspired to the presidency, the Church affects a remote indifference. But this apparent detachment is a strategic pose, for a political purpose, and no enlightened citizens. whether Catholic or Protestant, are in doubt as to its meaning." Ni ničesar, pa je. Svobodni smo. greš lahko na desno ali na levo, če greš. pa ni prav, in ako ne greš. pa tudi ni prav. Silen strah je moral strašiti gotove protestantovske kroge, da so postali iz samega strahu — smešni. O tem se da govoriti. V volilni kampanji je padla tudi beseda o "državnem socializmu". Republikanske kroge je spreletela kar neka kurja polt. Arthur Brisbane prav dobro zafrkavlja te kroge, ko opravičeno opozarja na poŠto, ki je javno državno lastništvo. Končno poprašuje: "Kaj je socializem, če se sme vprašati? Pač ni ničesar drugega kakor poizkus, mnogokrat nesmiseln (foolish) poizkus, da se izboljšajo socialne razmere. Ako se ponudi prilika, naj se izboljšajo." Ta vrsta socializma, ki pa ne vsebuje socializma v pravem pomenu, kakor se beseda socializem rabi, je na mestu. Da postane socializem "foolish", temu je njegovo svetovno naziranje krivo, ki je pač krivo, ker materialistično, in ta socializem se mora odkloniti, naj potem kdo že dobi kurjo polt ali ne. -o- Novi inženjerji. Na ljubljanski tehniški fakulteti so napravili inženjer-ski izpit iz gradbene stroke gg. Janko Maček iz Ljubljane, Živko Šumer iz Škofje Loke, Bogomir Troha iz Idrije in Janez Umek iz Blatne Brezovice. Ako »o ti M Amerikanska Slo* dopade, povoj to •rojim prijateljem an ananeorn In imporoci jim ga, da »i g a «