Sv. Ilj v Slov. gor. — naš! Veat, da je eakrat otet aaš čez \se ljnbi ia dragi Št. Ilj, se je med našim ljudstvom sprejela 8 takim veseljem, a tako radostjo, da je vstipelo veselja arce vsakomu. ki misli ib (uti z aami. Prijatelj je bitel k pnjatelja poro^at, da je koaec dolgoletnega sužeajstva. Pa saj so nasi rodoljubi tndi zaslažili to veselje, kajti boj, ki so ga bili gg. Thaler, Ruskar, Eelemiaa, Freiham ia maogi dragi, je bil težavea boj • boj ki je zahteval maogo žrtev, maogo trada. Če samo pomislimo, da je St. Ilj v aajaevarBejsem kota nase meje, komaj pol ure od Spielfelda, kamor je že od aekdaj z vso silo drvil Bemski živelj, kjer je železaica, ki drvi po sredi aaaega kraja, privabila maogo tajcev, moramo si misliti, da so aasi boji hadi. Nasprotaik je drzea, postavil si je nemško solo, postavil Bkobačo", a pomagalo mu ni aič, vse občiae so aaše, aemčnrji pa so si samo razbili ob železai aasi vatrajaosti svoja — buče! Rojaki širom sloveaske aaie domoviae, veselite se z nami veselimi, kajti Št. Ilj je res sloveB^ki, je popolnoma — aas! .