List 33. O zasajenji sadnega drevja ob krajih cesarskih in srenjskih cest. Spisal Rihard Dolenec. Kratka opazka gosp. dr. Orla v 30. listu „Novic', pod naslovom: „Klic vpijočega v puščavi", me je spod-bodla o sproženi reci kaj več spregovoriti. Ko me je pred dvema letoma slavno naše c. kr. kmetijsko društvo na Moravsko poslalo, da bi se tam — naši deželi v prid in korist — umnega pridelovanja in izdelovanja lanu do dobrega izučil, bil sem v resnici iznenadjen, ko sem zapazil, da so vse cesarske kakor tudi srenjske ceste obdane z lepim sadnim drevjem, ktero je ravno takrat, z žlahnim sadjem preobloženo, veje globoko povešalo. Pri tem pogledu se mi je nehote koj misel vrinila: oj lepa moja domovina, koliko lepša bi ti še bila, ako bi v tebi tega kinča ne pogrešali! Prepričan pa, da s samo željo ni celo nič storjeno, ako ni z djanjem zvezana, sem koj trdno sklenil, v njeno vresničenje prihodnje toliko doprinesti, kolikor mi bodo ravno slabotne zmožnosti dovolile. V ta namen sem koj pričel pozvedovati: kako so se na Moravske m ceste z drevjem obdale? kdo da mu streže? "kdo sad vživa? itd. V$e, kar sem zvedel, posebno pa še "posebne poznejše študije v sadjereji pod slavnoznanim baronom Babo-tom, pripeljale so me do veselega prepričanja, da bi se lahko in ne v ravno dolgih letih vse naše cesarske pa tudi srenj ske ceste vseh sadjereji ugodnih krajev — kjer je prostor za to — z najboljšim vspehom z sadnim drevjem zasadile, ako bi se ta stvar le enkrat po gotovem načrtu (planmassig) in temeljito izpeljavati pričela. Od leta 1820., ko je g. dr. Orel svojo željo zboru kmetijskega društva v prvo izgovoril, do danes, zasajene bi že lahko bile vse ceste; kajti kaj se ne da v 52 letih storiti? — al žalibog! storilo se je toliko kakor nič. Vzrok temu ne more gotovo nikjer drugod ležati kakor v tem, da se ni stvar resnobno v roke vzela, ter načrtno natanko nadaljevala. Kar se pa do zdaj še zgodilo ni, zgodi se še vedno lahko, da! lože kakor nekdaj, kjer v 52 letih se je marsikaj novega v sadjereji poz vedelo, kar danes lahko vse izkoristimo, in vrh tega štejemo dandanes tudi več krepkih in strokovnjaških moči od nekdaj. Pa ne le, da se zamujeno lahko doprinese, marveč trditi si upam, da se mora doprinesti, ker čas zahteva od nas, da vse storimo, kar bi utegnilo naši deželi v čast in korist služiti. S sadnim drevjem zasajene ceste ne bodo le našo deželo lepo kinčale; ne, ne! — one bodo tudi potujočemu tujcu na prvi pogled razodele, da je dospel v deželo pridnega, marljivega, za napredek vnetega ljudstva. To se ve da bilo bi bolj duševno koristno; al stvarna(materijalna) korist je še veča in to skoro da prva. Mnogo denarja bi v srenjske — skoro povsod slabotne — blagajnice v dobrih sadnih letih dohajalo. Ravno razodeta korist in še druge neomenjene kli-matične zadeve — vsaj mora vendar vsakemu znano v biti, kakega hasljivega vpliva da je drevje sploh na podnebje! — navdajati morajo vsacega resničnega domoljuba z željo, da bi se delo že skoro pričelo. Al gotovo bode marsikdo nad izpeljavo tega koristnega dvomeč z glavo majal. Jaz pa pravim: da neopravičeno; in to me je volja dokazati s tem, da razodenem o tem v prvi vrsti slavnemu našemu kmetijskemu društvu, v drugi pa posamesnim majalcem in zasmehovalcem slabotno svojo misel. Rekel sem, da bi se moralo zasajenje načrtno, to je, po nekem gotovem načrtu, in pa temeljito, to je, po natančnih sadjerejskih pravilih pričeti ter izpeljati. Praša se torej: kdo bi imel načrt izdelati? in kako bi se imel izdelati? Na prvo vprašanje ne morem drugače odgovoriti, kakor da rečem: skoz in skoz strokovnjaško izobražen sadjerejec — ker ne vsak, kdor zna drevje cepiti, se sme že pravi sadjerejec imenovati. Na drugo: ravno omenjeni sadjerejec bi moral pred vsem celo deželo prehoditi, ter se prepričati, ktere ceste da bi se vspešno s sadnim drevjem lahko zasadile. Ob istem času bila bi njegova dolžnost, županstva dotičnih srenj za podvzetje pridobiti, kajti cela zasaditev, pozneje oskrbovanje, pa tudi sadje — vse to bi pripadati moralo posamesnim srenjam. Kako vse to, povem pozneje, zdaj naj le toliko rečem , da bi si srenje morale dovoljenja za nasajenje tudi cesarskih cest izprositi; ves dobiček pripadal pa bi naravno njim samim; drugače ni mogoče, da bi se cesarske ceste kedaj z vspehom zasadile. Vsaki zaznamovani cesti dodati bi moral (potovalni sadjerejec) tudi število potrebnih dreves, in najbolj š e, to je, kraju najprimernejše sadno pleme in sorto, ker vsako sadno pleme ni v vsakem kraji na pravem mestu, pa tudi vsaka sorta enega in istega plemena ni za vsak kraj. Pri tem bi moral v prvi vrsti tudi na to gledati, ali je kraj daleč od velicih mest, železnic itd., kjer se sadje lahko presno proda, ali pa da je bi iz o. Ce je kraj oddaljen, bile bi češ pije na mestu zato, ker se lahko posuše, in pa prav žlahno drugo zimsko sadje, kakor so nektera j a b e 1 k a in hruške, pri kterih se dolga pot v mesto izplača. Stavimo en primer: iz Razdrtega do Senožeč 2000 dreves, samih češpelj, navadnih domačih, ali pa samih jabelk zimskih , na priliko, velikih mošanckarjev (Gelber Bors-dorfer), velikih kosmačev (Lederapfel, Lederrainette) itd. Neumno bi bilo hruške saditi, ker za popolnoma žlahne je podnebje preostro, pol-žlahne ali celo nežlahne se ne izplačajo. Kdo jih bode v Trst vozil, kdo iz njih mošt delal? Vsaj je Ipava pred nosom. Isto velja o nežlahnih jabelkih. Tudi brezumno pa bi bilo, jabelka južnih dežel priporočati, kakor žlahnega rožmarinca, ali pa modenezca itd. V nekterih krajih bode pa manj žlahno sadje na mestu, to je v takih z zel6 ostrim podnebjem, ki so pa tudi od vinskih krajev jako oddaljeni. Cešplja, tepka, čebular prav navadni in druge nizke sorte so za take krajev najbolje sadje. Ce je tako enkrat določeno, koliko in kakoš-nega sadnega drevja da se bode potrebovalo, potem še le pride na vrsto odločitev: kje da se bo saditi pričelo, in v kaki razmeri vsako leto nadaljevalo. S tem bi bil glavni obris ali načrt dovršen. Zdaj pa pridejo še le natanČneja glavna vprašanja: 1. Kdo naj bi potrebna drevesca izrejeval in kje? — 2. Kdo bi imel za njihovo pravilno sajenje, povezovanje, varstvo in ostalo gleštanje skrbeti? — Če ga v o naj bo sadje, in kako ga v denar spraviti? 260 Skušajmo na to trojno vprašanje odgovoriti, in to iz edino pravega sadjerejskega stališča. (Dalje prihodnjič.) List 35. Gospodarske stvari. 0 zasajanji sadnega drevja ob krajih cesarskih in srenjskih cest. Spisal Rihard Dolenec. (Dalje.) K 1. — Za zasajenje potrebna drevesca dad6 se po dvojni poti pridobiti, in sicer: ali se po goščavah in mejah rastoči divjaki izkopljejo, na svoje mesto presadi, ter, ko so se poprijeli, p o cepijo: ali se pa po sadjerejskih pravilih v drevesnici izredijo. Ob veliki cesti proti Trstu se je prvo godilo, ob druzih, kakor ob veliki cesti proti Crnomlji, Kranjski pri Laborah, Zaloški proti fabriki itd. mi ni znano. *) Proti zasajenju s pomočjo po mejah najdljivih divjakov upreti se mora vsak pravi sadjerejec, in sicer iz sledečih razlogov: Recimo, da se najde po mejah v enih krajih res veliko število divjakov; al vendar ne more to nikdar zadostevati, ker, kakor je bilo že rečeno, se potrebujejo za ta kraj same jablane ali hruške, za druzega češplje itd. In teh, to je, divjakov le enega ali bodi-si tudi dvojnega plemena, bo se le redko kje našlo ali nikjer v zadostnem številu. Pozabiti se pa tudi ne sme, da se najdejo kraji, v kterih bi se ceste z največim vspehom zasadile; in ravno tam je mogoče, da se ne najde po goščavah — ako so zastopane — čisto nič ali pa le malo divjakov. In prav zato, ker je manjkalo zadostno število divjakov primernega plemena, je menda nastala ob Tržaški cesti tista velikanska, ničemur podobna, sadni kupčiji skoz in skoz nasprotna zmes. Tu stoji krepka češnja, tam zopet kaka krevljasta hruška, zraven nje jablana ali češplja. Pravi ričet je to! Ako bi pa tudi ravno razodeti pomislek povsod popolnoma odpadel, moral bi vendar vedno še vsak pravi sadjerejec takemu zasajenju z vso silo nasprotovati, in to iz še druzih razlogov, ktere naj tukaj naštejem. Divjaki po mejah rastejo v jako različnih okoliščinah, eni v boljših tleh, drugi v slabejših, eni bolj v senci v goščavi, drugi bolj na prostem. To pa stori, da so jako različni v rašči, in — kar je glavna reč — v starosti. Starost pa na tanko določiti, tako rekoč, na zobe* pogledati se drevesu ne more, ampak še le pozneje, ko se je že vsadilo, se razvidi, da so bila med druzimi tudi starikasta debla vsajena, ktera le revno životarijo, namesti da bi krepko rastla. To spoznanje je pa se ve da zdaj prepozno. •) Večidel bila so cepljena drevesa. Vred. Različne rastne okoliščine v goščavi vzročujejo dalje tudi to, da eno deblo je lepo ravno, primerno debelo, drugo pa krevljasto neprimerno debelo ali tanko. Vse to donaša veliko neenakost v poznejšo raščo in podobo posamesnih dreves, kar drevoredu ne le krati korist — kar je glavna reč — temuč tudi moti lep pogled. Drevored je le potem popolnoma koristen in lep , ako je eno drevo tako kakor drugo, krepko in ravno rastoče. Se nekaj imam omeniti, kar enakost v rašči in s tem tudi lepo podobo takim drevoredom krati. V goščavi so tla tako različna — tu je sama prhla zemlja, tam skoro sam kamen — da niso korenike znabiti pri dveh deblih enako razvite. Vzemimo še večo ali manjšo težavo pri izkopavanju, in razvideli bodemo, da pride eno deblo z mnogimi korenikami, drugo skoro brez ko-renik v zemljo; kako se hočejo potem — ako se tudi se primejo — enako razvijati? — Da bi se pa pri tacih okoliščinah vse rasti poprijele, na to še misliti ni; treba tedaj večnega presajanja. Konečno še nekaj. Ako so tudi divjaki takrat, ko so se vsadili bili, vse enake visokosti, zgubijo to gotovo potem, ko so se pocepili. Eno deblo ne zvene namreč koj od vrha, posuši se ga lahko za en čevelj, poldrug čevelj, ali pa še več; zdolej je pa krepke rašče videti, zato ga nočejo kar naravnost ven vreči, ampak cepijo ga raje niže kakor druge. Tudi je mogoče, da deblo je na mestu, kjer bi se imele cepiti, slabe ljubadi, ali pa da je krivo itd. Tudi to stori, da se niže ali pa više cepi. Vse to pa škoduje lepi podobi, enakosti drevoredu, kar se mora, ker se to lahko stori, odstraniti. Marsikdo me utegne zavrniti, da sem v teh rečeh nekoliko preškrupolozen, prenatančen; jaz pa pravim, da „čez snago in lepi red ni nič na svetu", in to je star slovensk pregovor. S tem sem skusil vse slabosti iz goščav dobljenih dreves, to je, divjakov navesti. Mislim, da jasno mora biti vsakemu, da se ne da ž njimi nič opraviti, marveč da moremo po druzih seči, to je, po drevesih, ki so se v drevesnici izredila. Pri teh odpadejo vse ravno navedene slabosti, kajti v drevesnici izrejena stebla so lahko in morajo biti vse enako stara, vse enako debela, enako visoko cepljena, ravna kakor sveče, *) vse enako krepko vkoreničena: sploh, vse dobre lastnosti imajo. *) Ravna, to je, popolnoma ravna in krepka debla doseči, je vsacemu, komur ni pomoček znan, težka reč, ker divjaki nočejo vsi ravno rasti, in vrh tega rastejo tudi počasi. Se slabSi vspeh se pa pri veČini naših jabolčnih in hruševih sortah doseže — drugo sadje raste samo od sebe ravno — ako se divjaki koj pri tleh cepijo; vsaj jako malo sort imamo, ki bi hotele, ravno, in, kar je poglavitna reč, krepko rasti, in ravno najžlahnejSe sorte imajo to napako. Temu v Kdo pa da bi imel drevesca v drevesnici izrejati, in kje, —¦ to je pravi odgovor na prvo postavljeno vprašanje — in o tem prihodnjič. (Dal. prih.) 276 284 O zasajanji sadnega drevja ob krajih cesarskih in srenjskih cest. Spisal Rihard Dolenec. (Dalje.) Misliti bi se utegnilo, da bi se potrebna drevesca lahko v srenjskih ali šolskih drevesnicah — kterih poslednjih se pa pri nas vkljub že davno danem ukazu c. k. poučnega ministerstva, žalibog le jako malo najde — ali pa v drevesnicah posamesnih sadjerejcev izredilo. Jaz bi tega mnenja ne mogel odobriti, in to iz sledečih razlogov ne: Iz vsega dozdaj o tej zadevi razodetega je razvidno, da je v celi misli neka koncentracija zastopana in izražena, brez ktere dobrega vspeha z najboljšo voljo pričakati ne moremo. S tem, da bi se pa drevesca v omenjenih drevesnicah izrejala, izginila bi vsa koncentracija, in nadomestila bi jo naj veča razkosanost, ktere sad bi pred ko ne bil ta, da bi celo podvzetje spodletelo, če že*ne popolnoma, vsaj deloma; naj razjasnim: zakaj. Poglavitna reč pri vsem podvzetji bo v prvi vrsli gotovo — denar. Na to, koliko denarja da bi drevesca dotično srenjo stala, gledalo se bo gotovo pred vsem; v srenjskih ali pa druzih privatnih drevesnicah izrejena drevesca pa ne morejo nikdar tako dober kup biti, da bi se splačalo po njih seči. Pa ne le to, tudi drugi pomisleki se silijo, ki niso manj važni. Rečeno je že bilo, da se je le potem lepote in koristi sadnega drevoreda nadjati, ako so vsa drevesca enake postave, enake kreposti. Sto pravih, to je, v resnici v sadjereji do dobrega izobraženih sadjerejcev naj ima nalogo, v različnih krajih izrejati drevesca, ktera naj bodo vsa enake postave in kreposti; gotovo se drevesa enega od onih druzega, v ničemur razločevala ne bodo. Naši učitelji pa niso sadjerejci, da! in še družim, ki se radi sadjerejce imenujejo, je izreja dreves le igrača, akoravno se je sami ne zavedajo. Vsak ima svoja načela, svoje trme; pravilnosti, po vednosti vte-meljene, ne drži se pa skoro nobeden, ker je le redko komu znana. Velikanska zmes bila bi povsod zastopana, ako bi bilo že mogoče po tej poti do zadostljivega števila drevesec priti, kar pa ni mogoče, ker pri nas eden nima časa, drugi prostora ne, tretji pa ne tega ne unega. Nedosegljivost zadostne množine je pa med zadržki eden naj-glavniših. Ne dvomim, da ne bi bil z ravno rečenimi razko-sanostimi pravično obsodil, to je, dokazal, da se ne ii ž njo nič opraviti. Vendar naj sledi še en dokaz v daljni razpravi; tu se bo še le pokazalo, da je le po tej poti mogoče, da zadobe srenje v sadjereji zadosti izobraženih ljudi, kterim bo pripadalo vse zasajanje, vsa strežba in vse varstvo, in to s cel6 majhnimi stroški. To je zopet eno tistih glavnih vprašanj, od kterih je vse odvisno. Več o tem pa v razpravi k II. vprašanju, kamor spada. Koncentrirano (skupno) izrejo drevesec si mislim jaz tako-le: Vsa drevesca naj bi en sam pravi sad-rejec v eni sami drevesnici izredil. Ta sadjerejec naj bi bil ravno tisti, kteri je deželo prehodil, ter glavni načrt izdelal. To bi bil moj vzor (ideal). Krajne razmere in stvari ugodne prihodnje okoliščine — ako vse nade po vodi ne splavajo — silijo me pa od tega vzora (ideala) nekoliko odstopiti ter reči: vsa potrebna drevesca naj se izredijo v dveh drevesnicah, pod nadzorstvom dveh sadjerejcev. Za Notranjsko in deloma Gorensko, služila naj bi velika drevesnica vino- in sad-jerejske šole na Slapu v Ipavi, za Dolensko in zopet deloma gorensko pa one niže kmetijske šole na Do-lenskem. V obeh bi se drevesca lahko po vseh pravilih izrejala in to v veliki množini, kar bi pripomoglo, da bi se lahko skoro po smešni ceni oddajala. V Klo-sterneuburgu, na primer, je za celo spodnjo avstrijsko taka drevesnica pod vodstvom barona Babota. Na tisoč in tisoč najlepših, po seženj visocih in palec debelih drevesec potuje vsako leto v posamesne srenje, in to po 20 krajcarjev eno drevo. Vsako je gotovo en goldinar vredno, kjer je pa drevesnica jako velika (12 oralov) in delo tako rekoč nič ne stane, ker vse učenci vino- in sadjerejske šole preskrbe, zato je mogoče s tako nizko ceno ne le shajati, marveč še lep dobiček vsako leto doseči. Za šolo samo bilo bi to pa še posebne koristi zato, ker bi se s tem učencem zadostljiva priložnost ponudila, da se v izreji (cepljenji itd.) sadnega drevja lahko do dobrega izučč, in vodju se pri tem bati ni treba, da ne bi se drevesa oddati mogla, kar je pri še mladih šolah navada. Tukaj bi se pa v sadjereji podučevali tudi tisti, kterim bi zasaditev in vsa daljna skrb za drevesa ob cestah pripadala. Ker spada pa to pod drugo vprašanje, bodem o teh prihodnjič natančneje govoril. (Dalje prihodnjič.) List 38. O zasajanji sadnega drevja ob krajih cesarskih in srenjskih cest. Spisal Rihard Dolenec. (Dalje.) K 2. — Ako se je že za izrejo dreves največa strokovnjaška pozornost upotrebovala, in ako se je vsled tega tudi v resnici najboljši vspeh dosegel, bila bi velikanska brezumnost in škoda, zasajanje kakor tudi vso daljno strežbo nevednim rokam prepustiti, kajti kak drug nasledek bi pač tako ravnanje imelo, kakor ravno najslabši. Nepogojna potreba je toraj za to skrbeti, da zado-bijo dotične srenje sposobno osebje, kar se lahko z jako majhnimi stroški doseže. Posnemati bi se morala namreč zopet dotična naprava S p o d n j e-A v s t r i j-skega, kjer je sledeče vpeljano. Srenje, ktere so se za zasaditev sadnega drevja ob cestah odločile, izber6 si po enega ali pa, ako je zasaditev jako velicega obsežja, tudi po dva človeka — navadno so to cestni, ako tudi cesarski strežaji ali cestniki (Strasseneinraumer), ktere potem zgodaj na spomlad pred tisto jesenijo, v kteri se ima z zasaditvijo pričeti, za dva meseca na deželne stroške v vino- in sadjerejsko šolo v Klosterneuburg pošljejo. Tukaj se podučijo do dobrega teoretično v vsem, kar jim je treba vedeti, in vrh tega so celi ostali čas s podučljivim praktičnim delom preskrbljeni. Oni se po tej poti nauče drevesca pravilno cepiti, jih presajati, obrezavati, po-vezavati, škodljivih mrčesov snažiti, jim, ako treba, gnojiti itd. Po dokončanih dveh mesecih se vrnejo v svoje srenje, in jeseni nastopijo koj svoje novo postransko drugo službovanje drevesnih strežajev (Obstbaumwarter) in pri tem ni treba, da bi se prvi službi odpovedal; vsaj lahko obojno opravlja. (Kon. prih.) 300 4 List 39. Gospodarske stvari. 0 zasajanji sadnega drevja ob krajih cesarskih in srenjskih cest. Spisal Rihard Dolenec. (Konec.) Naloga tacih cestnikov je, z odločenimi ljudmi in vozmi v drevesnico se podajati po drevesca, ktera na dom spravijo ter koj zasajati pričn6. Celo vodstvo zasaditve pripada njim, in po tem ostanejo, kakor že rečeno, stanovitni drevesni strežaji in deloma tudi varhi drevja srenji pripadajočega, proti primerni majhni plači iz srenjske blagajnice. Rekel sem, da ostanejo ti drevesni strežaji deloma tudi varhi srenji pripadajočega drevja**«* Beseda deloma je pa takole razumeti. Vse varstvo razdeli se namreč na dva dela: 1) v varstvo drevja proti vremenskemu pa tudi človeškemu in živinskemu poškodovanju — pravilno obrezovanje, povezovanje in grajenje so tukaj glavna sredstva; — 2) v varstvo sadja. Varstvo dreves pripada, kar se tiče naštetih sredstev, brezpogojno drevesnim s tre zaje m. Da bi pa ti tudi za vsako ohranitev nagajivih poškodovanj morali skrbeti, tako rekoč za-nje odgovorni biti, to se po vse od njih zahtevati ne more, ker niso v stanu povsod pričujoči biti. To varstvo pripada marveč srenji sami, vsaj vsak razumen srenjčan mora imeti korist zasaditve vedno pred očmi, in mora že iz dru-zega nagiba vsacega poškodovanja se sam zdržati, druge (ptuje) pa s pozornostjo svojo ovirati v poškodovanji. „Vsi za enega in eden za vse", to mora biti varh. Ako tega ni, nikjer in nikdar ni mogoče, da bi se zasaditve ohranile in izplačale. Živa priča temu so nam ravno že obstoječe zasaditve ob cesarskih cestah. Kjer sadje srenjam ne pripada, misli si marsikdo: „a! kaj potrebuje cesar sadja?" in eden krade in poškoduje bolj ko drug. In najdejo se cel6 taki, kteri, ne da bi hruške ali jabelka obrali, kar celo drevo odžagajo ter ga z vsem sadjem vred domu nes6. Tako dogodbo doživel sem sam na Ogerskemv Starem gradu (Altenburg) in tudi pri nas se je kaj tacega gotovo že pripetilo. Ako hočemo toraj, da se bodo tudi cesarske ceste kedaj z dobrim vspehom s sadnim drevjem zasadile, neobhodno je treba, da si jih posamesne srenje tako rekoč v last dobe, kar je bilo povdarjeno že v prvem odstavku v 33. listu „Novic". Drugo varstvo, to je varstvo sadja, pripadati mora do necega časa — to je, do tistega, ko doseže komaj polovico zrelosti — zopet v prvi vrsti srenji sami, v drugi pa strežajem; — od tega časa naprej pa preide to varstvo V vse druge roke*. O tem bo pa govorjenje v odstavku k 3. Ker je bilo zgoraj rečeno: „varhi srenji pripada-jočaga drevja", zato iz tega nastane vprašanje: kako da bi se drevje ali pa, boljše rečeno, prostor cest med srenje razdelil? Prav lahko tako-le: Srenjo A in srenjo B veže zasajenju ugodna cesta C — bodi si ta cesarska ali srenjska. Polovica te ceste, to je, od A do srede, recimo do D, pripada srenji A, — druga polovica od D do B, pa srenji B. Po tem načinu razdel6 se vse v eno srenjo peljajoče ceste in poti naj pravičnejše. Vse tukaj omenjeno moralo bi se dosledno tudi pri nas vpeljati, le s tem razločkom, da bi se kakor drevesa tako tudi drevesni strežaji v dveh šolah odgoje-to je na Dolenskem in v Vipavi, ako se obedve ustanovite. D\ bi sa v ta namci pa ravno cestniki izvolili, ni neobhodno potrebno; marveč se bo večidel po druzih seči moralo; to pa čisto nič ne de. K 3. — Cegavo naj bo sadje in kako ga v denar spraviti? Sadje ne more nikomur druzemu pripadati kakor ravno srenjam, ktere iz njega največo korist vlečejo s tem, da ga prodajo na drevji. Povsod, kjer so ceste z drevjem zasejane, kakor na Češkem, Moravskem, Saksonskem itd., ravna se namreč tako-le: Izberejo se izvedenci, in ti cenijo vrednost sadja, ko je še na pol zeleno. Koj po cenitvi se razpiše po časnikih sadna dražba (licitanda) na odločen dan, in odločen kraj, da pridejo kupčevalci skupaj. Eden vzame 1000 dreves, drugi še več, tretji manj itd. Vsak pa plača koj celi znesek, in prevzame koj sam vse daljno varstvo. Srenja se nima dalje za drugo brigati kakor za to, da kupec stavljene mu pogoje tudi izpolni, na priliko, da ne sme pri obiranji vej lomiti itd. Kako da si sadje varuje, je zdaj njegova skrb; navadno pa sodnija dovoli, da si kupčevalci ob cestah male bajtice narede ter da smejo varstvo z vso ostrostjo izpeljavati. Pogostoma se sliši na Ceskem in drugej, da je ta ali oni varh kakega tatu vstrelil; to se pa tudi pri nas, na primer, okoli Trsta, pred trgatvijo včasi pripeti, kajti tudi tukaj je vinogradska straža ze!6 ostra in mora ostra biti.