L.: Specimina linguae palaeoslovenicae.                         429
pomnožile za 6.411 ljudij ali skoro za 4*7 %, to je za 1*5 °/0 močneje, kot prebivalstvo kranjsko sploh in za 3-9 °/0 slabeje, kot dolitavsko prebivalstvo sploh. Močneje, kot v Dolitavskem sploh, narastlo je od omenjenih občin samo 5; močneje, kot na Kranjskem sploh, 16.— Zmanjšalo se je prebivalstvo v 6 občinah. Posebno velik je narastaj občine Devica Marija v Polji, in to vsled tega, ker so jej prišteti prebivalci novo osnovane blaznice na Studenci.
,?Specimina linguae palaeoslovenicae."
Edidit V. Jagič. Spt. 1882, 8°, 147. T. p. n.   „ Obrazov jazyka  cerkovnoslavjan-skago po drevnejšim pamjatnikam glagoličeskoj i kirillovskoj pisimenosti.
Odkar je že pred blizu petnajstimi leti pošla slavnoznana staro-slovenska krestomatija Miklošičeva, nismo imeli nobene učne knjige, katera bi bila sistematično sestavljena ter v formalnem oziru točna in dovršena, mogla v berilo služiti onim, ki se uče staroslovenskemu jeziku, tako da je moral sam Miklošič s svojimi učenci citati svojega v čisti panonski slovenščini pisanega sv. Matevža. Taka knjiga je pa neizogibna potreba vsem vseučiliškim slušateljem, vsem srednješolskim učiteljem in sploh vsem samoukom, ki se resno pečajo z divnim jezikom staroslo-venskim; kajti le malokdo ima priliko po velikih knjižnicah citati razne imenitne rokopise same- ali svoje znanje zajemati iz dovoljnega števila tiskanih knjig staroslovenskih, osobito ker so tiskani zborniki staroslo-venski navadno tako dragi, da si jih posamezen človek vseh raznovrstnih niti nakupiti ne more.
Veseli pozdravljamo za tega delj novo krestomatijo staroslovensko, katero je te dni v Peterburgu na svetlo dal akademik V. Jagič, profesor slovanskim jezikom na vseučilišči Peterburškem.
Vsebina jej je ta:
Prvi list nam kaže azbuko glagoliško in cirilsko, zadnjo v stari cerkovni in novejši grajanski obliki. Ostala knjiga je razdeljena v štiri dele: I. obseza spomenike glagoliške, II. cirilske, III. vzglede „pravopisanija russkago"  in „pravopisanija srbskago", in IV. kratek slovarček.
„Glagoličeskie pamjatniki" polnijo v knjigi celih 33 stranij in priobčeni odlomki so vzeti iz najstarejših, najlepših in najznamenitejših spomenikov glagoliških: namreč iz Zografskega, iz Marinskega ali Gri-gorovičevega, iz Vatikanskega ali Assemanijevega evangelija, iz Klocovega
430                  I. Šubic: Knjige „Matice slovenske" za 1881. leto.
zbornika, iz Makedonskega lista, iz Sinajskega trebnika in iz panonsko-moravskega služebnika po • latinskem obredu.
Drugi del („Kirillovskie pamjatniki") tudi na 33 straneb obseza večje odlomke iz Savine knjige, iz evangeljskih beril Undolskega (frag-mentum Mosquense) in Kiprijanovega (fragmentum Petropolitanum), iz psaltira Sluškega, iz zbornika Supraselskega (martvrium s. Codrati, vita s. Gregorii papae) in odlomek Hilandarski.
V tretjem delu, 43 stranij obsežnem, nahajamo najprej Ostromirovo evangelije, Turovske liste (fragmentum Taurinum), Evgcnijevske liste (fragmenta Eugeniana), izbornik Svjatoslava iz 1. 1073., Moskovsko-uspenski zbornik XII. veka. Dalje v srbskoslovenskem pravopisu: Simeonovo evangelije iz konca XII. veka, kormeajo iz 1262. leta, in naposled zbornik poučenij  XIII. veka iz  slavnoznane rokopisne zbirke Mihanovičeve.
Zadnjih 34 stranij nam podaje vestno sestavljen staroslovensko-grško-latinski slovarček.
Po tej tukaj navedeni vsebini vsak znalec staroslovenskih spomenikov lahko posnema, s kakim bistrim očesom je Jagič izbral in s kakim finim ukusom sestavil to v resnici krasno berilo staroslovensko. Osobito nas veseli, da je v svojo krestomatijo vzel tudi odlomke nekaterih do-zdaj nam zapadnim Slovanom največ samo po imenu znanih zbornikov staroslovenskih.
Knjiga je v prvi vrsti namenjena učencem Jagičevim in za tega delj so kratke opazke in naslovni napisi sestavljeni v ruskem jeziku, vender se nadejemo, da se bode tudi po slovanskem jugu in zapadu razširila tako, kakor zaradi prelepe vsebine svoje po polnem zasluži. Kje se dobiva in po čem, danes svojim bralcem še ne moremo povedati, ker je v Ljubljano do šla naravnost iz Peterburga.                             L.
Knjige „Matice Slovenske" za 1881. leto.
II.
Somatologija  ali   nauk  o človeškem  telesu,  učiteljiščem  in višjim  učilnicam spisal dr. Jan. N. Woldfich. — Po četrtem natiska poslovenil  Fran Erjavec. V berilo vtisnenih je 140 slik.   Založila in izdala „Matica Slovenska".   V Ljubljani, 1881. Natisnoli J. Blaznikovi nasledniki. Cena 75 kr.
Komur so bile znane zapreke,   ki   so   se   bile   pokazale   o   porodu
potrebne te naučne knjige, ta pač ni pričakoval,  da bode že letos ležala
pred  nami.    A zastalo   delo   vzel  je g. prof. Erjavec v roke   in   v teku