Poštnina plačana v cotov".nL Leto XIV., štev. 44 Upr 25.— Za inozemstvo Dm 40 —. Uredništvo: Ljubljana. Knatljeva ulica 5 Telefon št 3122. 3123. 3124. 3125 3126. Maribor. Gosposka ubca 11. Telefon št 2440 Celje. Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — OgUu>« po tarifa Po povratku bolgarskih emigrantov Dve važni zadevi no ar a ta v zadnjih dneh bolgarsko javno življenje. Eno je povratek zernljedeiskih emigrantov iz inozemstva, drugo je zborovanje make-donstvujuščih v Džumaji. Morda je nekoliko paradoksno imenovati obe ti dve zadevi v em sapi in jih primerjati po važnosti, zakaj v njih imamo tako rekoč oba nasprotna tečaja bolgarskega političnega življenja. Zemljedelski emigranti so dobili dovoljenje za povratek le malo prej kot po preteku desetih let, odkar je nasilni prevrat vojaške lige ter makedonstvu-juščih strmoglavil režim Stambolijske-ga. Dolga je doba desetih let; mnogo se je zgodilo po svetu v tem času. V Bolgariji pa se prav za prav ni bogvekaj dogodilo, to se pravi, da notranjepolitični razvoj ni dospel v bistveno novo razdobje. Zemljedelci se imajo zahvaliti splošnemu nezadovoljstvu z dolgoletno režimsko stranko Demokratičeskega zgo-vora, da so se mogli vrniti domov, zakaj to nezadovoljstvo je obrnilo volilce zopet k agrarnemu programu ter k ostali opoziciji, kar je Cankova ter Ljapčeva in vse, kar se zbira okrog njih, potisnilo v manjšino. Za kulisami pa so še vedno močni oni faktorji, ki so se trdovratno protivili politični amnestiji in ki so odkrito zapretili emigrantom z represa-lijami, ako se vrnejo. To pa so isti faktorji, ki jim je 1. 1923. podlegel Stam-bolijski in ki so se tudi takrat uveljavljali pretežno le za kulisami. V tem pogledu ni tedaj nikake garancije, da se dogodki ne bi ponovili, bodisi v omiljeni aii v enako brutalni obliki. Za sedaj pa je najinteresantnejše vprašanje, kako se bodo emigranti po povratku uveljavili v političnem življenju. Ko fo pred desetimi leti vodili stranko Stambolijskega, ta stranka ni bila vajena delati v koalicijah. Zemije-delska stranka se je razvijala zelo solidno. Pričela je s podrobno propagando za politično osamosvojitev kmetskega stanu še mnogo pred vojno dobo. Stambo-lijski je bil odločno zoper udeležbo Bolgarije v svetovni vojni na nemški strani, kar nu je po strašnem porazu še povečalo in pomnožilo simpatije kmečkih volilcev. Danes se mora zemljedelska stranka naslanjati na koalicijo z drugimi strankami, tudi takimi, ki se po svoji men-taliteti popolnoma razlikujejo od nje, zakaj brez tega bi sploh ne bila mogla postati vladni faktor. Realna politika jo je z vso nujnostjo gnala v to, ker drugačne izbire pač ni bilo. Emigranti se bodo morda nekoliko težko vživeli v to situacijo. Zemljedelska stranka pa sama ni v najboljši notranji situaciji. Vsa zadnja leta so se bili ljuti spori med posameznimi strujami in frakcijami in še lansko leto so ta nasprotstva dovedla do prav neprijetnih konfliktov, ki so stranki zelo oteževaii tudi situacijo na zunaj. V tak položaj prihajajo sedaj emigranti in odpira se vprašanje, v kakšne odnosa je bodo stopili do strankinega vodstva in do članov samih. Malo je verjetno. da bi šlo brez nesoglasij. Politično vodstvo stranke se drži močno rezervirano, dočim je odziv med prebivalstvom neprimerno Ugodnejši. Šele nadaljnji dogodki pa bodo pokazali pravo situacijo v jasnejši luči. Zelo mogoče je pri tem, da se bodo emigranti sami držali bolj rezervirano v ozadju. Za kulisami so namreč še vedno zelo močni oni nasilni faktorji, ki so pred desetimi leti napravili konec režimu in življenju Stambolijskega. Na zborovanju v Džumaji so proglašali, da se bodo zanaprej »borili« s prav tistimi nasilnimi sredstvi kakor dosedaj in da bodo ugonabliali zunanje in notranje nasprotnike kakor so jih doslej. Zemljedelska stranka se za enkrat ne more nasloniti na nič drugega kakor na svoje volilce, na njihove simpatije in njihove glasove; zoper eventualna nasilja je skoro brez moči. To spoznanje ji nalaga previdno taktiko in ji ne dovoljuje, da bi razvila radikalne težnje v vsem obsegu, da bi stremela za uresničenjem onih gesel, ki je nekdaj stranka zgradila svoj režim na njih. To sposnanje bo pač vplivalo tudi na" taktiko emigrantov, da se bo morda njihova prisotnost v domovini v bližnji bodočnosti manj poznala nego bi bilo pričakovati na osnovi stare taktičnopolitič^.e šole Stambolijskega. Nemške volitve 3erlin, 20. februarja. Pri vodji državnega volilnega odibora so bile predložene v določenem roku naslednje volilne liste: 1. narodna socialistična nemška delavska stranka, 2 socialno demokratska stranka, 3 komunistična stranka, 4 cent.rum. 5 črnobetfordeča bojna fronta, 6. bavarska ljudska stranka. 7. nemška ljudska stranka. 8 krščansko sociahia ljudska stranka (evangeljčani), 9. nemška kmetska stranka, 10 nemška banoveranska stranka. 11. wurtemberška zveza kmetov ia vinogradnikov. ŠENČURSKI IZGREDI PRED DRŽAVNIM SODIŠČEM Včeraj se je v Beogradu pričela glavna razprava zaradi dogodkov v Šenčurju in nekaterih drugih krajih Gorenjske - Obtoženih je 12 osumljencev z bivšima poslancema Brodarjem in štreinom na čelu Beograd. 20. februarja, v. Pred državnim sodiščem za zaščito države se je davi pričela glavna razprava proti bivšima narod-n ma poslancema Janezu Brodariu in Ivanu Strel nu, proti bivšemu poslancu Umnik u in devetim njihovim soobtoženceni. Zagovarjati se morajo zaradi obtožbe državnega tožilstva, da so nekateri kot voditelji, drugi kot udeleženci sodelovali pri demonstracijah in izgredih, ki so lani tako žalostno proslavili zlasti kamniški in kranjski srez-Subverzivni pokret, ki se ie začel pojavljati kmalu po izstopu predstavnikov SLS iz vlade, ki so poprej v nilei sodelovali tri leta, i« prišel v nekaterih krajih Gorenjske v lanskem maju do takih izbruhov, da njih značaj ni bil več samo protirežimski, marveč mestoma že naravnost prodidržaven. Začelo se ie v Ljubljani ob priliki Korošče-v-e proslave v Unionu dne 8. maja, nadaljevalo naslednje nedelje in praznike v nekaterih krajih kamniškega in kranjskega sreza, sodu potrpežljivosti varnostnih oblasti pa so izbili dno izgredi, s katerimi je nahujskana množica skušala dne 22. maja preprečiti v Šenčurju pri Kranju shod takratnemu poslancu 2upn:ku Barletu. Tam ie morala žandarmerija oddati več strelov v zrak. da ie iz tr cenila zapeljane in nafoui-skane ljudi in vzdržala red Obtoženci Obširna preiskava, uvedena pa šenčur-skih dogodkih, je precej posvetila tudi v ozadje in poikazala, s kako zagrizenostjo se je vodila obsedna subverzivna akcija. V teku preiskave ie bilo aretiranih več osumljencev. V kolikor niso bili zopet izpuščeni, so bili izročeni deloma deželnemu sodišču v LjubMani. deloma pa državnemu sodišču za zašč;to države v Beogradu. Pred tem sodiščem so sedaj obtoženi: 1. Brodar Janez, rojen v Hrastju rri Kranju, star 48 let, oženicn, posestmlik in bivši narodni poslanec; 2. Umnik Anton, rojen v Šenčurju, star 46 let, oženien, posestnik, bivši poslanec v ob'astni skupščini; 3. Strem Ivan, rojen v Kaplji vasi pri Mengšu, star 48 let, ožen j en, posestnik, bivši narodni poslanec; 4. Vomberger Jernej, rojen v Pšeničnih Policah, star 39 let, oženj en, sobni slikar, brez premoženja; 5. Grilc Franc, roien v Gradu, star 29 let, kmečki sin, samski, brez premoženja; 6. Kos Vinko, rojen v Voklem, star 29 let, kmečki sin, brez premoženja, neože-njen; 7. Loboda Josip, rojm v Podgori, star 20 let, hlapec, neožen.jen, brez premoženja; 9. Cerar Peter, rojen v Mengšu, star 19 let, zdarski pomočnik, sanjski; 10. Ilija Alojz, rojen v Spodnjem Brniku, star 28 let. slušatelj prava, neoženjen; 11. Škrbec Matija, rojen v Podcerkvi, star 47 let, župnik v Kranju; 12. Gregor in Franc, rojen v Klopcu, star 32 let, delavec, neoženjen. Prvi trije obtoženci, Brodar, Unrnik in Štrcin, so bili pridržani v preiskovalnem zaporu, ostali obtožene, pa so bili po končanem preiskovalnem postopku izpuščeni, tako da se zagovarjajo sedaj v svobodi. Pred razpravo Za proces, ki sc prvič od obstoja državnega sodišča nanaša na posebne politične razmere v Sloveniji, vlada naravno v vseli političnih krogih veliko zanimanje in .ie zato razumljivo, da so skoro vsi večji listi v državi poslali na razpravo sv,oje poročevalce, nekateri celo po več. Zanimanje med beograjskim občinstvom je manjše, zato na razpravno dvorano ni bilo navala. Pač pa je brilo v klopeh, odrejenih za občinstvo, več prijateljev in sorodnikov obtožencev. Večji del obtožencev, ki so razen bivših poslancev in glavnih obtožencev Ivana Štrcina, Janeza Brodaria in Antona Umni-ka vsi na svobodi, se je pripeljal v Beograd z današnjim jutranjim brzovlakom. Na beograjskem kolodvoru jih je pričakoval bivši osebni tajnik g. dr. Korošca g. Kroše-lj, .ki ie razdeli' med nie seznam stanovanj po raznih manjših hotelih. Zagovorniki Ze, ko so kmalu po 8. čitali v državnem sodišču razsodbo o procesu proti skupini frankov škili omladincev. so se na hodniku nred razpravno dvorano gorati vsi obtoženci. Kmalu po 9. so s policijskim avtomo- lazbnrjenje v Avstriji Avstrijska vlada odklanja francosko-angleško noto — Anglija in Francifa za razorožitev ilegalnih organi- zacij Ženeva. 20. februarja, g. V tukajšnjih krogih ugotavljajo soglasno, da se mora postopanje Anglije in Francije v hirtenberški zadevi smatrali kot del angleške in francoske akcije v razorožitvenem vprašanju sploh. Deniarša na Dunaju je bila po tukajšnjih informacijah izvršena v prvi vrsti na željo angleške vlade in tudi ostri ton druge note. poslane avstrijski vladi, odgorarja stališču Anglije. Anglija in Francija smatrata hirtenberško afero kot de| razorožitve vseli ilegalno oboroženih formacij v Srednji Evropi. Problem oboroženih narodno - socialističnih oddelkov, »Stahlhelma« in ostalih ilegalnih formacij v Nemčiji, je prve mesece tvoril najvažnejši predmet posvetovanj razorožitvene konference v Ženevi. V zadnjih dneh je prišlo tukaj v tem vprašanja do velikega spopada med franoskeim državnim podtajnikom Cotom in nemškim slavnim delegatom Nadolnnyj;eni, ki je povzročil prekinitev razgovorov. Vsi glavni delegati interniranih držav so zaradi tega odpotovali iz Ženeve, da poročajo svojim vladam in dobiio nova navodila. Prizadevanja Anglije in Francije gredo za tem. da se povsod razorožijo in izločijo vse ilegalne oborožene čete. ker bi bila sicer vsaka razorožitev komedija Hirtenberški aferi pripisujejo v Angliji in Franciji veliko važnost zaradi zvez s »Heiniwelironi«. zlasti pa zaradi odnošaje »Heimwehra« do Italije in Madžarske. Soglasno ugotavljajo, da se more ta neljuba zadeva le tedaj likvidirati, ako l>o hirtenberško orožie zopet odstranjeno z avstrijskega ozemlja. Tukai tolmačijo § 134. saintgermainske mirovne pogodbe soglasno tako. da na avstrijskem ozemlju na noben način ne sme biti več pušk, kakor je določeno v mirovni pogodbi. Ba^urjesfe na Dunaju Dunaj. 20. februarja. AA. Že včeraj so »Reicbspoet«. »VViener Neueete Nachrichten* in drugi listi ostro nastooili zoper angleško-francoske zahteve, današnji ponedeljeki listi pa še nadaljujejo s podrobnimi komentarji o hirtenberški aferi. Tako trdi »Sonn-und Montaeszeitun?*, da bo avstrijska vla\etovali z dodeljenimi jim zagovorniki. Kranjskega župtrka Škrbca 'e spremno na sv po zakonu o zaščiti drža\e. Priče, ki so pozvane na razpravo, bodo zaslišane v petek in soboto. Pr:-čnmio«. Nato io predsednik po vrsti klical posamezne obtožence, ki so se oglašali nekateri bolj, drugi manj glasno. Po vrstnem redu, kakor so biii poklicani, so se obtoženci namestili na dveh obtožcnsklli klopeh od desne proti levi. tako da so sedeli na prvcin mestu Brodar. Umnik in Štrcin. Na levo n desno od obtožencev se je vscdel po en orožnik, ob strani pa ie stal poveljnik straže, žandarmerijskj poročnik. Zagovorirki so se razvrstili pr: dveh mizah leve ia desno od sodniške mize. Odgoditev za en d£t» Po končanem pozivanju obtožencev je predsednik dr. Bubanj ugotovil, da manjka obtoženi Franc Grilc z Grada pri Cerkljah. »Zakaj Grilca ni tu?« je vprašal zagovornike in obtožence. »Saj mu je bilo povabilo na glavno razpravo v redu dostavljeno.« »Ne vemo«, so odgovarjali hkrati obtoženci in zagovorniki. i Odrejam, da se proti njemu postopa po zakonu in da se s silo privede na razpravo-', je kratko odredil predsednik in nadaljeval: s Zaradi tega odlagam javno razpravo na jutri ob 8. zjutraj. Orožništvu v Cerkljah naj se takoj izda brzojavni nalog, da privedejo obtoženca k razpravi.?- Predsednik se je obrnil nato še k navzočim obtožencem in jih pozval naj redno prihajajo k razpravam. >:Ako se mi jutri zjutraj zakasni Ie eden. bom proti vsem odredil zapor. Ne bomo po nemarnem tratili časa. S tem zaključujem današnjo razpravo.« Obtoženci so v spremstvu zagovornikov hitro zapustili dvorano državnega sodišča. Japonska odklanja zahteve Društva narodov Če bo DN odobrilo poročilo odbora devetnajstorice, bo japonska delegacija odpotovala iz ženeve Tokio, 20. februarja, č. Japonski ministrski predsednik Saito Sakti je po konferenci s princem Sacnijetn izjavil, da bo Japonska vlada zavrnila priporočila Društva narodov. Dopoldne je imela japonska vlada sejo, na kateri jc sklenila, da odpokliče svojo delegacijo iz Ženeve, če Društvo narodov odobri poročilo dovetna.«torice, ki zahteva, naj se ne prizna tnandžurska država in da io Japonci zapustijo. Ce se Društvo narodov zavzame glede Mandžurije definitivno proti Jakonski. bo skiican japonski tajni državni svet, ki bo gotovo soglasno za izstop iz Društva narodov. Ženeva. 20. februarja. AA. Japonska delegacija je že dobila od svoje vlade navodilo. naj ho pripravi jena, da takoj zapusti Ženevo, če skupščina DN sprejme poročno in priporočila odbora devetnajstorice. Ja- ponski delegat Macuoka bi se v tem primeru takoj vrnil na Japonsko. London, 20. februarja. AA. Sooči ie imel voditelj delavske stranike LaiKkburrv v Bristolu govor, v katerem je ponovno zahteval, naj se uvedejo sankcije proti Japonski. Dejal ie, da bi bila gospodarska blokada Japonske ednini pravi odgovor na početje Japonce-v na Daljnem vzho-du in tudi ed;ni učinkovit: ukrep. Ce ie angleški vladi res kaj do tega, da Japonska na prekrši mednarodnih pogodb in paktov ra pusti Kitajsko pri mini. je treba povedati tokajski vlad-i: *Od nas ne dob te niti funta žita več, n*ti tone več sirovin. s katerimi bi vodili vojno.« Svoj govor je Lansburry zakfHuči! z zag >toviicm, ca b: Japonska hitro postala roreižneiša. če bi se Amerika, kontinentalne države in Velika Britairja sporazumele in res to poveda'e Japjn-skk Uradniška sfavka v Pariz, 20. febr. AA. Danes so nameščen* ci državnih uradov izvedli četrturne demonstracije proti nameravanemu znižanju prejemkov. Ob 10. donoidne so avtobusi in tramvaji ustaviti za 10 m;ntit ves promet Podzemna železnica se demonstracije ni udeležila Ob 11.15 je prenehala telefonska služba, cb 11.35 pa so razni telefonski uradi pričeli znova poslovati, tako da je bila telefonska služba kmalu na to že skoro popolnoma 'normakni, pač pa jc medkrajevni centrala vztrajala še dalje pri preki» nitvi dela Ob 11.45 je bda prckinicna tudi radiotelcrtraf-ka služba. Kmalu zatem ie prenehala oddajati tudi telegrafska c;n'ra-la v Rue Grenelle, vendaT pa je bila tudi ta službi vzpostavljena po 30 do 40 minutah Ob 12.30 so uradi znova ooslovali nor» m al no. Incidentov ni bilo ni'dnhn'> demon-stracro To pa se ni zgodilo. Železniški promet je normalen. Zangara cbscjsn v dosmrtno ječo Miami. 20 febr §. Pet dni no atentatu se je diines tukaj ob veliki napetosti pričel senzacionalni proces nror-i atentatorju na predsednika Rx>scvelta. Italijanu Zansari. Zangfra je b;I zaradi poizkušene^a umora v štirih Primerih obsojen na dosmrtno pri-siIno delo. Formalno se je Glasila obsodba na 20 let prisilnega d<\!a za vsak primer, kar pomeni dosmrtno prisilno delo Proccs je bil otvorjen ob velikem navalu občinstva Policija jc odredila obširne varnost« ne ukrepe, da prepreči nemire Zangara sc jc priznal z rezano pa so se čuli k lic k "Zakaj sodišče? Liučajte morilca!« Preden se j« pričela razprava, so poslušalce pre» iskali ali nvnia kdo oru/ja. O zdravstvenem stanju ranjenega čika-škega župana Cermaka je bil izdan zdravniški buletin ki nravi, da ie stanie bolnik* dobro Predsednik Roosevelt ss pusti večkrat n^ dan informirati o zdravju svojega prijatelja. Narodna skupščina in senat Skupščina v načelu sprejela zakon o občinah - Senat pričel razpravo o novem volilnem zakonu IJoograd. 20. februarja, p. Narodna skupščina 'e danes dopoldne nadaljevala svoje delo Minister za socialno politiko in narodno zdravje g. Ivan Pucelj je predložil načrt zakona o noblianju spolnih bolezni, odbor za spremembo zakona o zborih oa je zaključil svoj po^el in pride zakonski načrt v razpravo na eni prihodnjih sei Narodne skupščine. Nato ie skupščina prešla na dnevni red, na razpravo načrta zakona o občinah. Narodni pos'anec Omer Kajmakovič je v svoji d.bati napadal bivšega ministra Fran-zeša. češ da '"e ob priliki nekega skižbenega opravka v Berlinu odklonil inozemskim no-vmarjem pojasnilo, ki so se zelo zanimali za akcijo separatistov proti naši državi. Njegovo potovanje je tembolj čudno, ker je ši0 za naiveč.e novinarsko podjetje v Nemčiji ki obsega preko 500 nemških liistov. Zatem 'e poročevalec večine dr. Milislav ?to'adirov:č obširno replicira! na vse pripombe covornikov tekom načelnega raz-pravljati!a v skupščini Izjavil ie. da ie na-č-t zakona - občinah zelo dober, ker garantira našim občinam samoupravo in da z-iači od':čno bazo za nadaljnjo izgradnjo nb^nske zakonodaje, zlasti občinskih financ. Končno ie /ovoril zaradi osebnega pojasnila še poslanec dr. Nikola Kešeljevič, nakar se je vršilo glasovanje. Od 200 navzočih poslancev iih je glasovalo 183 za. 17 pa proti zakonu. S tem je bil občinski zakon v načelu sprejet. Na jutrišniii seji Narodne skupščine bo pred vsem izvoljen odbor za proučitev zakonskega načrta o ustanovitvi nekih sre-zov v vrbaški banovini, nakar se bo pričela podrobna razprava o občinskem zakonu. Senat Beograd, 20. februarja p. Senat je pričel dopoldne razpravo o načrtu volilnega zakona. Seji je prisostvoval tudi minister za notranje posle g 2ika Lazič. Obširno je poročal o delu senatnega odbora z ozirom na zakon o volitvah senator Milan Po. povič. Odbor je za to, da se tudi v tem zakonu pokaže načelo, ki ga je na vsak način treba izvesti, to je načelo jugoslo. venstva Minister za notranje posle g. 2ika Lazič je v svojem govoru poudarjal, da znači predloženi zakon prehod k liberal. nejšemu političnemu življenju Po novem volilnem zakonu bo mogla tudi opozicija na volitve Prihodnja seja senata bo jutri dopoldne ob» 10 z nadaljevanjem današnjega dnevnega reda. Amandmani k finančnemu zakonu Finančni cdbor je sprejel včeraj vse amandmane k finančnemu zakonu, ki jih je predložil finančni minister Beograd. 20. februarja, o. Finančni odbor je uaueo popoldne nadaljeval svoje delo. Imunem minister mu je predložil amen-demente k finančnemu zakonu, ka.k^r bili »prejeti na oeji 111:111 s trškega sveto. Finančni minister je izraz.il željo, da se izvršijo nekatere revizije, kakor jih zahteva uradniški zakon. Pripomnil je. da bo v krtKKem predložil Narodnemu predstavništvu nove o k uradniškemu zakonu. Predloženi amendtinent.i so bili sprejeti. Ob 14. se je seja zaključila. Glavni amende-ment) so: Sodišča, pri katerih finančni minister ali finančna obiiist zahteva zavarovanje ugotovljene škode n0 osiiodovaie državo, morajo postopati nujno Ugotovljena škoda, ki se pn reviziji ne usjotov zarod nemarnosti aii površnega pregleda, pade na nadzornega or-i_an«, ki je za to odgovoren tudi kazensko. Pooblašča se finančna minister, da more na račun 'obratnega kapitala državne blagajne odpisati vrednost hrane, izdane za pasivne kraje. Finannč- nvnister se pooblašča, da lahko davčnemu ornubiu mmesto dnevnic na račun potnine določi pavšalno odškodnino. V'š:no in način t/plačila odredi finančni nrn stw po uspehih in vestnosti pri delu V skladu s sporazumom, sklenjenim z Nemčijo 23 januarja 1933. glede dovršitve že poprej začetih del na račun repara-c lahko izda državna blagajna nemški vladi h:>Reichs-tag« razipuščcn prodno se je mogej sestati. Hitler je še napovedal izpremembo »volilnega reda in izdane so bile že prve izjemne odredbe. Za enkrat formalno proti •komunistom. Toda Hitler v svojih izjavah govori vedno o taa.pksisit.ih, ki pa niso samo ♦komunisti. Ako bo vodila nova vlada boj »proti marksistom, so prizadeti tudi socialni demokrati, ki so druga najmočnejša stranka nemškega državnega zbora Vsi člani sedanje vlade so nasprotniki ne samo weimarske ustave, temveč parlamentarnega režima sploh. Odklanjajo načelo demokracije in niso prijatelji republike. Saj tje že do sedaj bilo opažati, da se v krogih okrog državnega predsednika vedno pogosteje kaže približevanje k članom hohen-Koiliernsikega rodu. Kljub vsom demantijein, utegne že jutri biti postavljeno vprašanje: ali monarhistična ali republikanska vladavina. Ta raznojma smer se danes ne da več prikrivati in to spoznanje je, kakor se ka-'vzbudilo socialne demokrate k večji aktivnosti. Znano je, da mladina socialnih demokratov, zlasti ona, ki je včlanjena v bojni organizaciji tRcichsbannerc, z vodstvom "Stranke ni zadovoljna. Nasprotja med mladimi in starimi so sicer povsod in v •vseh časih nekaj naravnega, toda v nemški socikilni demokracij5 je prepad globlji. To ni več stranka starih bojevnikov, ka kor so bili Bebci, \VJiheilim Liebknecht, scheid kancelarju Schleicherju na vprašanje, ali bi proglasitev državnega zasilnega stanja gnala njegovo stranko k revolucionarni akciji Breitscheid je dejal: »Na bar rikade se ne bi hotetl opirati«. Mlada stru-jta pa hoče aktivnosti in bi šla tudi na barikade Zato je vedno glasnejši klic po enotni proletarski fronti in velik vpliv je dobilo v stranki krilo bivšega državnozbor. sfeega predsednika Loebeja, ki 6-tremi za enotno fronto s komunisti- Dogodki v Nemčiji se raizrvijajo zelo naglo in utegnejo prisiliti stranko do odlo čitve še pred glavnim strankinim kongresom, ki se bo vršil sredi marca v Frank-furtu. Mnogi politiki sicer dvomijo, da bi bila strnjena proletarska fronta mogoča in pravijo, da so nasprotja med socialisti in meščansko desnico. Toda toliko je že danes gotovo, da so je borbenost in volja po aiktivnoeti v socialni demokracij! v zadnjem času bi9tveno dvignila in osvežila Če sc ustvari enotna fronta dveh tako velikih skupin, kakor so socialn' demokratje in komunisti, bo stališče nove vlade postalo težje m bolj komplicirano. Odprto ostane še vprašanje, katero pot bo ubral cent rum. k; w sedai odklanja sodelovanje s Hitlerjem in Papenom. Centrum je sicer vedno vodu oportunistično politiko, toda priznati mu je. da jc vedno stal na stališču vveimarske ustave. Enotna politična linija obojnih marksistov in republikanskih cen-fcrumašev bi ustvarila repubFkansko levico. Politični boj bi se poenostavil, toda obenem zaostril do vrhunca. To bi bila borba \Veimar contra Harzburg. ki bi morda definit-vno razčistila polit;čne razmere in od'oči ta o usodi nemšfce bodočnosti. Vendar je malo verjetno, da bi se znašli v skupnem taboru soc-aMsti in komunisti, še mani pa je vene^no. da bi se pridružil tej fronti centrum Zato je treba računati s tem. da bo republikanski tabor ostal razcepljen in bo na ta način krepil pozicije reakcije. Italiianski kralj v E&rintu Rim, 20 febr. ž. Včeraj sta se italijanski kralj in kraljica s svojim spremstvom odpeljala iz Rima v Brin diši. kier sta se vkr» cala na kraljevsko jahto »Sivoia« Jahta je v spremstvu šestih italijanskih križark ob 5 45 odplula proti Aleksandrih, kamor so prispeli davi kmalu po 8 Ob 10 dopoldne je italijanska kraljevska dvojica s posebnim vlakom odpotovala v Kairo kier so ji priredili sijajen spreiem Kraljevskim gostom so dali na razpolago poseben grad VSAK NAROČNIK »JUTRA« je zavarovan za 10.000 dinarjev! Vojvodinci proti pucktašem Na velikem shodu v Novem Sadu so Vojvodinci odločno obsodili razdiralno delo separatističnih punktašev Novi Sad, 20. februarja, r. Včeraj se je vršilo v dvorani hotela »Sloboda« veliko zborovanje, ki se ga je udeležilo ofcoli 4000 ljudi. Zborovanju je predsedoval senator Daka Popovič, ki je poudarjal škodljivo delo separatistične iti puntetaške politike, nakar je narodni poslanec Milan Sekulič, če-gar govor je bil ponovno prekinjen z burnim odobravanjem, govoril o stremljenjih dr. Mačka, dT. Korošca in njegove družbe. V imenu dobrovoljcev je govoril inž. Lazar Popovicki, v imenu nacionalne omladine posl. Dejan Lu-kič, v imenu vojnih invalidov l> ok.a Kpstionošnč. v imenu nar. železnica rev Ivan Po!r.k. Z zborovanja je bila po-slarr -^ziravna brzojavka Nlj. Vel. kralju. < b c r riti e b'a sprejeta resolucija, ki izraža i t r ^ vdanost in zvestobo Nj. Vel. krai r n kraljevskemu domu kot predstavi, kn našega državnega in narodnega edinstva. zaščitniku jugoslovenske misli in najčvrstejšemu stebru naše državne in narodna bodočnosti. Nadalje pravi resolucija: »Najsigurneje ianrstvo za obstoj našega naroda in države v;dimo le v ustavni monarhiji s slavo ovenčanega kraljevskega doma Karadjodijevičev, zaradi česar najodločneje odklanjamo vsak poizikus, da bi se državni organizem in narodno telo razkosala na manjše enote.« Razen tega odklanja resolucija z ogorčenjem trditev, da pristaja Vojvodina na razne razdiralne punlktacije, nai prihajajo od katerekoli strani in od kogarkoli. Vse punktacije obsojamo najostreje, pravi resolucija, ker n& vidimo v njih ničesar drugega kakor navaden poizkus izsiljevanja, s katerim žele posamezni politiki, vsekakor iz koristoljubnih razlogov, izzvati en del naroda proti drugemu. Novosadsfce punktacije so izraz ne- Gospodarsko sodelovanje Male antante Praga, 20. febr. AA. Podpis novega pakta Male antante je spravil v ospredje vprašanje tesnejšega sodelovanja podunav-skih držav na gospodarskem področju. Tu smatrajo, da so poročila, ki so izšla v inozemstvu o nekakšnih konkretnih sklepih zunanjih ministrov Male antante v Ženevi, še preuranjena Dosedanji razgovori in sklepi so se nanašali le na širši okvir in na priprave za gospodarsko in finančno sodelovanje držav Male antante. Ureditev železniških, telefonskih, poštnih in drugih stikov bo lahka. Glede podrobne ureditve medsebojnih trgovinskih stikov s pomočjo siste* ma medsebojnih preferenčnin tarif pa govore ženevski sklepi le v načelu in podrobna pogajanja ne bodo potekala brez tež-koč. Bukarešta, 30. febr. p. Ministrski svet je odobril novi pakt držav Male antante ter poslal zunanjemu ministru Titulescu, ki se mudi v Ženevi, brzojavno čestitke. Incident na bolgarski meji Beograd. 20. febr. p. Dne 16. t. m. ob 13. je prispel z bolgarskega ozemlja v našo državo v rajonu straže v Kostadincih neki moški, preoblečen v uniformo bolgarskega narednika. Na poziv obmejne straže se neznanec ni hotel ustaviti, temveč je pričel teči proti Pukvarski Mali, naselju, ki ie še na našem ozemlju. Na alarm obmejnega stražnika so prihiteli iz stražnice še ostali vojaki ter na povelje ustrelili za begun« cem Neznanec je b9 zadet in se je zgrudil 500 metrov od meje na našem ozemlju. Na povabilo naših oblasti se je že sestala mešana jugosJovensko-bolgarska obmejna ko« misija, da preašče dogodek Obsodba pred sodiščem za zaščito države BeOg-rad, 20. februarja p. Dopoldne je bila pred državnim sodiščem za zaščito države izrečena sodba zoper skupino Zagrebčanov. Dr. Radiša Vorkapič je bil v odsot_ nosti obsojen na pet let ječe m petletno izgubo častnih pravic, dr. Rudolf Bičanič na tri leta ječe in tri leta izgube častnih pravic. Dr. Anton Valečič in dr. Milivoje Iveta sta bila oproščena, Notranjci proti okrnitvi logaškega sreza Ljubljana. 20. februarja, o. Na Rakeku ee je včeraj popoldne vršil sreski zbor JRKD, ki se ea je udeležil tudi narodni poslane« dr. Rape. Glavna točka dnevnega reda je bil razgovor o razdelitvi logaškega sreza na dru-ge obstoječe ali snujoče se srez*?. Razširila se je namreč vest, da se Škofja Loka pote-gjje za samostojen srez. ki pa bi ga mogla dobiti le, če si pridobi novo ozemlje iz sosednega logaškega sreza. Zaradi tega so pokrenii akcijo s strani banske uprave v Ljubljani, da se pridruži škofjeloškemu teritoriju, ki ga upravlja škofjeloška sreska ekspozitura, občina 2iri. ki spada dosedaj pod logaški srez. Istočasno se ie sprožila akcija za ustanovitev novega sreza v Vel. Laščah, kateremu b; ee priključile Bloke in Št Vid iz logaškega sreza. dočim bi Logatec z okolico pripadel srezu Ljubliana - okolica. Cerknica pa bi dobila sresko ekspozituro. Naravno je, da so te vesti vzb idile vel k odpor med prebivalstvom. Na zborovanju so razni govorniki poudarjali tudi gospodarske. kulturne in socialne interese, ki dražijo tamosnje prebValstvo. ki samo sebe s ponosom naziva Notranjce. Zaradi tega bi mogla eventualna izprememba v administrativni razdelitvi izzvati dalekosežne po-sled ce. Proti razdelitvi in .ukinitvi logaškega sreza so orotestrai zlasti zastopniki občin Bloke. Št Vid. Ziri in Logatec. Končno pa je bilo po daljši debati, v katero so posegli zastopivki vseh logaških, občin, soglasno sklenjeno, da je enodušna zahteva logaškega sreza. da 06tane logaški srez v svoji sedanji sestavi neokrnjen. Na zborovanju so govorili tudi o združitvi občin v smislu novega občinskega zakona 'n je bilo sklenjeno, da ee bodo najprej krajevne organizacije med seboi dogovoril* z lokalnimi činitelii o razdelitvi na nove občine, nato pa bo o tem vpraSan/j sklepala sreska organizacija. koliko ljudi, ki zastopajo le same sebe. ter ne zaslužijo glede na svojo brezpomenub-nost niti posebne kritike. Glede na politično zrelost našega naroda, njegove politične tradicije in globoki patriotizem smatramo, ne da bi okrnievali edinstvo in moč države, za potrebno debirokratizacijo državne uprave na ta način, da bi se del državnih poslov prenesel na nižje upravne enote, ki naj bi dobile široko samoupravo. Zato postaja občinska in banovinska samouprava aktualna naloga politike. Stoječ na načelu enake odgovornosti vseh državljanov pred zakeni in oblastmi zahtevamo, naj se opuste polovični ukrepi, ki ne dvigajo avtoritete oblasti, in naj se proti vsakemu razdiralnemu delu uporabijo zakoniti ukrepi ter postavijo krivci pred sodišče. Rešitev državo mora biti vrhovni zakon našega življenja in država mora b ri nad vse in vsakogar. Zato zahtevajo Vojvodinci edinstveno državo, ki naj ima v svoji oblasti izključno vsa sredstva sil & in moči. Samo taka država ne bo dovolila, da bi se v njej pojavljale in razvijale sile, ki bodo nepriiateljsko naklonjene rn bi jo ovirale v napredku ter cepile njune moči. Resolucija zahteva, da naj se kot najvažnejše vprašanje naše državne :n narodne politike smatra gospodarska in socialna povzdiga vseli s'o.iev malih ljudi, zlasti pa kmeta, obrtnika, malega trgovca in delavca, ki hočejo dela. miru, pravice in ničesar več. Zato naj izdela in uporabi organiziran gospodarski načrt, ki bi spravil v sklad interese vseh družabnih slojev. Resolucija je bila sprejeta z velikim odobravanjem. nakar je bil lepo tisptMi sb-nd zaključen. Kam se bo priključil Hrastnik? Dol pri Hrastniku. 33. februarja Odkar so preureditve občin na dnevnem redu, se je že večkrat razpravljalo tudi o tem, kam naj pripade Hrastnik in ker smo navajali že razna trboveljska mnenja, naj sledi sedaj še dolansko. Občina Dol z okroglo 3050 prebivalci je v svojih sedanjih mejah krepka gospodarska edinica in po finančni moči druga v laškem srezu. Njena meja se po večini sklada z mejo župne občine, meje šolskih občin pa je treba razširit' tako, da sc bodo skladale z mejo politične cbčinc. Do!« ski občinski odbor se je izrekel za neokrnjenost sedanjega občinskega ozemlja, ki tvori strnjeno celoto, na jw?ozapadni strani pa bi bila potrebna mejna korektura. Ker pa tvorita občina Dol in hrastniška kotlina ki je sestavni del upravne občine Trbovlje, v geografskem, prometnem in go« spodarskem pogledu strnjeno celoto, i? krajevna organizacija JRKD za Dol-Hra-st-nik pokrenila vprašanje združitve Hrastni« ka z dolsko občino po že nekdaj izdelanem načrtu. V Hrastniku je nastopil akcijski odbor obrtnikov in delavcev, ki je na svojem zborovanju zavzel stališče, naj ostane Hrastnik združen s trboveljsko občino Ta sklep je bil motiviran s tem, da je središče Hrastnika rudnik in da spada hrastni» ški del tja. kjer je središče rudniškega revirja. Predlagatelji združitve Hrastnika r. Dolom pa menijo, da so za odločanje o priklopitvi Hrastnika v prvi vrsti merodaj-ni in upravičeni stari domačini in ne po« znejši naseljenci, ki ostanejo v kraju le dotlej, dokler se jim tam nudi delo. Pro-pagaterji zveze Hrastnika s Trbovljami s* tudi navajali, da bi se morale občinske do-klade v dolski občini zaradi priključitve brastniške doline zelo zvišati. Zaradi tega opozarja Dol tudi na druge možnosti. Ker je na svetu vse mogoče, lahko tudi nasto« pijo v obeh občinah ravno nasprotne razmere. Če se že stavijajo razna vprašanja, se je gotovo treba tudi vprašati, de bo trboveljski rudnik vedno obratoval in do kolike višine bi morala v primeru njegove obustavitve zvišati trboveljska občina občinske doklade. da bi mogla kriti svoie obveznosti in kaj bi takrat odpadlo r.a Hrastnik. Občina Dol pa doslej nima dolga, jamči le za posojilo, ki ga j-e šolska občina najela za kritje stroškov nove Šole, in bo po odplačilu tega zneska .-nogi* gospodariti še z nižjimi dokladami, kako* jih ima sedaj občina Trbovlje. Iz prosvetne službe Beograd, 20. februarja AA. Premeščen je v prosvetno ministrstvo za inšpektorja Karel Prijatelj, profesor klasične gimnazije v Maribora. Za pomočnika prosvetnega ministra je imenovan dr. Vladimir Dvorni, kovič, inšpektor prosvetnega ministrstva. Za profesorico na realni gimnaziji v Kar-lovcu je imenovana Milka Simovičeva, asistentka na univerzi v Beogradu. Upokojitve v sodni shižbi Beograd. 2C. februarja AA. Upokojeni so: Dragutin Ivniič, sodnik sodnega stola v Osijeku. Rupert Mihelič, sodnik sodnega stola v Zagrebu, Milan Kusta, sodnik sod. nega stola v Petrinji, in Svetozar Predo. jevič, sodnik sodnega stola v Zagrebu. Iz davčne službe Bsograd, 20. februarja AA. Upokojena sta: Anton Dolenc davčni inšpektor pri davčni upravi v Murski Soboti, in Tomo Tavčar, višji davčni kontrolor pri davčni upravi v Kranju. Zagrebška vremenska napoved za danes: Padavine, temperatura bo padla. — Situacija veerajšnjeea dne; V zadnjih dneh sta nad evronskim kontinentom prevladovali dve področji barometrske depresije, prvo nad Severno Evropo, druao nad Sredozemskim morjem Severna depresija je oslabela čim je prodrla v centralne dele kontinenta. druga pa se je sredi nad Sredozemskim morjem oiačla in so zaradi nie temperature in oblačnost v južnih kraiih narasle Dnnaiska vremenska napoved sa torek: Menjajoče se oblačno, podnevi temperatura ve¬na nad ni&a. Maši kraji in ljudje Slovenci na slovanskem pedagoškem kongresu Ljubljana, 20. februarja. »Jutro je že zabeležilo, da se bo vršil letošnjo jesen v Brnu v CSR slovanski kongres za proučavanje otroka. Pred tedni smo pa tudi priobčili intervju, ki ga je dal našemu dopisniku predsednik kongresa, naš rojak iz krške okolice dr. Mihajlo !iostohar. profesor brnske univerze. Te dni je g. dr. Rostohar sporočil našemu dopis« niku. da se je takoj po objavi intervjuja prijavilo več naših rojakov iz dravske banovine ki se bodo udeležili zanimivega slovanskega pedagoškega kongresa. Prireditveni odbor je zaposlen s pripra« vami že več mesecev Do nedavnega so zaostali s prijavami edino Poljaki Kakor pa kaže zadnja objava kongresnega programa bodo udeleženi na kongresu prav vsi slovanski narodi Prijavili so se že namreč tudi Poljaki; s predavatelji bodo zasto« pane prav vse poljske univerze, ki štejejo mnogo uglednih imen pedagoških strokovnjakov. Navzočnost ruskih učenjakov bo še zlasti podčrtala vseslovanski značaj kongresa. Prehranjevalni in stanovanjski odsek bo« sta z nizkimi cenami omogočila udeležbo tudi pedagogom iz držav z nizko valuto. Vprav za udeležnike iz Jugoslavije, zlasti pa še iz dravske banovine, bodo preskrbljene izredne ugodnosti, saj bodo na željo deležni brezplačnega stanovanja in cenene prehrane v Masarvkovem zavodu. Kdor si bo količkaj prihranil, mu bo omogočeno, da bo jeseni poroma! v ČSR. v družbo slovanskih, deloma svetovno znanih pedagogov, ki bodo pokazali znanstvene izsledke v dosedanjem raziskavanju otroka. V prime« ru dovoljnah prijav je pripravlien ekskur-zijski odsek JUU organizirati skupno potovanje z odhodom iz Ljubljane v Brno ter na željo tudi krožno turo po ČSR. Zborovanje zelene bratovščine v Celju Celje, 20. februarja Celjska podružnica SLD je imela svoj redni letni občni zbor v nedeljo popoldne v hotelu »Hubertus« ob zelo lej>i udeležbi članstva Predsednik g. direktor Mravljak ;e prisrčno pozdravil navzoče člane, zlasti udeležence iz oddaljenih krajev, in prečital brzojavni pozdrav predsednika osrednjega odbora SLD g. dr. Lovrenčiča. Nato se ie spomnil umrlih odličnih članov g. nad« svetnika inž. Vinka Travirke v Celju, lekarnarja Vaclava Prorazila v Konjicah in pri Dunajskem Novem mestu smrtno ponesrečenega dr. Stanka Erhartiča. Delova« nje podružnice lani ni bilo tako živahno kakor prejšnja leta, ker še ni uveljavljena uredba k novemu lovskemu zakonu, ki io mora sprejeti izvoljeni banovinski svft. Odbor ie začel tesno sodelovati s Strelsko družino v Celju. Lani se je podružnica udejstvovala pri strožji kontroli lovskih dokumentov. Pristojbine za lovske čuvaje se boio morda znižale; treba bi bilo tudi doseči znižanje ostalih lovskih pristojbin. Neanonimne ovadbe je podružnica odstopala lovski oblasti. Podružnica je prednja-čila glede zatiranja ptic roparic; poleg 14 razpisanih nagrad v skupnem znesku 3000 Din je razdelila lovcem še tri nagrade. Od» bor je sklenil prirediti 11. marca v Narodnem domu lovsko veselico; čisti d-obi-ček je namenjen brezposelnim. Podružnica se je jeseni po deputaciji udeležila prosla« ve 251etnice SLD v Ljubljani. Najmočnejša je ljubljanska podružnica, sledita ji mariborska in celjska. Predsednik je ob kon» cu pozdravil tudi inž. Cirila Rihtarja, novega gozdnega referenta na s reške m načel-stvu v Celju, ki ga prosil za sodelovanje. Tajnik g. Zorko je poročal, da je imela podružnica ob koncu leta 615 članov. Bla« gajnik g. Cimprič je navedel, da znaša Zvočni kino Ideal Nora Gregor, Arnold Eorff in Egon Jordan v velenapeti kriminalni aferi Proces Mary Dugan Predstave ob 4., 7. in 9. zvečer imovina 20.193 Din. Lani je na novo pristopilo 26 rednih in 31 lovskih čuvajev, umrli pa so 3 redni člani. Knjižničar gospod Cilenšek je poročal, da ima lovska knjižnica 120 del. Na predlog pregledoval« ca računov g Grajžlja je bil vsemu odboru soglasno podeljen absolutorij, blagajniku pa še posebej izrečena zahvala. Po pravilih so Via štiri prosta odborni« ška mesta s soglasno izvolitvijo zasedena z gg. Fricem Confidentijem, Mirkom De-tičkom inž. Cirilom Rihtarjem in Anto« nom Zorkom. Za zaupnika je bil izvoljen g. Janko Wagner. Pregledovalca računov sta 88 Pr°f Lavrenčič in Grajželj. Delegati za občni zbor osrednjega društva so gg. Bernardi. Confidenti. Cimprič, M. De-tiček, dr Šandor Hrašovec, Grajželj, Sta« nič, Kraupner, Zorko, VVagner, inž. Rih-tar in Košutnik. Celjska podružnica SLD članom v Laškem ne bo delala ovir, če bodo hoteli pristopiti k trboveljski podruž« n-ici. Ta prestop bi morala odobriti glavna skupščina osrednjega odbora. Občni zbor je ugodil prošnjama glede ustanovitve odsekov v Rogatcu in Oplotn'ci. Predsedniku g. dr. Lovrenčiču je bilo sklenjeno po« slati pismen pozdrav. G. dr. Bavdek je predlagal naj bi se vsako leto vršila občni zbor in lovski ples isti dan. Podružnica bo tudi letos razpisala nagrade za zatiranje ptic roparic. Odbor bo tudi razpisal nagrade lovskim čuvajem za izsleditev lovskih tatov, ki se bodo izplačale, čim bo iz« s ledeni lovski tat pravomočno obsojen. Podružnica SLD bo priredila v začetku n>ir-ca lovski tečaj. Take tečaje bo na željo prirejala tudi v drugih krajih. G. Lnž Rih« tar je podal nekaj zanimivih pojasnil glede novega lovskega zakona. Občni zbor je potekel vseskozi stvarno in v najlepši slogi. Pri astmi in bolezni srca, prsi in pljučni škrofulozi in rahitisu, povečanju ščit-ne žleze in postanku golše, je uravnava delovanja črevesja z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice velike važnosti. Kliniki svetovnega slovesa so opažali pri jetičnih, da v začetku bolezni, porajajoče se zapeke ponehava jo s pomočjo »Franz Josefove« vode, ne da bi se pojavile driske, ki se jih vsak dan bolnik boji. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Slovanski kulturni krožek mladih intelektualcev Maribor. 20. februarja. V okviru Zveze mladih intelektualcev se je osnoval Slovanski kulturni krožek, ki ima namen navezovati stike med mlado slovansko inteligenco v svrho medsebojnega spoznavanja narodno«kulturnih vrednot slovanstva. Zveza mladih intelektualcev je z ©stvaritvijo tega krožka pokazala umevanje za potrebe slovanske vzajemnosti, ki so se zlasti po svetovni vojni po« kazale pri kulturnem delu osvobojenih slovanskih narodov. V to smer mora pričeti z delom že mladina, ki mora graditi nadaljnjo zgradbo slovanske kulturne vzajemnosti. Slovanski kulturni krožek si je nadel nalogo, pospeševati zadevne stike med Slovani, zlasti z organizacijo zamenjalnega šiu« dija med mladimi slovanskimi inteligenti, bodočimi nositelji in graditelji slovanskega kulturnega življenja. S tem bo zlasti ustreženo diplomiranim učiteljem in profesorjem, ki bodo tako razširili svoje živ« Ijenj&ko in strokovno obzorje na domačih slovanskih tleh in s študijem drugih slovanskih kultur po slovanskih učiliščih najlepše izrabili mučen čas brezposelnosti. Slovanski kulturni krožek upa najti zadev« nega razumevanja in odziva pri merodajnih krogih in naši javnosti, do katere se bo pri tej važmi slovanski organizaciji zame-njalnega študija obrnil. Dalje bo Slovanski kulturni krožek pospeševal tudi slovan« ske jezikovne tečaje, prirejal predavanja slovenske vsebine in iz slovanskega sveta ter vzdrževal po možnosti tudi slovansko pisarno. Slovanska inteligenčna mladina naj bi se vsa zavedla važnosti realnega medsebojnega zbliževanja slovanskih kul« tur in stopala v tem smislu pogumno za duhom svojih narodnih velikanov, ki so našli vprav v strnjenem, močnem slo van -stvu našo kulturno rešitev in naš smoter. V načrtu je več jezikovnih tečajev za osnovni pouk v slovanskih jezikih, tako: ruščine, poljščine, češčine, bolgarščine itd. Tečaji bi se pričeli že v začetku marca, če se bo dotlej priglasilo dovoljno število re« flektantov. Priglašajte se v Mariboru na: Slovanski kulturni krožek »Zveze mladih inteligentov«, Sodna ul. 9 (Delavska zbornica, III nadstr.). Podrobneje se dobe informacije istotam in prav tako se tudi sprejemajo želje interesentov Zima v novi izdaji Ljubljana, 30. februarja. Sončni zimski dnevi so vstajali kakor v pravljici izza gora, naenkrat pa so zopet zatemnili v zimski sivini. 2e smo se celo tudi Ljubljančani čutili tako rekoč po* mladno prerojeni v domnevi, da bomo res še pred pepelnico zajadrali v pravo pravcato pomlad. Pa tudi ptički gor v Tivoliju in po parkih so že vse živahneie čebljali. Vendar se je vse skupaj izkazalo samo za majhno, prijetno potegavščino. Vremenske napovedi so se pred nekaj dnevi glasile na slabše in preroki so res uganili pravo. Na modrem nebu so se pričele risati megle, ki so se pa kar hitro zgostile v sobotni noči v neprodirno sivino. Sprva so pričele na-letavati redke snežinke, potem pa jc v zna« menju predpusta zima znova zarajala. Izpod neba se je jel vsipati snežec, ki ni hotel odnehati in je res tudi obležal. 2ivo srebro se je ustavilo natanko na ničli, sneg naletava dalje. Ni vsem baš nevšečen ta pojav. Samo v Ljubljani je bilo letos nabavljenih nad 2000 parov novih smuči, kar pomeni, da so se navdušile za smučarski šport kar ce« le tn.ne Ljubljančanov, ki hočejo seveda na vsak način priti na svoj račun. Novi beli blagoslov jim je pjpolnoma po godu in so se že v nedeljo zonet poizkušali številni novinci na belem polju. Zaenkrat seveda ni šlo bogve kako imenitno, kajti sneg je bil vse prerahel in lepljiv, pa tudi pre« malo ga je še bilo. Čc pa bo naletaval še dalje in če ne bo zavladala spet na enkrat jugovina, bo vsekakor v zimski prirodi še veliko prijetnega rajanja. Snega, veliko snega, si žele seveda tudi trume brezposelnih. S snaženjem ulic bodo spet skušali zaslužiti vsaj skromne dinarč-ke, ki jim bodo odpomogli v bedi. Vse živahnejše postaja na ulicah tudi žvižganje premogarjev, ki so spričo spremenjenega vremena kar poživljeni in vozarijo mnogo boljše razpoloženi po mestu. Seveda so tudi Ižanci za to, da pritisne zima, saj ni baš najhvaležnejše voziti drva v mesto par ur daleč, jih ponujati tudi za skromno ce« no, na vse zadnje pa peljati tovor nazaj domov. Sava ni več meja! Krško, 20. februarja. Posavska dolina, ki je vse od Zidanega mosta do prostranega Krškega polja dokaj stisnjena, ima prav med valovitimi počet-ki dolenjskega gričevja in prijaznimi vrhovi vzhodno od Save dva kraja, o katerih bi se dalo mnogo pisati. Sta to ljubki Vi« dem in staroslavno mestece Krško, ki v mnogih pogledih že sedaj preživljata prijetnosti skupnega življenja, v kar ju poleg drugih vzrokov sili tudi naravna lega. Vprašanje združitve je postalo baš v zadnjih mesecih najbolj aktualno. Na nas samih je, da vprav zdaj razmo« trivamo odstranitev bivših avstrijskih mej med Štajersko in Kranjsko. To vprašanje ne zadeva samo občin Videm in Krško, temveč tudi vse ostale, ki leže na obeh bregovih Save. Ne pozabimo, da so to mejo določili šulferajnski bojevniki in jo je umetno držala avstrijska vlada, ki je sama podr»irala ponemčevanie slovenskega življa v Posavju. Spomnimo se Zagorja, Trbovelj. Hrastnika, Zidanega mosta, Sev« nicc in Brežic! Posledice fce nenaravne, umetno držane meje se še danes kažejo v ljudstvu, ki na žalost še vedno govori o Štajercih in Kranjcih, kakor da bi predstavljali dvoje plemen. Sram nas mora biti, da to nezdravo razmerje še obstoja! Da bo pa to sramotno naziranje, ki nas živo spominja na d v, I OGLEJTE SI VELENA-PETO FILMSKO DELO Film ljudske zablode. Kokain! Morfij! Njegove žrtve, njegovi sužnji! Borba z opasnimi, po vsem svetu organiziranimi tolpami tihotapcev mamil. Kje se skrivajo, kako lelujejo, kakšnih sred-delujejo, kakšnih sred-Velenapeto! Danes nepreklicno zadnjikrat ob 4., \'A 8. iu % 10. uri Beli demon Ta velefilm, v katerem igrajo v glavnih vlogah Hans Albers — Trude von Mollo — Gerda Maurus — Peter LorTe se godi v Parizu, Lizboni, Hamburgu in na velikanskem prekomorskem parniku. NAJNOVEJŠI FOXOV TEDNIK.' ELITNI KINO MATICA Telefon 2124 , c • >.-.- • * -rt-* .-. f - ' . '" • < '-•->. v KULTURNI PREGLED Iz slovanskega sveta Spominu dr, A. Rastna Češkoslovaški narod se je dne 18. t. m. eoominjal desetletnice smrti prvega fmanc-neaa ministra mlade rep.iblike, zaslužnega državnika in političnega vodje dr. Aloisa Rašina. V teku teh deset let je dr. Rašin postal zctodov:nska osebnost vsega naroda, prav kakor prvi general češkoslovaške vojake Milan Rastislav Štefanik. Njegovo Ime t»o na veke združeno s postankom češkoslovaške države. Kakor Masaryk in Štefanik. je bil tudi Rašin proglašen za »zaslužnega za državo«. Največje delo dr Rašina za češkoslovaško republiko ie njegova odločna in daljnovidna finančna politika, s katero je mladi državi ustvaril in utrdil nacionalno valuto. Rašiuo-va politika ie naletela v mnogih krosih na odpor in energični minister je moral vzdržati težke boje, ki pa jib ie vodil z občudovanja vredno vnemo in doslednostjo. Njemu srre hvala da je češkoslovaška republika imela 5e vse do zadnjega časa velike notranja rezerve, s katerimi v prvi fazi svetovne gospodarske krize brez posebnega truda obvladala vse finačne nezgode. Dr. Rašin je padel 18. febniaria 1923 kot žrtev komunističnega atr.ntata. Bil jfe eden izmed voditeljev češke demokracije: politik velikega formata. Že v devetdesetih letih je bil obsojen v omladinskein procesu na dve leti ječe in izgubo doktorata. Med svetovno vojno je bil skupaj z dr. Kramaretn obsojen v smrt na vešalih. Dne 28. oktobra 1918. je izpeljal narodno revolucijo in proglasil osvo-bojenje Čehoslovakov. V prvi narodni vladi je prevzel takrat najtežji in najodgovornejši resor in je padel sredi dela in političnih bojev kot žrtev slepega fanatizma. V dr. Rašinu časte Čehi enega najizrazitejših reprez^ntantov svojega duha, volje in stvarjalne akcije, moža dela in ravne linije. 20'letnica »Poljskega teatra" v Varšavi V januarju je poteklo 20 let, kar je bilo otvorjeno novo varšavsko gledališče, ^Teater Polski«. Zgradil ga je poseben komite, ki mu je bil načelnik grof Potočki. Gledališče je tudi po vnanjosti odlično. Vodstvo novega poljskega odra je prevzel Arnold Szif-man, ki je zbral okrog sebe vse, kar je bflo na gledališkem področju med Poljaki mladega in svežega. V varšavskem Poljskem gledališču so delovali najboljši sodobni poljski igralci in najnadarjenejši režiserji in in-scenatorji. Repertoar tega vplivnega in pomembnega gledališča je bil vedno prav širok in je kazal vee stile in smeri. Posebno znamenit je njegov ehakesperianski repertoar, |>a Moli^re, Goldoni, Gogolj izmed starih dra-matekih mojstrov, izmed sodobnih pa Sha\v, Bruckner in poljski dramatiki. Teater Pol-ski pa ne goii samo umetniško - idejne dramatike. marveč tudi lahke »šlagerske« komade. ki v njegovi priredbi in opremi dobivajo poseben čar in doživljajo ogromen uspeh. Nedavno je n jegov ravnatel j pod redil svojemu vodstvu tudi revialno gledališče j-Banda«. ki je minulo 6ezono imelo pod vod«tvom pesnika Tu\vinea ogromen usp?h. Tuwin je sedaj postal ^literarni direktor« celotnega podietja. me*to, ki ga je r>rej zavzemal pisatelj im feljtonist Josef Relidzin-ski. Pod vplivom varšavskega Poljskega gledališča je nastalo tudi več drugih odrov v Varšavi in v proviocialnih središčih. Za sodobno poljsko dramatiko in gledališko umetnost si je Teater Poljski pridobil velikih zaslug, ki mj jih ie nedavno priznala vsa poljska javnost. Njegovo delo je vredno pozornosti vsega slovanskega gledališkega sveta, ki še vedno najrajši obrača oči samo na Dunaj in v Berlin. Slovanska razstava na Češkem. Od 9. do 23. aprila bo v Mladi Boleelavi razstava, ki bo po obsegu presegala vse do«edan.ie podobne razstave na Češkoslovaškem. V »a-mošnjeim Narodno - gospodarskem institutu za severovzhodno Češko bo namreč prirejena razstava slavistike in slovanskega sodelovanja. Pri aranžmanu sodelujejo Slovanski institut v Pragi ter razna društva in zavodi slovanskega značaja. Razstava naj pokaže pomen slovanske vzajemnostne misli in izpriča, kaj vse store posamezne slovanske države in narodi v tem praven. Obsegala bo oddelke: češkoslovaška, poljska, ruska, ukrajinska, jugoslovenska, bolgarska, lažiško - srbska in slovanska ameriška sla-vistika; dalje oddelek e slavistiko v tujih jezikih, potem sokosko slavietiko, leg onar-sko slavistiko, propagandno in turistično literaturo ter poseben oddelek o samosloj-nein poljskem pristanišču v Gdymji. <>b otvoritvi te značilne razstave bo imel slavnostni govor češkoslovaški poslanik v Parizu dr. S. Osuekv. Leihnitz in Slovani. Revija »Germano6la-vica« je priobčila studijo mladega nemškega slavista dr. K. Bitlnera: »Sav:ca bei G. W. Leibnitz«. Pisec skuša končno določiti odnos tega nemškega fiozofa do Sovanov. Domnevo. da je bil Leibnitz slovanskega rodu, zavrača pisec le delno: bil je e:cer po rodu Nemec, a je imel v krvi tudi slovansko primes. Leibnitz se je za mladih let zanimal za Poljake, pozneje je vneto proučeval govorico izumirajočih polabskih Slovanov, najbolj pa ga je mikala Rusija, s kaiero je navezal mnoge stike; znano je. da je bil v korespondenci tudi s carjem Petrom Velikim in je preko njega dal pobudo za ustanovitev pe-trograjske Akademije znanost Povod za Leibnitzovo rusofiletvo pa vidi pisec nave- dene razprave v filozofovem nenavadnem spoštovanju do Kitajske; sanjaril je o tem, kako bi se to ognjišč? stare kulture zbližalo z evropsko kultaro. Najnaravnejšega po*rodova lac med Kitajci in Evropo pa je Leibnitz videl v Rusih. Toletnica Františka Taborskega. Češki listi so se minule dni spominjali 751etnice pisatelja. prevajaleji in umetnsotnega kru.ka Františka Taborskega. Taborskv, ki je bil dolga leta profesor v Pragi, je posebno zaslovel po svojih prevodih iz ruščine (zlasii Lermonlova) in po študijah o likovnih 'im?1. nikih (H. Shvvaigerju. Uprki in dr.). Za desetletnico češkoslovaške republike je eku;>-no z grafikoni K. Vykom izdal krasno knjigo v Pragi, v kateri poveličuje z vznešei,-mi besedami njeno preteklost, sedanjost a slovansko bodočnost. Taborskega odliki-je visoka estetska kultura in fin uruetmski čut. Sodi tudi med prave češke »vlasten v najčistejšem pomenu besede: ki lvibijo narod nesebično, s srcem in z dejanjem. Prikjpnemu češkemu Slovanu tudi naše čestitke! 80letniee Jaroslava Vrchlickcga so se spominjali njegovi čestilci dne 17. t. m. Ln naslednje dni v Pragi in v drugih mestih. Posebno značilna je bila proslava v Bratislavi, kjer so io priredila nemška in madžarska društva, profesor Karlovega vseučilišča dr. Otakar Fischer pa je v nemščini predaval o predmetu: »Goethe in Vrchlick.v«. Razveseljivo je, da se nemška in madžairka manjšina na Češkoslovaškem vedno bolj zbližujeta s češko in slovaško kulturo. KHUHRMH nEBOTOIK BO OTVORJENA V SREDO, DNE 22. FEBR. 1953 OB 7. URI ZJUTRAJ 2791 fltoiiiače vesli + I. kongres pravnikov slovanskih držav v Bratilsavi. Za ta kongres, ki se bo vršil •od S. do 10 septembra 1^33., je prireditveni odbor že sestavil vabila in jih bo razposlal v najbližjih dneh. lz razlogov šteil-aje, se vabila ne bodo dostavljala posameznikom neposredno, marveč bodo poslana na strokovne organizacije, ki jih bodo razdelile med svoje članstvo. Kongres bo obdelal i:, važnih pravniških vprašanj in so Slavni poročevalci že javili generalnemu taijni-š-.vu. kdaj bodo njihova poročila gotova In v kavt-jvm listu bodo objavljena. Od naših r. fcrentov bo g. univ. prof. dr. Stanko Lapa j n« objavil svoje poročilo v aprilski številki Slovenskega Pravnika-, g. tir. Hugon Werk pa v »Mj< sečniku pravničkoga d.ru-š-.va« takisto v aprilski številki. + Imenovanje v prosvetni službi. Profesor na klasični gimnaziji v Mariboru Karel Prijatelj je imenovan za inšpektorja v ministrstvu prosvete. ♦ Novi upravnik zagrebškega gledališča. 'Nj. Vel. kralj je na predlog ministra pro-SK-ete imenoval za upravnika narodnega •Gledališča v Zagrebu Petera Konjoviča do-•sle; upravnika narodnega gledališča v No-•vem Sadu. •JVtc nove$a? O seveda! Beli dnevi le še par dni! Ne zamudite edinstvene priložnosti! SOUVANOVA REVIJA BELEGA BLAGA MESTNI TRG ŠT. 24 + Iz sanitetne službe. Upravitelj javne 'bolnic-p v Murski Soboti Jože šušteršič .ie ■v »tem svojstvu premeščen k javni bolnice j v ptujni. Za upravitelja javne bolnice v 'Murski Soboti pa je imenovan Milan Flor-jancič, doslej upravni uradnik splošne bolni ice v Mariboru. • * Državne železnice ne sprejemajo novih "uslužbencev. Na pmliog generalne direkcije držav,nih železnic je finančni minister iz-«dal naredbo, da se ne strnejo sprejemati novi uslužbenci državnih železnic, ker sc je -coui.-t na železnicah znatno zniža/l in se je <\ i »t i meri znižalo tudi delo. Ta odredba "►stane v veljavi do preklica. + Akademsko društvo »Jugoslavija* v Brnu je izvolilo na izredni skupščini, ki se vršila 13. t. m. svoj novi odbor: predsednik letina Fran, podipreisednik Umclt Dra^o, t.a, n i k Gan t ar Jože, blagajnik Brumait Adolf, glaivni revizor Hmbalek Jurij, z ostalimi odborniki in revizorji. Akademsko društvo -.Jugoslavija: stopa v 23. leto svo-j sra delovanja in zato prosi vso našo široko javnost za vsestransko morailno in pmotno pomoč. + Zapuščina v Ameriki. Glasom dopisa •nase,aa generalnega konzulata v Chicagu, IM od 1"». decembra 1932. št. 6257 je leta U>:>1 v St. Louiisu, M ian. umrl Tomšič An-■U,-n (Touser Tony). Dediča njegove zapuščine bi bila brat Janez in sestra, katere bivališče imenuje >Zavc« &t. 41, občina *Po-■eavc: Oba kraja pa s>ta neznana. Ker manjkajo tudi drugi potrebni podatki teh ■dedičev, se vsa županstva, župnijski uradi in še posebuj vsi prizadeti naprošajo, naj pošljejo njim aventueino znane podatke iz- Pri boleznih krvi in kože, kakor tudi pri po oprišču in sojedcih skaženi polti vzemite Saxlehnerjevo naravno grenčico HUN1ADI JANOS. Poživlja cirkulacijo krvi, odvaja škodljive snovi, pospeši pre-osnovo, čisti kri in ureja stolico. Normalna doza: pol kozarca izpijte zjutraj na tešče. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in vseh boljših trgovinah. Pazite na etiketo z rdečim srednjim poljem! semenskemu referentu banske uprave v Ljubljani. ♦ Slovensko planinsko društvo pro-si svoje poročevalce, da zopet redno pošiljajo poročila o snežnih razmerah. ♦ Polovična vožnja bo od 18. do 23. t. rn. •v Maribor k prireditvam Mariborskega smučarskega kluba. Potrdila pirisostvova-•tfcja izdaja .»Piitnik*, Maribor. ♦ Naši v Ameriki Med našimi ameriškimi rojaki dobro znani cleveiandski odvetnik Pran 'Lavše je bil nedavno na tamkajšnjem mestnem sodišču zaprisežen kot sodnik mesta Clevelanda. V sodni dvorani so bili zbrani skoraj vsi clevelandski sodniki z vrhovnim sodnikom na čelu. — sSloven sko-hrvatska z veza t v Calumetu. znana podporna organizacija, bo letos slavila tridesetletnico obstoja. Krajevna društva te organizacije so večinoma v Michiganiu in Minnesoti. Ob samotni cesti v Jahnstow»u so našli truplo 60 letnega rojaka Janeza Muhe. Ob njem je ležala lovska puška. Oblasti trdijo, da je mož izvršil samomor. Pokojnik je bil zaposlen v nekem rudniku — Pri zadnjih volitvah v Eiy je bila izvoljena tudi znana Slovenka Amalija Zgonče-va, ena najstarejših tamkajšnjih naseljencev. Bila je izvoljena za >police mntronc. V rudniku je bil zasut rojak Janez Milavec in je tretji dan po nesreči umrl. Zapušča ženo in šest otrok. V Chicagu je umrla Marija Peternelova, stara 56 let, doma iz Kleč pri Ljubljani. -Istotam jc preminil rojak Janez Volkar, doma iz Škofljice pri Ljubljani, star 52 let. V Canon City je priminila Marija Javornik. rodom iz Zagorice na Dolenjskem, ki zaoušča moža in šest otrok. Par dni pozneje pa je v istem kraju umrla Kristina Anko, ki je bolehala več let. Stara je bila 50 let. doma pa je bila iz Ribnice. ♦ Novi grobovi. Na Studencu pri Ljubljani je umrla gospa Kristina Hribarjeva, soproga vratarja umobolnice. Pokojnica ie bila stara šele 33 let in zapušča bridko prizadeten-u možu dva otroka. Bila ie hčerka znanega zavednega narodnjaka g. Mr-citie iz Spodnjega Kašlja. Pokopali jo bodo danes ob 16. — V Laškem je v soboto zaradi otnpnenja srca nenadno umrla ga. S c h o n e r j e v a, lastnica znanega pe-n-^iona Huma. Pokojnica je bila več let uslužbena .pri grajski upravi v Iloku. Leta 1931 si je zgradila v Laškem peusion, ki je bil zlasti v sezoni vedno zaseden. — Na Vidovdanski cesti 9 v Lj-ubfljani ie umrla gdč. Karoiina Carner - E c k e r t, zasebmica. Pogreb bo danes ob 16. — Po-koinim Mag spomin, žalujočim naše soža-Ije! ______ „U. F." 1933 SPOKOJSTVO ZA DAME ♦ Sodišče za zaščito države je včeraj izreklo obsodbo proti skupini dr. Vorkapiča. Dr. Vonkapič je bil in contuimac.iam obsojen na kšna napaka. Pa ni tako. Na prvih dveh straneh iste številke sitraši samo devetkrat nemška oblika >Bel-gradt za našo prestolnico Beograd. Uredništvu lahko tiho povemo, da so v Berlinu do 1. 1930. dosledno rabili obliko ■»Belgrad< leta 1931. pa smo že našli v nekem koledarju >Belgrad (BeogradDr. Anton Breznik pravi v svodi slovnici: Slovanska lastna imena rabimo prav tako v nespremenjeni obliki; slovenskemu pravopisu (črkopisu) prilagodimo navadno lc bolj znana imena, n. pr. Lvov (poljsko Lwow), Varšava (poljsko \Var-s&awa), Praga (češsko Praha) itd. Razen tega polje naša pesem: * Stoj i, ©toči tam Beli grad«, torej se spačenka ne •da zagovarjati niti z izgovorom, da je to •slovenska oblika. -»Slovenec- bi se lahko že enkrat otiresel nemške oblike >Bol,grad - ter rabil slovamsko (povzel po > Slovencu c) ime •Beograd. Ono govor je tuje o obdolžit vab s teim mirno odpade. R«s je, da ne zadošča samo jiiigoslcvenstvo v naslovu, ne zadošča •p«a tu«fli ne samo v besedah. ♦ Mlada zakonska dvojica se je zadušila. Ko sta se grela pri peči, ki je bila zakurjena z ogiljem. sta se v Sikoplju zadušila zakonca Peter Cvetk ovit in njegova žena, ki sta se šele pred tednom dni poročila. ' ♦ Zaradi bolezni si je preparata trebuh. *V Ruskem selu v Ba-nat.u se je sedemdesetletna starfka Ana Ferencova slekla do so-'lega ter si z ostrim nožem razparala trebuh. V težikeim stanju je bila prepeljaina v bolnico. Zd.ravniki divomijo, da bo ostala pri življenju. Obupni čin je izvršila zaradi bolezni. ♦ Požar je nastal v noči na 17. t. m. pri nosostniku Martinu litini v Zlatoličju. Goreti je z-ačeflo s slamo krito gospodarsiko poslopje, katero so plameni kaj hitro uničili •s poljskimi pridelki vred. Kako je ogenj na-«stal, še ni pojasnjeno. Na pomoč so prini-teli gasilci iz št. Janža na Dravskem polju, ki so požrtvovalno preprečili, d>a bi se ogenj razširil še na sosednja poslopja. Pri •tej priliki se je zopet pokazalo, kako pomanjkanje vode je na deželi ob sličnih pri-iikah. Posamezne občine bi vsekakor morale skrbeti, da si uredijo cisterne, škoda se ceni na 15 000 Din. ♦ Ne sme v krčmo. Okrajno sodišče v Laškem je prepovedalo Hinku Korenu, rojenemu 1907 v Petrovčah, elektrikarju iz Trbovelj, zahajati v krčmo za dobo pol leta, in sicer od 12. t. m. do 12. avgusta 1933. ♦ Zima je draga. Velikim izdatkom za kurjavo se pozimi često priključijo še izdatki za zdravljenje. Iz navidezno nedolžnih »prehladov se lahko ra-avijejo nevarne bolezni. Zaradi tega je najboljše, če se že pri »prvih znakih prehlada zatečeta k Aspirinu •»Beyer«, o katerem se upravičeno pravi: ■mala tableta, vertik učinek; majhen izdatek, velika korist. ♦ Obledele obleke barva v različnih bar-vah in plisira tovarna Jos. Reich. Splošno =nano de.istv~ je, da je zajtrk zelo važen za vzdržljivost in svežost tekom dneva. Kar velja za odrasle, to je še važnejše za nerazviti organizem deteta. Mali "učenec ali učenka morata zjutraj opraviti najvažnejše delo in potrebujeta zato pred odhodom v šolo dodatek hrani, ki jo okrepi. Deca ne sme med tem preveč jesti, ker se s polnim Iz LpMjane u_ Nova umetnina kiparja Nikolaja Pir- nata j«' razstavljena v velikem izložbenem •oknu molili e turdke Noblese; (Ravnikar ■ ml.) v pa'ači Viktoriji na Aleksandrovi cesti. To je akt mladega dečka v mirni pozi, tzgotoviljen v mavcu. Kipec je v celoti posrečena umetnina, ki vzbuja enako pozor-nest. kakor doslej istotam razstavljeni portreti našeiga marljivega kiparja. u— Operna in koncertna pevka goepa •Par.Ma Lovšetova priredi svoj vsakoletni 'koncert v ponedeljek 13. marca ob 20. v •FilhaTinonieni dvorani. : u_ Prirodoslovra sekcija Muzejskega društva za Slovenijo priredi evoje sedmo •polju lino znanstveno predavanje v četrtek 23. t. m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice. G. primarij infekcijskega oddelka javne bolnice v Ljubljani, dr Valentin Mer šol !bo govoril O malariji*. Ob skioptičnih slikah nam bo tolmačil raz.voo in sliko bolezni, življenje njenega povzročitelja, kakor tudi vlogo za malarijo tako važnega komarja anophelesa, ki ga poznamo tudi iz mnogih krajev Slovenije. Celo v naši najbližji okolici, v Dobrini ja h, so odkrili leglo maila- , rije Predavanje bo gotovo za vsakogar iz- J redno zanimivo, zato vabi sekcija nao«irše J slooe na to predavanje. | u_ Predavanje v društvu »Pravnik« bo •jutri 22 t., m. ob pol 21. v restavraciji -..Zvezdic. Predaval bo g. bon. univ. prof. dr. Ludvik Bohm: >0 socialističnih doktrinah in revizionizmu (ob priliki smrti Edvarda Bernsteina) i. Vabljeni vsi člani in prijatelji društva BELA NOC JE NASLOV MAŠKARADI, KI BO NA pustno soboto 25. II. 1933 V VSEH PROSTORIH NA TABORU. u_ Socialno-gospodarski tečaj ZKD. Da^ nes bo predaval g. dr. Petrič, specialist za socialno higieno, o življenski moči naroda. Predavanje se prične ob 19. Povabljeni vsi. predavanje je brezplačno, vršilo pa se bo v Kazini, 11. nadstropje. u_ Plinska vojna. Krajevni odbor Rdečega križa bo priredil v četrtek 23. t. m. ob ik»1 19 v dvorani OUZD predavanje o zaščiti civilnega prebivalstva v primeru plinskih napadov. Predaval bo g. Josip \Ve-ster, prosvetni inšpektor v p. V!iiu 16. uri. Vodil bo g. inž. Vladimir šubic. Zbirališče točno ob določeni uri v vestibuiu nebotičnika. Vabljeni člani in po njih vpeljani gostje. želodcem ne more -čiti. Tisoč-" zdravnikov priporočajo že leta za zajtrk koncentrirano lahko prebavljivo krepilno hrano Ovomaltine. Ovomaltinp izborno prija. se pridobiva iz slada, mleka, jajc in nekaj kakao-a. Kakao je dodan samo zaradi boljše arome, ne zaradi hranilne vrednosti. u_ Krajevna organizacija JRKD za XI. in XII. volišče dAorskega okraja bo imela 5oi/om DOM4 Tel. 33-87. Danes ob 20., jutri ob 18. in 20., v četrtek ob 20. uri Gustav Frohlich bi Renate Miiller v ljubavnem filmu „Pesem ljubezni" Pride! Boby naprej Pride! Harry Picl 2262 CEJS6. oo. piw_ Jšnrt S. S. Kolina. Ruski emigrantski ti^k i" posvetil tople m'kroloje nedavno v 1'raei umrlemu Stanislavu Salcz jovifu Kohnu. ki ie bil ena izmed največjih nad rusko - emigrantske znanosti. Kolm ie bil učenec tudi pri nas znanepa akademika Petra Strjveia in (^e je bavil s teorijo s!at'stike in z raznimi zapletenimi problemi narodnogospodarske filozofije in matematike. Njegovo poiriavitno delo je izšlo v češkem jeziku z naslovom »Zakladv teorie statistieke meto-■ Iv". Kohn je umrl sorazmerno mlad. sredi dela za ono znanstveno panoaro. ki ima v Evropi le malo takih specialistov, kakor ie bil (»okoinik Zanimivo je, da je bil Kolm l»o narodnosti in veri Zid, po državljanstvu Poljak, kot učenjaka Roz-pravy Aventina« in >Literamv Noviny^. je nastala v češkem revijskem tisku obč it na vrzel. V zli c težki krizi pa češka kulturna podjetnost ne odneha; že je na vidiku nov časopis podobnega značaja. Izdajala ga bo založba 'MelantrichČasipos se bo imenoval ^Listv pro uničili a kritiku« in bo izhajal v redakciji jK*«bnega .iredniškesa odbora, ki sra na zunaj predstavljata dr. lie-drieh Fučik in dr. Vilem Zavada. Med so-trudniki se omenjajo F. X. Šada, Ivan 01-bracht, J. L. Fis<-her, Miloš Weingart, Bože-na Beneševa. E. B. Lukač in drugi. Poljska državna nagrada za glasbo je bPa pr'znana Eusenu Morawskenui, sedanjemu ravnatelju konservatorija v Poznanju, za balet s-Svvitezanka«. Oilikovanec je avtor orkestralnih skladb »Vae virtis«, »Fleurs Pon Ouijoter, >Prr»metejska fantazi-jas: in dr. Pravkar je dovršil balet >!,jube-7.en«, ki sa pripravlja varšavska Velika opera. Slovaki v Jugoslaviji, ki so sf lani ustanovili v Petrovcu Slovaško Matico, bodo dobili svoje 'iterarno in kulturno clasilo. Izhajalo bo v obliki zbonrka četrtlelno v redakciji uredniškega odbora, ki mu bo načeloval pisateli Jan Čajak. Praški kvartet je pravkar na turneji po Veliki Britaniji, kjer s svojim delno tudi češkim ulasbenim repertoarjem doseza prav častne uspehe. Poljska anketa o najboljši knjigi. Dnevnik »ABC* je priredil anketo o najboljši poljski knjiei. Odgovorilo je 77 oseb, med njimi 18 pisateljev, 13 književnih kritikov, 7 politikov in zastopniki raznih drugih in-teVeenčnib poklicev. Izmed odgovorov cre 41 glasov na polisko in 42 na tujo knjigo, izmed vseh pa 35 na leposlovje. Umljivo je, da Lipo« na Borštnikovem trgu ob sijajni udeležbi letna skupščina JRKD »a dvorski okraj Sku-pščimo je vodil predsednik organizacije g. inž. Ijad. Bevc, ki je poda.1 krajše poročilo o delovanju organizacije, obširneje pa je poročal tajnik g. Malgaj Blagajniško poročilo je podal g. Bežek Z vzklikom je bil povečini izvoljen dosedanji odbor z inž. Bevcem na čelu. Skupščino sta pose-tila tudi župan dr. Dinko Puc in pod predsednik sreske organizacije g. dr. Cepuder. Prvi je obširno 3u temperamentno razpravljal o stremljenju •punktašev in odločno obsodil njih raz-dira -no delo, nakar je poročal še o mestnem gospodarstvu in finančnem stanju občine G. dr. Cepuder je razložil pomen in nalog" krajevnih organizacij JRKD, g. ravnate'5 Reisner pa jc kot predsednik Gospodar-^k"-ga in prosvetnega društva za dvorski okra i. ki proslavi aprila meseca 25 letnico svocv-ga obstanka, povabil vse navzoče, da ee udeleže jubilejne prireditve teza društva, ki je takorekoč matica obeh političnih organizacij v okraju. u— Jadranaši! Dane« oib 20. redni članski sestanek Ker so na programu važr,e društvene zadeve, udeležba za vse članstvo strogo obvezna! u_ Društvo »Tabor< pevski odsek ima danes ob 20. skupno pevsko vaij-o. Ker nastopi sbor na prireditvi Hubadove župe 12. marca, je navzočnost vseh pevcev ki pevk nujno potrebna u_ Pevsko društvo >Slavec< obvešča vs-^ članstvo (mešanega pevskega sbora) da sn bo vršil jutri strogo obvezen sestanek v društvenem lokalu. u— Občni zbor Pevskega društva poštnih uslužbencev bo v nedeljo 2-5. t m. ob 15. v spodnjih prostorih hotela Miklič. Vabljeni so vsi redni, ustanovni in podporni člani. Po končanem občnem ziborovanju se bo vršil družabni večer s (petjem, na katerega je vabljeno vse ostalo potit,n o osobje. u_ Podporno društvo za gluhonemo mladino bo imelo svoj redni občni zbor v petek 3. marca ob 17. v gluhonemnici z običajnim dnevnim redom. Samostojne predloge je treba javiti odboru pismeno najkasneje teden dni pred pričetkom občnega zbora. u_ Zadnje cepljenje proti davici v Mostah bo 24. t. m. in sicer ob pol 9. v šoli •v Mostah, ob 15. pa v šoli pri Sv. Petru nu 'Polju. u_ Likof ob dovTŠitvi nebotičnika. Zd^j tpa je nebotičnik ivs popmi.TKma dograoen in ■so opremljeni tudi notranji prostori. V s.->-•boto zvečer je bil likof pri MikJiču. V veli-tki dvorani so se zbral i poleg vseh obrtni-»kov, ki so sodelovali pri opremi nebotičnika, novi predsednik Pokojninskega zavodi g. dr. Baltič z upravnim; svetniki gg. RiV»-nikarjem, Yx>všvn ocn in M Mavcem, stavbni »vodja, in projektant g. inž. airh. Šubic, g?, ■inž. Medved in K h ara, direktor PZ dr. £-i-•gadin ter gg. dr. Vrančič in Frelih. Goste 'jc pozdravil šef Ljubljanske gradbene druž-«be g. Ivan Bricolj, ki je čestital pr^dveem. ^projektantu arh. Šubicu in vodstvu PZ, •nakar so sledile še medsebojne čestitke posameznikov. G. Ivan Bricelj je prečita) budi •brzojavno čestitko bivšega predsednika FZ-•g. Vekoslava Vrtovca, nakar je poudaril g. •Lovšin koristi, ki bodo izhajale iz nebotičnika za zavarovance. V dvorani se je razvila domača zabava, obrtniki pa so spomnil s primernim zneskom tudi breepo-seilnih in zbrali pose&ej še 3000 Din za Rd*>-či križ. u— Reševalna postaja je izvršila v preteklem letu nad 2500 prevozov ter je hišo v bolnico prepeljanih budi 153 nalezljivo bolnih z Infekcijskim vozom. Lani so ukinili staro konjsko vprego in sedaj prevažajo bolnike le z reševalnimi avtomobili, ki jih ima reševalna postaja tri na razpolago. Le nalezljivo bolni se prevažajo še z reševalnim vozom in s konji mestne pristave. Potrebno je misliti na to, da se določi en rešilni avto za prevažanje nalezljivo bolnih, dočim naj se za prevažanje ostalih nabavi še en avto. Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani Sterjise sa označbo kraja pomenijo: l. Ca« opazovanja, 2 stanje barometra, 3 temperatura, 4. relativna vlaga » %. 5 smer to brzina vetra. 6 oblačnost 1-10, 7. vrst* padavin g padavine » mm Temperatura: prv€ Številke pomenijo najvišjo, tras® najDižjo temperaturo 20. februarja ILjubljana 7, 756.8, _2.2, 96, NE1. 10, 4.3 tene«; Ljubljana 13, 756.5, —1.5, 90. E4. 10, Maribor 7. 758.2. _3, 90. mirno, 10. 3.0. sneg ®asreb 7, 756.5 —1, 80. NES, 10 3.0, sneg; •Beograd 7, 757.2, —2, SO. mirno, 2, •Sarajevo 7. 75«.5, _4, SO. mirno. 10, _; »Skoip^e 7, 760.6, _1, 80. mirno, 9, _; •Split 7, 756.9, 10, 80, SE18. 10. 7.0, dež; Kumbor 7, 752,5 10, 70. NW4. 10, 8.0. dež; Rab 7. 756.6, 5, 90. SE14, 10, 2, dež. Temperatura: LJubljana 1.1. —2.6; Maribor 1.8, _3; Zagreb —2; Beograd —, »—3; Sarajevo —, —6; Skooloe 5, —5; Split fll, 6; Kumbor —, 8; Rab —, 1.0. • Sonce vzhaja ob 6.55, zahaja ob 17.34. I Luna Tzhaj« -ročno izročiti razmeram primerno podporo, in vsi vam bodo odgovorili, da je vsaka še v nedeljo 12 let.ni France Jančar po nesn-■či desno roko v slamoreznico, ki mu jo je krezala v zapestju. Ivanka P. je odšla rrče-raj na sprehod na Golovec, kjer ji je pa •na mokrem terenu sfpodirsnilo in je padla ■v> bregu ni-zd-ol teir se je hudo obtokla ob direvesih. Vsi ti poškodovami se zdravijo v bolnici. u— Kdo hoče na severni tečaj? Prejeli smo: Kdor še ni bil na severnem tečaju n bi si rad za mafhne denarje ogleda! vse zanimivosti in lepoto tega koščka naše zemlje, na; pride v soboto 25. t. m. zvečer r,a veliko taborsko maškarado, kjer organizira princ Karneval veliko ekspedicijo na severni tečaj. Oprema naj bo po možnosti taka, da bo odgovarjala devizi te ekspedi-cije, ki ie »Bela noč«. Seveda pa niso s tem izključeni klovni, domini itd., saii so princu ljubi vsi. ki ga imajo radi. Vstopnina ie samo 15 Din, kar pač ni veliko za tako ogromno ekspedicijo. Saj veste, da princ pač ne more prenašati sam vseh izdatkov, ker je, kakor nam is zaupal, že dosedaj t nor a! odrinti ogromne vsote. Zato pa vsi reflektanti in radovedneži, ki bi si radi ogledali ta pohod, v soboto zvečer na Tabor! u— Vsem, ki so dobre volje, povemo, da fc bo v.ršil na pustni torek v Kazini maška-nadni ples, ki ga .priredi Sokol K. Izdamo lahko že danes, da se pripravlja nekas skupin za posebne točke taiko, da smeha ne bo manjkalo Pa tudi druge dostojne maske so dobrodošle Za vse usruge dobrote bo v do "oijni meri skrbijo no. PTidite torej vsi, ki ste radi veseli, saj vas bo Sakol II tudi to ■pot povsem zadovoljil. Sodeluje Ronnjr-jazz. Vstopnina 10. Din. u— Pevsko društvo »Slavec«- priredi na pustno soboto 25. t. m. točno ob pol 9. žveči r v prostorih hotela Union svojo običajno društveno maškarado. Sodeluje priznani Sonny-boy jazz s prav bogatim plesnim sooredam, tako da bo vsak plesalec prišel na svoj račun. Tudi za prigrizek in pijačo je preskrbljeno. Točila se bodo vina iz priznane Gradove kleti iz Zg. Kašlja. Dvorana bo prav okusno po načrtu slikarske Vrdke špele-tič okrašena. Vse maske se zbirajo od pol 9. do 10 zvečer v beli dvorani, odkoder se bo vršil sprevod mask. Vstopnina 13 Din. u— >Veš, Metka, mamica mi pripravlja »oapirnato oblekico. Mala, bela snežinka bom na otroškem ringaraja, na pustno nedeljo, v Union u Pridi še ti, tvoje prija-"e.tfice in prijateljčki. Sag bo tako le,po. Prijavnice dobiš za to našo zabavo v pisarni '-Vene, Prečna ulica 2, pritličje, ali pa v soboto, 25. t m. v da Diski sobi kavarne Kmo-♦nc. Tam nas čakajo lopa presenečenja. A •o tem ti povem še prihodnjič TKD Atena. u_ >Ena noč v Kranju« je naslov sokolski predipustni prireditvi, ki bo na pustno soboto 25 t. m. v vseh prostorih Narodnega doma Dostojne maske, posebno še skupine zelo dobrodošle. Iz Celja e— Dva lepa shoda JRKD. V nedeljo •dopoldne »e je vršil v Koše ni nov i gostilni •na, Vranskem zelo dobro obiskan shod K.KD, ki ga je vodil g. Karel K oš en in a, •Narodni poslaaec g. Ivan Prekoršek je iz-•cr.pno poročal o političnem in gospodarjem položaju, nato pa dajal razna pojasnila in sprejema! prošnje in pritožbe. Ob '15. so se zbrali v narodni šoli na Gomil tskem zaupniki JRKD z Gomilskega, Vranskega, PoLsele, iz Grajske vasi, Prekope. •Lirastovč, St. Petra iu št. Pavla pri Preboldu h konferenci, ki se je pa zaradi velike •udeležbe pretvorila v shod. Narodni po slanec g. Prekoršek je tudi tu poročal o po-»laičnem in gospodarskem položaju ter o punktaciij-ah separatistov in znanem napadu »ia Sokolstvo. Shod je rodil g. Franjo še •Ka, šolski upravitelj na Gomilskem. Na neh Vrhu tega b> se pa vsem naravnim mineralnim vrelcem že itak nizki konsurn (uvozna prepoved v Avstriji in Italiji, izredno visoka uvozna carina na Madžarskem) še skrčil io bi prišla take podjetja ob rentabilnost. Prizadete vrehike uprave zaradi tega prosijo, da se nikakor ne uvede nameravana trošarina na naravne mineralne vode. in predlagajo, da se kot nadomestek za to trošar no izdatno obdavčijo razne umetne brezalkoholne pijače, o katerih je znano, da so celo zdravju škodljive. Tudi bi raj bila podvržena trošarini dvoogljikovokisla soda. S tem bi bilo pomagano v prvi vrsti vinogradn kom, ki itak trpijo zaradi hude vinske krize, im posredno tudi mmcralnim vrelcem. Gospodarske vesti = Krožek za pridelovanje travnih semen. Po prizadevanju sreskega načelstvu v Kranju se je ustanovil 18. t. en v Skofji Loki krožek za pridelovanje travnih semen. V krožku so posestniki iz Vinharjev pri Poljanah nad Škof jo Loko, en posestnik pa iz Kokrice pri Kranju. Ti imajo ž« izkušnje na tem poprišču in je pričakovati, da se iz prvih početkov kmalu razvije nova pridob tna panoga za umne kmetovalce, ki bi sc specializirali v pridelovanju travnih semen. T« panoga ima vso bodočnost, ker je odvisno oo nje izboljšanje našega pridelovanja krme in s tem seveda živinoreje in mlekarstva. Pridelovanje semen je že davno nujno potrebno, saj gre iz države obilo denarja za nakup dragih travnih semen, ki bi jih prav lahko doma pridelovali. Na ustanovitvenem sestanku v Skofji Loki, ki ga je vodil kmetijski referent Lu-stič. s eje sporazumno določil tudi travm izbor kot podlaga g.ede vrst trav. V izboru so trave, ki so iz strokovnega in icupčij-skega vidika najvažnejše. Kazen trav bodo člani krožka pridelovali tudi seme bele detelje in rožičkaste nokote, ki sta za sestavo travnih mešanic zelo važni. = Obfni zbor Zadruge sadnih trgovcev in izvozn kov v Mariboru je bil v nedeljo popoldne v hotelu »Onu» pod predsedstvom velctrgovca Srečka Krajnc.i iz Pcs-nice. Navzočn i so bili tudi zastopniki ob'a-stev in vseh važnejših mariborskih gespo-tfarsk h ustanov. Potreba organizacije se je pokazala že dovolj jasno v minuli sadni izvozni sezoni, v kateri so bili dosežem vsestransko lepi in zadovoljivi uspehi. Priznanje gre zadrugi tudi za lep usrjeh razstavo sadja in transportnih potrebščin na razstavi »Mariborske jeseni«. Razstava se bo letos še v večiem obsegu ponovila Pričakuje se, da bodo spoznali potrebo lastne organizacije tudi oni, ki doslej še niso vč'anjeni. = K op k ur zi in prisilne pomvnave v Januarju Splošna državna statistika ministrstva za notranje por-Ie uradno objavlja, da je bilo v januarhi letos otvorjen'h v vsej državi 43 konkurzov in 43 prisilnih porav» nav. Po banovinah so nove insolvence razdeljene takole (prve številke konkurzi, druge v oklepajih prisilne poravnave): v var= da-ski banovini 2. v vrbaski 1, v dravski 6 (8), v drinski 1 (2j. v dunavski 7 (7), v zetski (7). v moravski 5, v primorski 2 (4). v savski 17 (9), v področju uprave mest3 Beograda 2 (6). V istem času lanskega leta je bilo otvorjenih 74 konkurzov in 111 prisilnih poravnav. = Podatki o blagovnem uvozu Finančno ministrstvo je naprosilo prometno, naj napoti vse poštne urade v državi, da v smi» slu odredbe finančnega ministra z dne 31. oktobra lani zbirajo od uvoznikov potrebne podatke o vrednosti uvoženega blaga in da uvoznike opozarjajo, da se plačilo za blago v poštnih zavojih iz Italije vrši po kliringu Podatki so morajo potem pošiljati Narodni banki. — Izvoz vina V januarju se je izvozilo po podatkih enolo:-ke postaje v Zagrebu iz savske banovine preko 26 000 litrov vina v Češkoslovaško in v Italijo 29.000 litrov Po podatkih enološke postaje v Bukovu pri Negot'nu pa se ie iz tamošniega območja izvozilo v januarju preko 171.000 litrov vi* na v Nemčijo. Švico in Avstrijo — Odložena namera carinskih povišanj r Avstriji. Avstrijski finančni minister dr. NVeidenhoffer je nedavno izjavil v proračunskem odseku, da obstoja načrt zvišanja ae-rin. Kakor zdai poročajo z Dunaja, je ta načrt začasno odložen Kakor se zatrjuje, ee carine trotovo ne bodo zvišale pred poletjem. Sodi se. rla se bo zvišanje izvršilo morda š. Borze 20. februarja Na ljubljanski borzi so danes nazadovali vsi devizni tečaji razen Curiha in Amster. dama, ki sta ostala neizpremenjena. Av. strijski šiling se je zaključil v privatnem kliringu po 9.25 Din. Na zagrebškem efektnem tržišču Vojna škoda n: notirala. Od državnih vrednot so zabeležile zaključek 6% beglučke po 31.50. Privilegirana agrarna se je zaključila po 221. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2303.18 — 2314.54, Berlin 1361.25 — 1372.05, Bruselj 800.52 — 800.46. Curih 1108.35 — 1113.85, London 195.97 _ 197.57, Newyork ček 5680.47 _ ■570S.73, Pariz 225.21 _ 226.33, Praga 160 23 — 170.09, Trst 291.46 — 293.80. Zagreb. Amsterdam 2303.18 — 2314.54, Berlin 1361.25 __ 1372.05. Bruselj 800.52 do 804.46. London 105.07 — 197.57, Milan 291.46 do 293.80, Nevvvork kabel 5702.47—5730.73. ček 5680.47 — 5708.73. Pariz 225.21—226.33, Pra ca 169.23 _ 170.09, Curih 1108.35 do 1113.85. Curih. Pariz 20.325, London 17.725, Nevvvork 514.75. Bruselj 72.20, Milan 26.34, Madrid 42.725. Amsterdam 207.90. Berlin 123.05, Dunaj 73.18 (60), Sofija 3.75, Praga 15.27. Efekti. Ljubljana, Vojna škoda 198-202, 7 % investicijsko 44—46. 8 % Biair 39—40, 7-odstotni Blair 36—38, Trbovlje 145—150. Zagreb. Državne vrednote: 7% investicijsko 44.50—45, 4% agrarne 22.50—24, 7','c Blair 36.50—37, 8% Blair 39—40, 7% posojilo Državne hipotekarne 41—44, 6% beglučke 30.50—31.50; industrijske vrednote: Narodna šumska 25—30. Impeks 50 M žrebanje v drž. razr. loteriji Dne 17. februarja 1933 so bili izžrebani naslednji dobitki: Din 2.000 srečki Stev.: 58.380, 88.232 » 1.000 srečke štev.: 122, 4.423, 4.441, 10.863, 10.874, 22.708, 22.726, 22.739, 23.403, 23.452, 23.485, 35.568, 37.005, 37.063, 45.760, 45.787, 51.556, 51.578, 51.580, 58.341, 58.356, 58.388, 62.298, 65.331, 65.346, 65.380, 73.370, 84.485, 84.492, 88.285. Dne 18. februarja so bili izžrebani naslednji dobitki: Din 1.000 srečke štev.: 4.449, 4.471, 5.954, 10.857, 10.866, 22.728, 23.405, 23.406, 23.420, 35.561, 35.585, 35.593, 37.098, 42.513, 58.320, 58.351, 6Ž.202, 62.218, 65.307, 6r "28, 65.358, 73.373, 73.400, 84.411, 84.418, 84.478, 88.223, 88.254. Dne 20. februarja so bili izžrebani naslednji večji dobitki: Din 200.000 srečka štev.: 59.307 » 30.000 srečki štev.: 11.048, 14.428 » 20.000 srečka štev.: 35.795 » 10.000 srečke štev.: 31.491, 34.550, 34.184, 61.393, 69.211, 88.431, 40.799, 22.284, 25.311, 31.679, 36.289, 72.997, 73.188 Din 8.000 srečke štev.: 30.913, 34.921, 64.692, 85.023. 90.961, 97.583, 20.948, 21.638, 23.701, 30.722. 40.653, 43.522, 43.464, 49.273, 61.874, 74.769. 86.943, 2.891 Din 6.000 srečke štev.: 48.901, 51.921, 66.084, 28.182, 54.074, 61.780, 96.205. » 5.000 » » 35.704. 57.270, 68.436, 69.399, 95.919. 97.632, 22.477, 23.483, 24.565, 42.521, 49.602, 54.951, 59.869, 4.948, 6.182, 8.091, 12.347, 25.077. ^arad; telefonskega sprejemanja ne jamčimo za točnost Številk Žrebanje se bo vršilo vsak dan do 27 t. m Komur bo srečka izžrebana za majhen dobitek, mu Jc oomo na željo zameni a H tb Se nelzžrebpno srečko tpko da bo mogel igranje nadaljevati na visoke dobitke ZampniovaH hnmo ie »-oliko dokler ho noizžrebanil srečk razpoložljivih ManjSe dobitke bomo objavljali naknadno. Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv« Petra Ci 19 Prehlad in hripa nastanejo zaradi hladnih nos". »Hladne noge Vam slabijo telesno moč ter so vzrok»prehlada, hripe in nevarnih bolezni«, pravi dr. S. Read. »Če so no^e hladne, potem ie obtok krvi težji in to je razlog, da stalno predpisujem Saltrat Rodell kot odlično sredstvo za pravilsn krvni ob tel;. Kopel za noge s Saltrat Rodellom pospešuje pritok krvi v kožo, kjer kri napolni vsako žilico, ugodno ogreje nogo in dopolni tarfo krvni obtok. Poleg tega Vas tudi reši taka kopel vseh bolečin v nogi, kakor ozeblin, vnetja in oteklin. Vroča voda « Saltratom. ki vsebuje zdravilen kisik, predre v vse loinicc, omehča ve»a ožuljena in trda mosta, da lahko potem brez bolečin in nevarnosti odstranile kurja oče«a. Saltrat Rodell se prodaja v vseh lekarnah, drogeriiah tn parfumerijah. denar, Isis 30 blago, Dubrovačka 110 de. nar, šečerana Osfjek 145—150. Trbovlje 145 denar; bančne vrednote: 3750—4000, Privilegirana agrarna 221—223. Beograd. Vojna škoda promptna zaključ. ka 197 in 196, 7(rc investicijsko 44 denar, 4% agrarne 24—25, 6% beglučke zaključka 31.50 in 31.21». 7% posojilo Državne h;-potekarne zaključek 4150. Narodna 4100 blago. Privilegirana agrarna zaključka 223 in 221. Dnnni. Staatseisenbahnces. 14, Trbovl i-ska 17.5*?, Alpine - Montan. 12.20. Blagovna tržišča l rs + Ljubljanska borza (20. t. m.) Tendrmi-a za les mlačna. Zaključeni so bili eksekutiv-no 3 vag. hrastovih boulov prima, rezani zunanje neerčastih debel, od 40 cm premer* naprej, ravni, nevegasti, nezimasti, blago ne pregrobe konstrukturp, in sicer: 1 vagon circa 15 ni" 27 mm v suhem siar.iu, 1 va^on rirea 15 ms 36 mm v suhem stanju. 1 vagon circa 11 m3 48 mm v suhem stanju; plačljivo takoj, cena za 1 m* vajon meja 1200 Din. Z1TO 4- Chicago. 20. februarja. Začetni tečaji: Pšenirn: za marc 47.75, za maj 48.50. za julij 49.625: turščica: za marc 25.50, za maj 27.25, za julij 2S.625. + Winnipeg. 20. februarja. Začetni tečaji: Pšenira: za marc 48.375, za maj 49.25. zi julij 50.375. 4- Ljubljanska borza (20. t. m.) Tendenca ta žito zelo čvrsta Nudijo se: Pšemca (mlevska voznina slovenska postaja, plačilo 30 dni): baška 76 k-_' 290 - 292.50: hiška. 77 k2 297 50 - 30O: Uiršfica (inlev, voz., slov postaja. plačilo 30 dni): ča«u primerno suha. oromntna 122.50 _ 125: za februar 127.50 — 130: moka (mlevska voznina. slovenska postaja plačilo 30 dn i: baška. >0« 450 — 455: banatska. >0?« 4<10 do 465. -f Novosadska blagovna borza (20. t. m.) Tendenca stalna. Promet 51 vagonov. Pšenica: baška okolica Novi Sad, baška. r*>-tiska, srednje- in gornjebaška. sremska 231 236; baška. okolica Sombor 2:'. do 234; aornjebanatska 231 — 233. — Jermen: baški in sremski. 64'65 ka 110 d=i 115: pomladni. 06/67 ka 117.50 - 122.59. Turščiea: baška in sremska. za marc. apr !. maj 72.50—75. banatska, garnntir. 66—08. Oves: baški in sreni. 98—102 Mo';a: baška. banatska. *05* 315 - 330: sfir 200 3lM; >7? 200 — 210: »8,? 90 - 95. Otrobi: bahaški v jitastih vrečah 70 — 75: banat-ski v jutastib vrečah 67.50 — 70. Fižol; baški 'n samski beli 117 50 — 120 4- Budimpeštanskn t^rminska borza (20. t. m.) Tendenca čvrsta. Promet sreden. Pšenira: za marc 14.4i) — 14.43. za maj 14 35 do 14.36. Rž: za marc 7.22 — 7.25, za maj 7.69 — 7.70. Turšč ca: za maj 7.55 — 7.57. za julij 7.96 — 7.9S. Repertoarji Ul TBLJ A XSK O GLKD ALIšCR DRAMA Začetek ob 20. Torek, 21.: Zaprto. Sreda, 22.: Gospa ministrica. Sreda. Četrtek. 23.: Slava in njeni mešetarji. C. Pele k, 24. ob 17.: Pastirček Peter in kralj Br ljantin. Mladinska predstava. Izven, Znižane cene. OPERA Začetek ob 20. Torek, 21.: Baletni večer Pije in Pina Mlak- karja ter ansambla. B. Sreda, 22.: Morana. A. Četrtek, 23.: Zaprto (generalka). Petek, 24.: Blejski zvon. Opereta. Premiera. Izven. ★ >Gospa ministrica« je izmed štev Triih komedij, ki j;h je napisal najplcdovitejši srbski dramatik c. Branislav Nuš č, ena najbolj efektnih njegovih del. Naša drama jo ie igrala v sezoni 1929. '30. z velikim uspehom. Ponovi se prvič letos jutri za stalni abonma Sreda. Baletni veter, ki ga je naštudirala z na-š m baletnim ansamblom umetniška dvojica Pija in Pino Mlakar, je pri vseh dosedanji-i uprizoritvah uspel nad vsako pričakovanje. Vsi plesni ansambteki nastopi so izvrstno naštud rani Kepriza bo drevi za rpd B (n-> v sredo za red D, kakor je bilo včeraj objavljeno). Abonente reda A. B in D opozarjamo na spremembo opernega repertoarja: drevi bo baletni večer za red B. jutri pa »Morana« za red A. Premiera Santlore operete »Blejski zvon« bo v petek. 24. t. m izven abonmana. D?!o je prav posrečeno in zasluži vse naše zanimanje. Glasbene točke j« napisal prof. Saša šantel. instrumentiral pa iib je skladatelj L. ML škerjanc. Delo je izvrstno naštudira-no Dejanje se vrli na Bledu za časa svetovnih mednarodnih tekem Muzkalno vodstvo <® v rokah kapelnika Neffata. režijo ima g. Bratko Kr>ft. Opozarjamo na petkovo primero. Ejie.nI najslavnejših ruskih haritonisto« F. Rak lakov bo gostoval konec tedna v na^i open v vlogi Mefista v operi »Faust«. V tej vlogi je Baklanov že gostoval na našem odru in gotovo je ostal od takrat vsem poslušalcem v neizbrisnem spominu. MARIBORSKO OLFDALISCE Zapptfk ob 20. Torek. 21.: ftveik TI. del. B. Sreda. 22.: Zaprto. Četrtek, 23.: Pri belem konjičku. C. Vsak dan ena Štiri dni živa pokopana »Saarlouški dna vnuk« objavlja senzacionalno poroč:lo o najdbi nekega reševalnega oddelka v Neunkarchnu po on dot ni eksploziji gazometra. kolona je našla pod razvalinami žensko, ki je bila zasuta štiri dni. Njena rešitev je naravnost čudežna. Ponesrečenima je ostala pni življenju *amo zategadelj, ker so gasilci v razvaline hiše spuščali kisik. Ko so jo našli, je bila ženska nezavestna, pozneje so jo z umetnim dihanjem obudili k življenju. Otežkočen študij na nemških visokih šolah Letos o Ye'iki noč' bo z-ipustilo srednje šole na Nem"kcm nov h 400.000 abiturien-tov. Po dosedanji nraksi sodeč, se bo n«ij-hrže večji del dijakov odločil za nadaljevanje šolanja na univerzah in sličnih ustanovah. Zato je izdalo pristojno ministrstvo poseben pravilnik o ornej:tvah dotoka abi-turientov na univerze. Izpraševa!ne kemi-sije bodo pri ocenjevanju obiturientov morale izreči sodbo, če 'ma maturant človeško in duhovno kvalif-kadjo za visokošolske študije. Abiturienti. ki ne bi bili spoznani za sposobne, da n.idnliu.iejo študij na univerzah, bodo o tem obveščeni. V:soke šole pa jim ne bodo načelno zaprte, marveč se bodo nn univerzah i-Vcljučcvali od ugodnosti. ki jih uvižajo drugi dijaki teh zavodov. Želodčne bolečine, nritisk v želodcu, gniloba v črevesu, žolčrat okus v ustih, slaba prebava, glavobol, težak jezik, bleda barva obraza, izginejo često po večkratni uoorabi naravne »Franz Josefove« grenele«, s tem da jo izpijemo kozarec, predno ležemo spat. Specijalni zdravniki za bolezni v prebavilih izjavljajo, da je »Franz Josefovo« vodo toplo priporočati kot v te namene služeče domače zdravilo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Start angleških aeroplanov, ki hočejo pod vodstvom letalca Houstona preleteli Mount Everest Hudo de Vries V Luntemu pri Amsterdamu je praznoval tc dni 851etnico svojega rojstva znameniti rastlinski fiziolog Hugo de Vries. Med njegove največje zasluge spada to, da je znova odkril pozabljene Mendlove zakone podedovanja. s čimer je postal tako rekoč osno vatel j moderne znanosti o teh zako_ nih. Obenem jih je razširil s prevažnim naukom o mutaciji (skokovitih spremembah vrst). Do tega natika je prišel, kar je naj. bolj čudno, z rastlino ,ki sploh ni mutira. ia, temveč je bila navaden bastard. Strašen zločin zblaznelega očeta Na imenju Stneze v Šleziji se je te dni odigrala strahovita družinska drama. Invalid Liebethnl je paklal vso svojo družino: dva odrasla s'nova Otona in Riharda in hčer Emo. Ubil jih je s sekiro. Po zločinu je zažgal h4šo, sam pa je šel v skedenj in se v njem obesil. Kakor poročajo očividci, je kazal morilec že del j oa-sa znake duševne zmedenosti. Dan po umoru se je imel oženiti njegov najstarejši sin Rihard. Oče je večkrat izjavil, da ne bo dovoM, da bi prišlo do te zveze in da bo svoje otroke rajši poprej poklal. Grožnjo je izpolnil in le odsotnosti invalldove žene gre hvala, da je ostala živa, sicer bi bila tudi ona postala deležna usode svojih otrok. Tatovi kravjih repov V okolici Gradca strašijo že več dni tatovi, ki režejo kravam repe. V bližini Fohnsdorfa so na ta način porezali repove 104 kravam. Ko so prišle zjutraj dekle in hlapci v hleve, so videli, da so mlekarice brez repov. Orožništvo. ki išče storilce, suuni. da režejo kravam repe zato, da bi pri sili K kmete k nižjim cenam živine. Čez Donavo iz ene države v drugo Čudakova opoi oka Ugleden, precej čudaški trgovec v majb, nem belgijskem mestu je čutil, da bo km-močna. ker jo je izvršil pred toliko pii. čami. Nato e stari čudak legel, da umre. in se je jako veselil, da je še nekoliko ur pred svojo smrtjo spravil toliko učenih gospodov v zadrego. Potres v bvtomskem j ozemlju Kakor poročajo iz Bvtoma, so čutili te dni v mestu in okolici močne potre-no sunke, ki so navdali prebivalstvo z velik m strahom. Potres se je začel ponoči ob 2. UTi 30 minut m jc trajal nepretrgoma 16 minut. Zidovi mnogih hiš so popokali, dimniki so sc rušili in z mnogih hiš je padala opeka kakor toča. Ta potres je b l najmočnejši izmed vseh, kar jih pomnijo v Bvtomu. Na stotine preHvo'cev je hitelo zasilno oblečenih ra rrotito. Inžen je-;i se bojijo, da ne bi utegn;l p »tre* škodo bvtemskim ruuniKOin. kajti v uen.„ re predele pod zemljo k lila rove. ia voda in za- ANEKDOTA Ko je inž. Vasa S»-dič pred nedavnim v neki beograjski kavarni čital, da je zr.s-meniti angleški pisatelj Galsworthy smrtno nevarno obolel, mu je poslal brzo. javko naslednje vsebine: »Nikar ne umrite, preden ne dovršite nadaljevanja romanov »Dekle v službi« in 2>Cvetoča divjina«. Na svoje veliko začudenje je prejel dva dni pozneje brzojavko: ^Nadaljevanji, žst, že napisani .Gelsworthy.« Italija r ra v rokah policije po ponesrečenem napadu na novega predsednika zedinjenih držav. Vidi se mu, da ga je množica precej zdelala Donava je v zadnjem času med Rumunijo in Bolgarijo tako zamrznila, da je morala postaviti rumunska obmejna policija stražnika na sredo reke, po kateri hodijo potniki pe$ iz ene države v drugo »Zakaj ste rekli ženi generalnega direktorja, da je umrl? Saj je vendar samo izgubil svoje premoženje?« »Hotel sem jo pripravfti aa Zopet bo teklo! Ameriški senat je z dvetretinsko večino odpravil prohibicijo in dovolil vino in pivo s 3.5% alkohola Kruh In značaj Pšenica povzroča lenobo, rž pa agilnost V budimpeštanskem živalsko-biološkem zavodu delajo ta čas zanimive poskuse, da bi ugotovili, kakšen vpliv ima pšenič-na ali ržena hrana na živali in ljudi. Kemična sestava obeh žitnih vrst je sicer ista, a učinki so čisto drugačni, kar pripisujejo posebnim, doslej še neodkritim vitaminom. Tri četrt leta so n. pr. krmili dva prašiča samo s pš?,nico, dva z ržjo, dva pa s pšenico in ržjo. Posledica je bila ta, da sta postala prva dva silno debela, a le. na, kot klavni živali sicer izvrstna; druga dva sta bila pol tolikšna, a živahna in zlasti spolno zelo močna. Tretja dva sta tvo. rila nekako sredino. Vodja zavoda dr. Weiser je postavil na podlagi teh rezultatov zanimivo teorijo, da se kažejo iste razlike tudi pri ljudeh. Ljudstva, ki se hranijo pretežno s pše. ničnim kruhom, so n. pr. debela, lena, melanholična. ljudstva, ki dajejo prednost rži, pa so živa. agilna itd. Pred poletom na Mount Everest Umorjeni ameriški državni ednlfd V sedmih desetletjih so postali trije ameriški državni predsedniki žrtve morilskih rok, četrti, novi predsednik Rcose. velt, je ušel zadnjič samo po čudežu smrti. Prvi umorjeni državni predsednik je bil Abraham Lincoln, veliki pobornik za od. pravo suženjstva v južnih državah. Baš ta njegova velika naloga mu je postala usodna. ker je vzbujala jezo in taine naklepe njegovih nasprotnikov. V Washingtonu se je ustanovila zarotniška družba, ki je hotela z umori vplivnih mož spremeniti vladni sistem. Z Lmcclnovo umoritvijo je bil poverjen igralec J Wi5kes Booih. ki je svojo nalo_ go 14. aprila 1S65. v nekem vvashington-skem gledališču tudi 'zvedel. Ustrelil je predsednika s strelom v sence v njegovi 3-rži. nato je skušal pobegniti na priprav, ljenem konju. V Viiginiji so ga ujeli in obesili po hitrem postopku, še ob začetku stoletja so kazali njegovo mumijo v ne. kem cirkusu. žrtev čisto nesmiselnega atentata je postal predsednik Jane Abraham Garfield nekoliko mesecev po nastopu predsedniškega mesta Neki propali in večkrat kaznovani človek z imenom Guitteau mu je prisegel smrt, ker so bili nekje odbili nje. govo prošnjo za službo. Mož je res mislil, da se mu bo Garfieldov naslednik pokazal hvaležnega za njegovo dejanje in ga je ustrelil 2. julija 1881 na neki vvashing-tonslti postaji. Seveda so ga prijeli in usmrtili. Garfield je še dolgo nihal med življenjem in smrtjo in je končno 19. sep. tembra podlegel krvni zastrupitvi. Predsednika VVilliama Mac Kinleva je težko rami anarhist Czolgosz, ko je poto. val na neko razstavo v Buffalo. Osem dni pozneje ie Mac Kiniey umrl. Zanimiva je izjava vodje ameriške tajne policije Mor-gana. ki pravi, da je anarhistu Zangori služil z i vzor prekucuh Leon Czolgosz. ki ie 1. 1901. umoril predsednika Mac Kin-Ieya. Leon Gasperl znani tirolski smučar, se je izkazal pri mednarodnih smučarskih tekmah v St. Moritzu s tem, da je tekmoval s posebnimi smučmi, ki po svoji obliki zmanjšujejo trenje. Ves čas je čepel na smučeh s čelado na glavi in je dosegel v tem položaju rekordno brzino 136 km na uro Ples v treh Nadzorstvo britske plesne oblasti Je p-avkar odobrilo in pripustilo v p.esne šole in dvorane tako /.vanii »ples v treh«.. P-.rsebnost tega plesa je v tem. da si plesalec lahko voli dve plesalki. Prvi položi iztegnjeno roko okolu pasu ali na rame. dru-g Tpa potisne v sredo, :n tako se vrti namestil štirih, šest nog. Ples v treh se pleše navadno k muz ki valčka ali tanga, vendar je reč težka, če niso vsi trije plesalci vitki. Zangara v ječi Atentator na novega predsednika Zedinjenih držav Italijan Zangara je zaprt v Miamiju, kjer je izvršil napad na Roo. sevelta. Pod ključem ga drže v 21. nadstropju endotne jetnišnice, ki je nebotič. n k. Kakor se doznava, bo obtožen zaradi peskušenega umora, kar mu bo prineslo 20 let ječe, v primeru, da bi katera izmed nje. govih žrtev (župan Cermak ali mrs. Gill) podlegla poškodbam, bo pa usmrčen na e"ektričnem stolu. Senator Hatfield je predložil senatu zakonski predlog, ki veleva državni oblasti, da se morajo izgnati vsi inozemski komu-n sti z ozemlja. Zedinjenih držav. Senator Rorah se je priključil temu predlogu in priporočal nujnost, čemur je zbornica pritrdila. Zangaro so doslej zaslišali in psihiatri, rali. Atentator izjavlja, da je normalen in se odpoveduje vsaki pomoči v podobi zagovornika. Dejal je: »Lahko storite z me. noj kar hočete, nočem pa tega, da bi mi, kdo pomagal.« Fo atentatu na Roosevelta življenja Leteča smrt V Franciji preizkušujejo zdaj ogromno bombno letalo, ki leti z brzino 320 km na uro. Posadka letala šteje šest mož Svofevrstno smučanje Američani smejo zopet piti Ameriški senat je te dni sprejel tako zvano Pleinejcvo resolucijo, ki predlaga črtanje lS.člena cmeriške ustave o prepovedi alkohola. S pa d cem tega člena je v Ameriki dovoljeno izdelovanje in kcnstim 3.5 odst. vina in piva. Ta je rešila Rooseveltu življenje Buckinghamska palača se poruši? »D a i lv Express« poroča, da namerava angleški kralj Jurij V. podreti Buokingham-sko palačo ter proglasiti za rezidenčno stavbo vladarskega doma Kensingtonsko palačo. Buckingha.mska palača je_ baje predraga, zato jo bodo opustili. Državne svečanosti naj bi se za na prej vršile v St. J»-meški palači, ki se v ta namen lahko preuredi. Buckinghamska palača, ki stoji na koncu St. jameškega parka, je rezidenca angleških kraljev izza dobe kraljice Viktorije, ki ime pred palačo tudi spomenik. V palači, ki je le deloma in redko dostopna, je velika galerija slik in kipov, dragocena knjižnica, dvorana za kronanje in dvorana za ples. V galeriji slik vise dragocene umetnine starih mojstrov, originali van Dyka, Rubensa in Rcmorandta. je izbila Italijanu Zangari med streljanjem revolver iz rok in s tem rešila novemu predsedniku Zedinjenih držav življenje Mrs Cross ŠPORT Mladinske tekme za prvenstvo JZSS v kombinaciji V nedeljo so se vršile v Planici dobro uspele tekme za prvenstvo saveza v kombiniranem smučanju, katerih organizacija je bila letos v ^okab Ljubljanskega podsa. veza. Udeležba je bila zelo velika, kar kaže. da se nasa mladina vedno bolj oklepa te zdravv in lepe športne panoge. Tekmo, valci so bili po starosti razdeljeni v dva razreda. sicer v A razred (od 16 do 17 let) m v B razred (oo 14 do 15 let/. Te prvenstvene tekme SK Ilirije. V A razredu je startalo 23, v B razredu pa 16 tek_ movalcev. Podrobni rezultati so bili naslednji: V teku na 8 km (A razred) za savezco prvenstvo: 1. Kerštanj Andrej. Ilirija, 37.47; 2. Is-tenič Raro, Ilirija. 38.19; 3. Mihalek Ot_ mar. Ljubljana, 39.28; 4. Hedič Josip, SK Železničar 4U.14; 5. Ješe Rajko, 41.31; 6. Stapman Lado 42.15; 7. Močnik Zlato, vsi trije Ljubljana, 42.34; 8. Bračič Mirko, Ilirija, 42.59; 9. Tepina Pavel, Ljubljana, 43.22: 10. Košir Fric, SPD, Kranjska gora. 43.32. V teku na 4 km (B razred) za saveznO prvenstvo: 1. Bevc Edo, Ljubljana, 23.32; 2. Pri. boršek Franc, Ilirija, 23.33; 3. Košir Franc. SPD Kranjska gora, 24.23: 4. Bo. hinc Ivan Bratstvo. 24.43; 5. Zalta Adi. Ilirija. 25.05- 6. Klančnik Kari, Dovje-Mojstrana, 25.33; 7. Lombar Franc 26.08; S. Polajnar Hmko 26.11; 9. Podkrajšek Tine 26.38: 10. Ebber Branko, vsi štirje Ljubljana. Za f-avc7.no prvenstvo v kombiniranem Smučanju so se skupno s skoki tekmovalci končno uvrstili tako-le: 1. Kerštanj Andrej, Ilirija. 160 in f 17.5.22), 112.1, skupaj 272.1; 2. Istenič Rado, Ilirija. 356 in (22 p, 30) 108, skupaj 264; 3. Mihalek Otmar, Ljubljana, 147 in (17.20) 112.3. skupaj 259 3; 4. Herič Josip, SK železničar, 141 in (15 p, 19.5) 72.2, skupaj 213.2; 5 Tepina Karol, Ljubljana. 119 in (17.5. 22 p) 83.1, skupaj 202.1 toč, ke. Za enako prvenstvo v B razredu je bil vrstni red tale: 1. Priboršck Franc, Ilirija. 160 in (24.5, 33) 150.5. skupaj 310.5; 2. Bevc Edo, Ljubljana. 160 in (19.23 p) 80.7, skupaj 240.7; 3. Polajnar Hinko 128 in (16.5.24) 103.3, skupaj 231.3: 4. Klančnik Kari. Dovje. Mojstrana. 135 in (18.5.24 p) 77.2, skupaj 212.2; 5 Polajnar Cveto. Bratstvo, 110 in a5.5.20 p) 58.6, skupaj 168.6 točke. S skoki samimi so se tekmovalci za prvenstvo ljubljanske univerze razporedili tako-lc: J. &ubic Milan f23.29) 139.7; 2. Baebler Leo (23.5,25) 137.6; 3. Novak Jože (22.5. 26) 127.7 točke. Za mladinske tekme SK Ilirije velja naslednji vrstni red: V tcku na 8 km: 1. Kerštanj; 2. Istenič; 3. Bračič: 4. Zuccato Vinko (45.28); 5. Krese!j Rado (46.15). — V teku na 4 kro: 1. Priboršek; 2. Zalta; 3. Stopar Branko (27 351 — V kombinaciji: 1. Kerštanj; 2. Istenič: 3 Krošelj Rado (193.2 točke). — V II. skupini zavzema z velikim naskokom prvo mesto sam Pribošek Franc. Pri skakalnih tekmah sta izven konkurence skakala tudi Guttormsen in šramel, me dkaterimi je Guttormsen skočil dva. krat 34 m. Šramel pa 29 in 30 m. Otvoritev ilirijanske skakalnice v Ljubljani Prihodnja nedelja bo za naše smučarje pomemben dan. Ilirija bo otvorila svojo novo zgrajeno skakalnico Mostec na zgor. njerožmškem hribu. Skakalnica, ki je nedvomno ena najlepših pri nas, ima idealno lego proti severu in je vedno v senci, dovoljuje skoke do 30 metrov, že prvi tre. ningi so pokazali, da so taki skoki mogoči. K nedeljski otvoritvi bodo povabljeni vsi naši najboljši skakači tako da bodo Ljub. Ijančani .k' imajo redkokdaj priliko priso. stvovati takim skokom, v vsakem pogledu prišli na rvoj račun. Podrobnosti o otvoritvi ter o skakač:h, ki se bodo udeležili tekmovanja, bomo še objavili. Naknadno še par vrstic... V včerajšnjem poročilu o tekmi Primorje :Ilirija je bilo omenjeno da je drugi gol za Primer, je pal sicer po lep iakciji, da si je pa pri tem Uršič malo pomagal z roko. Iz novinarske lože in na razdaljo kakih 70 do SO metrov je bilo v resnici videti, kakor bi bil zamah roke dal žogi primeren pospešek in pravo smer, oboje sicer še v precejšnji razdalji od gola. Ce je pa v resnici to delo opravilo LTršičeT0 koleno, potem je bila omenjena poteza primorjan. skega napada brez inkriminiranega lepotnega madeža res mojstrsko delo in vred. na ne samo vse pohvale v recenziji, tem. več tudi naknadne korekture poročila. Pri-morjanski napadalec Erman, ki ga še do nedavnega ni bilo več opažati v črno-belih moštvih se je v zadnjem času ponovno razvil v hladnokrvnega in zelo opasnega strelca kot je bil nekdaj. V preveliki vnemi napadanja in obrambe se mu je pod konec nrvega polčasa pripetilo, da je na tleh ležeč prišel ob poltretji zob. Po ugo. tov: f vi nevtralnega opazovalca izza gola je obžalc vnia vreden dogodek Dri">isati prei nesrečnemu slučaju ko zavestni na meri Visoko moralno zavest ponesreče. nee-3 igralca pa izpričuje okolnost. da je kliub tem.i požrtvovalno vztrajal v igri Se ves drug:' polčas O tekmi je že bilo rečeno da je v prvem polčasu nudila prav lep nogomet in potekla skoro do Konca fafr čenrav ostro Dm=?a polovica pa je zbosr raznih neugodnih okolnosti padla pod oblini slog tekem IHriia-Primorie Goto. vo si nnh^n orriateli sicer lene nogometne irre rp žel-" reprize No in to te ne bo prišlo ker nam bo v bodoče prizanešeno s tpk-vipm! f-a>o fatgineea pomena. O C Otvoritev novo zgrajene Smučarske ska. kalnice v LeV-ah bo v nedeljo 26 t. m. v zvezi s kombiniranim medklubskim tek. movaniem. katerega priredi SK Lesce Na. tančni spored bo pravočasno obiavljen Za udpWpnrp dovolieni po1ovična vožnia na vseh proe-sh dravske banovine za vse vlake razvi 30®. Medklubske vztrajnostne smučarske tekme na daljavo 30 km priredi Smučarski od3ek SPD v Kranjski gori v nedeljo 5. marca. Tekmujejo lahko samo nad 20 let stari in pri JZSS verificirani člani z veri-fikacijsko legitimacijo, ki jih izdaja pod. savez ali savez. Prijave za tekmo se pošiljajo s tekmovalno prijavnico vred preko svojega društva pismeno na naslov: »Smu. čarski odsek podružnice SPD v Kranjski gori«. Prijavnina do vključno 3. marca na zgoraj označen? naslov znaša 10 Din, kas. nejse prijave proti dvojni prijavnim na mestu žrebanja številk. Zdravniški pregled bo v soboto 4 marca ob 20. v hotelu »Slavec«, odnosno lahko tekmovalec predloži zdravniško potrdilo svojega zdravnika. Žrebanje startnih številk istotam ob 20. Start v nedeljo 5. marca ob 8. zjutraj. Ob 14. uri propagandno skakanje. Ob 16. razglasitev doseženih rezultatov in razdelitev nagrad tekmovalcem v hotelu »Slavec« Prvih 6 tekmovalcev prejme poleg diplome lepa častna darila. Prenočišča za 4. marca rezervirana za tekmovalce. Ostalo ob. činstvo naj se glede nastanitve obrne na tajništvo »Tujskega prometnega društva« v Kranjski gori. Zaprošena je polovična vožnja za v Kranjsko goro, o čemer bo sledilo pravočasno obvestilo v časopisju. Rezultati klubske smučarske tekme v Smuku z Vršiča prirejene po Smučarskem odseku podružnice SPD v Kranjski gori v nedeljo 19 t. m. na daljavo 10 km z višinsko razliko 673 m. 1. Oitzl Hubert 19.26, 2. Cerne Stanko 19.41, 3 Kosmač Alojzij 21.05, 4. Robič Joža, 5. Klofuta? Peter, 6. Bait Adela, 7. Pečar Joža, 8. Ra-singer Friderik, 9. Mrak Franc, 10. Aljan-čič Joža, 11 Kogovšek Franc, 12. Ravter Alojzij, 13. Peterman Mihela. SK Svoboda (Ljubljana). Danes seja ob 7.30 v Delavski zbornici. ŽSK Hermes (Table tenis sekcija). Danes ob 17. seja sekcijskega odbora pri Keršiču. Vsi in točno. (Nogometna sekci. ja). Seja jutri. Za današnji sestanek drugorazrednih klubov se določata gg. Ma. rinko in Glavič kot delegata. Pogreb oče. ta igralca Pleša bo danes ob 14. in ne ob 16. kakor je bilo včeraj objavljeno. SK Jadran. Danes ob 20. pri g. Pelcu redna odborova seja. Zaradi važnosti o zadevi občnega zbora, naj se vsi odborniki sigurno udeleže. Medklubskj odbor drugorazrednih klu bov ima danes ob 20. pri Habjanu važen sestanek. Naprošajo se Slovan, Hermes Korotan, Jadran in Grafika, da pošljejo sigurno po dva delegata. Upravni odbor SSK Celja ne bo imel se je drevi, marveč v ponedeljek 27. t. m. ob 20 v klubovi sobi v Celjskem domu. § o k o I »Kralj na Betajnovi« na sckolskem odru v Murski Soboti. Do tudi potrebni gradbeni materi-jal. Društvu čestitamo k uspehu! Iz Ptuia j— Napad na cesti. Ko se je v nedeljo ponoči vračal skozi Sv. Vid pri Ptuju posestniški sin Božičko Alojz iz Spodnje Pol-skave domov, ga ie napadel neki Andrej Murko iz Pobrežja Sunil ga je z nožem v desno ramo. Božičko je moral v ptujsko bolnico j— Kino predvaja v sredo in četrtek ob 20. uri zanimiv film »Bob 13«. * DOLENJSKE TOPLICE. Strelska družina j« že pričela s svojim delovanjem ter je enkrat na tfdon uvedla sobno streljanje. Glede prostora za letno strelišče je že vse dogovorjeno in se bo začelo na sponila.il strelišče urejevati Sokolsko društvo tudi vneto dolnje ter se pripravlja za ljubljanski pokrajinski zlet. — V Poditu.rmu je mladina spet enkrat dala duška svoji bojevito sti in je iz pretepa mladi Wei6 odnesel precej občutne poškodbe. Zadeva se bo obravnava1;) pred sodiščem GORICE "V nedeljo 12. t. m. se Jc vrnil občni zbor strelske družine v Goričah pri ■ Golniku. Bil je kljub slabemu vremenu ! precej dobro obiskan, kar vse priča o veliki razširjenosti tega vitežkega s»porta zlasti med prerprostim ljudstvom. Na žalost pa .ie še mnogo inteligence v naše.m kraju, ki je pokazala doslej le malo zanimanja za delo v izrazitih narodnoobramnih društvih. Upamo, da se bo ta nedosta-tek sčasoma popravil Sterlska družina v Goričah raznolaga s krasno urejeni m streliščem in ji želimo j čim večjega razmaha. Na občnem zboru je I bij izvoljen naslednji odbor: Ma/li Franc predsednik, Kokalj Lovno podpredsednik, škerjancc Josip tajnik, Taporš Janez blagajnik; odtborniki: Golmajer Andrej, Kokalj Jože, Bohorič Tone, Mine Jakob. Revizorja sta Za lok ar Alojzij in Rakovec Fr Novemu odboru želimo obiilo uspeha! MAREBERG Te dni sta bila razrešena dolžnosti obč'Tisk i h odbornikov pri maren berški občini posestnika gg. Hans Luk«s in Simon Ternik. Na njuno mesto pa sta imenovana g. Mirko Lešnik, šolski upravitelj in g. Josip Langeršek, trgovec. — Odbor za pomoč brezposelnim in revnim se je ustanovil tudi pri naši občini. V odboru so kot predsednik župjn Siegbert \Yrentschur in odborniki R;tošek, Čercck, Terčak. Luk as, Ternik m Langeršek. Odbor je pobiral prispevke po trgu od hiše do hiše. Nabral je precej krompirja, fižola, mar»ti, moke, koruze in drugih potrebščin ter 600 Din gotovine S tem je obdaroval 40 najbednejših družin ki brezposelnih siromakov, ki žive v marenberški občini. Te dni bo končano montiranje števcev pri vseh strankah v trgu. Od 1. marca dalje se bo po njih računala poraba toka. Cene toku bodo: v zimskih mesecih kilovatna ura 5.70 Din, v poletnih mesecih pa bo za 1 Din dražja Vsem se zdi ta cena previsoka. Lp j mo, da bo občma cene znižala, ker bo sicer razsvetljava preveliko breme za tržane. — Prejšnjo nedeljo so priredij državni nameščenci koncert s plesom in komičnimi nastopi, ki je v današnjih težkih časih, posebno gmotno dokaj dobro uspel. Čistega dobička je bilo 2300 Din :n se je porabil za obdaritev revne šolske dece. Obdarovanih je bilo 50 revnih šolskih otrok iz Marenberga, Vuhreda in Sv. Treh kraljev. — Otroci so dobili obleko, čevlje, nogavice in druge potrebščine. Mnogo truda sta imeia, da je prireditev lepo uspela, gg. šuligoj in Kapun. Vsem, ki so na ta ali oni način pripomogli, najlepša hvala. POLJCANE. Občni zbor krajevne organizacije JRKD za Pekel bo v četrtek 23. tega meseca ob 18. v prostorih hotela Bau-rnan v Peklu Vs», ki so svojčas podpisali priglasilice. naj se zbora udeleže. — Železniški uradnik g. Jože GrebcDšek je premeščen v Grosuplje, k sv. Lovrencu na Pohorje pa v našem kraru dolgo let službujoči orožniški podnarednik g. Miroslav Seršen. Orožn ški narednik g. Jezemik Franc in podnarednik Veskovič Ljubcmir sta premeščena v Poljčane. — 27. t. m. bo javna ustna licitacija za zakup košnje trave in njiv za zemljiške dele ob železniški progi. Podrobnosti so pn nadzorniku proge. SEMIČ Na občnem ziboru Soko^skega dništva je bilo iz odiborniških poročil razvidno uspešno delovanje društva, ravno tako pa tudi precejšnje težave zaradi po-man.ikanja prostorov. Društvo šteje že 125 članov, kar je za Semič volik napredek Z malimi spremembami je bil izvoljen dosedanji društveni odbor. _ V zadmjem času se stpet množe zločini, v prvi vrsti pa tatvine vina, živil in kokoši. Te zločine pripisujejo ljudje tujim postopačem, ki so sc priklatili v naše kraje. Vsi se po hišah izdajajo za brezposelne, pri tem pa opre-za-Oo za priložnostjo kake tatvine, ali pa št* kakega večjega zločina. ŠENČUR. Krajevna organizacija JRKD v Šenčurju pri Kranju bo imeia svojo redno letno skupščino v nedeljo dne 26. t. m. ob 15. Pred skupščino se bodo vpisovali novi člani, kar vsakemu priporočamo, ker le člani, ki so vp.sani in fci imajo poravnano članarino, bodo imeli pravico voliti in voljeni biti. V interesu vsakega zavednega državljana je, da se skupščine udeleži ter pove svoje težnje in predloge. Zatorej vsi na skupščino! SV JURIJ POD K UMOM. Krajevna organizacija JRKD vabi vse članstvo in ostalo občinstvo, da se udeleži I. rednega letnega občnega zbora JRKD v nedeljo 26 tega meseca ob p^' S. v gostilniških prostorih člana Maks.'- Kovača v četežu. K. občnemu zboru je vabljen tudi naš sreski odbor Krško, po-d od b- »r Radeče in naš državni poslanec. SV. PAVEL PRI PREBO-nr. Otvoritev novega gkw,f ,;šk<-aa <; Ira S«;k<» >k<*ga društva jc bila v m/joro 11. t. m. z ljubko igro »Legijonarjk. OJ«r je naj:nodcr:i<\'si v ; Savinjski dolini t- r razpolaga s krasnimi spremembami in razsvetljavo. !-ra .-a m a .' bila temeljito rasni lir;/:ia :>c 1 s:.:<-rni 1 vodstvom s. Urai«J~kc«v in je žela nail> uprizorila pr.o-šlo nedeljo v dvorani g. He Ižera 2upanova Miok-ac i« bark', eitoiie.janko »Čarobna brivnica-r. Oba igrokaza sta v vsakem ozira dobro usp« la in si ž dimo še več tairib prireditev. Pri prhv r—.-i odlič- no sodeloval tudi taml čan. z:> >r iz nun- Lov za radijem Francoski listi poročajo o sreči, ki sc je slučajno naklonila dvema francoskima letalcema, ki sta iskala ob Medvjjj.in jezeru v Kanadi srebro m zlato. Letalca m* p-šeta Charles La Bine in Chr* los Saint-Paul. Saint-Paul je pri iskanju /akladov dobv snežno slepoto in La Bine jc m ra! sam nadaljevati misijo, ki mu je -v!a zaupan-i-Namestu zlata pa je izšle .M rad:j. Nek j časa sta letalca skrivala svojo tajn-i. Ko pi so se jima pridružili nekateri potepuhi, ie postala tajna letalcev očitna v-em. Pob s-kovo se je raznesla vest o n-i-d'v radija med ljudmi in k najdiščem j-c je a pot > na tisoče oseb. Začelo se je pravcato ob'e-ganje ležišč radija, s tvorile sc- sc mu; velike družbe, k- so pokupile ogn>.ruk> lja, vlada pn je poslala tja svoje izvoiVii-ce. Danes je vse to o/cm'je preprežciH> s sivorjavimi črnimi in zelenimi krivuljami, ki kažejo ležišča podzemskih zakladov, Gronlandski ledniki Dr. Sorge, znani član Wegenerje ve elvspe. dicije v Gronlandu. razpravlja v neki strokovni reviji o ledniku Rinku v tej deželi, ki bo največji na svetu. Ta lednik ima n. pr. 5 km široko sprednjo fronto, ki se dviga do 112 m nad vodo, 600 do 700 m pa pod vodo. V morje se »izliva« lednik (meseca julija in septembra) 3 hitrostjo 18 m v 24 urah. mestoma pa celo z brzino 27 m, s čimer spada med najhitrejše led-nike na svetu. Od lednikov se neprestano lomijo večji in manjši kosi ki splavajo potem v morje. Mnogo teh lednih grud vsebuje po več sto milijonov kubičnih metrov ledu. kar ustre. za n. pr. množini lave in pepela oh velikem bljuvanju Vezuva 1. 1906. ali prostornini vseh poslopij Velikega Berlina. Pri lomu teh plavajočih gor nastajajo 30 do 100 m visoki morski valovi. Švicarske gore se nižajo V zadnjem času so z me rili švicarske gore z najnovejšimi optičnimi instrumenti. Pri tem so ugotovili, da so planine Švice povprečno 3 m nižje kakor navajajo dosedanje cenitve. Pozor, gostilničarji, restavraterfi! Bermet vino črnino iz Fruške gore nudi B. Marinkov, Sremski Kar lovci, Fruška gora, v sodih od 50 litrov naprej. To najboljše zdravilno vino je edinstveno na svetu. Odlikovano s prvimi nagradami. Brez Bermet vina Vaša gostilna ne bo napredovala. — Zahtevajte ponudbe od B. Marinkcva, Srem-ski Karlovci. Fruška gora. 302 t Vsem prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest. da je naša ljubljena sestra, teta in svakinja, gospodična Karolina Carner-Eckert zasebnica dne 20. t. m. po dolgem trpljenju, previdena s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspala. Pogreb blage pokojnice bo v torek, dne 21. februarja 1933 ob 4. uri popoldne od doma žalosti Vidovdan-ska cesta 9, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 20. febr. 1933. 2794 žalujoča rodbina Ahčinova. Zahvala. Vsem, ki so se spomnili z molitvijo, sožaljem in udeležbo pri žalnem sprevodu, ko smo pokopavali našo nepozabno gospodično Josipino Jančarjevo naj bo izrečena na tem mestu naša iskrena in najgloblja zahvala. Naša hvaležnost velja zlasti preč. g. general, vikarju Ignaciju Na-drahu, ki ji je bil duhovni tolažnik, zdravniku g. dr. Hoglerju, ki ji je bil ob smrtni uri ob strani, dalje preč. g. stolnemu župniku dr. Tomažu Klinarju za cerkvene obrede pri žalnem sprevodu, prečast. gg. stol. kanonikoma Stroju in dr. Opeki, pevskemu društvu »Ljubljana« za ganljive žalostinke, Zadrugi pekov za spremstvo na njeni zadnji poti in za po-klonjeni lepi ven~c, Zadrugi slaščičarjev, domačemu delastvu ki je s polnoštevilno udeležbo zadnjič izkazalo spoštovanje do pokojnice čast sestram vseh zavodov in šolski mladim, vsem številnim sorodnikom' znancem in prijateljem. Bodite zahvaljeni za vse izraze naklonjenosti, spoštovanja liubezni in sožalja. ' J Blagi pokojnici naj sveti večna luč. Ljubljana, dne 20. februarja 1933. 2793 Žalujoča rodbina Dolina?. P. Rosenhaju; 32 Štiri prigode Joeja Jenkinsa Ukazal ie šoferju, naj pelje okoli nasadov, in se skril za neki grm. Cez minuto ali kaj je prisopihal gospod Bahike m p.anJ v vin ar no. W en del je čakal že uro, če ne delj, ko se je vsa trojica spet Dokazala na ulici. Gospodična se je naglo poslovila od gospodov in stopMa v prazen taksi, ki jo ie odpeljal proti Noliendortskemu trgu. VVendel ie pomahal svojemu šoferju, ki mu je bil naročil, naj ga počaka na oni strani trga, in v naslednjem trenutku je drevil zasebni tajnik za prvim avtomobilom. Pot ie vodila po drevoredih Živalskega vrta. Nato je zavil avtomobil na cesto »Umer den Linden« im obstal pred neko draguljar-sko prodajalno. Še trenutek, in tik za njim se je ustavil drugi voz, v katerem ie sedel \Vendel. Gospodična je stopila v prodajalno. Lastnik ji je osebno prihitel naproti in se ii globoko priklonil. Tik za njo je prišel VVendel. Zahteval je nekaj reči na ogled in bistro opazoval damo, ki je stala zraven njega. »Nakit ie odpravljen, milostiva,« je ustrežljivo začel draguljar, *;r> je menda najlepše, kar sem kdaj videl. Prosim, prepričajte se sami.« ___ Tako govoreč je vzel iz omarice tok in ga odprl. Na črnem žametu je ležala velika ogrlica u ogromnih demantov, ki so se lesketali in iskrili v svetlobi Nernstovih luči. Plesalka se je nasmehnila in pogledala na uro. »Malo časa ■imam.« »Ali vam ugaja.« v ?« je vprašal draguljar. »Ali ste zadovoljni z nami, milostivar« »Izredno,« je dejala plesalka in se nasmehnila. »To me veseli.« Nato je odšumela, in draguljar jo je spoštljivo spremil do vrat. »Gospod VVendel« je izvlekel majhno legitimacijsko karto m jo podal draguljarju. Ta jo je prestrašen pogleda' »Gospod Joe Jenkins?« je rekel z začudenim, skoraj pobožnim glasom. »S čim vam morem ustreči? »Samo vprašal bi vas nekaj: kakor vidim, je gospodična Lidija a k vam po nakit.« Spotiti pravkar pri; »Da.« »Ali je ta nakit že plačan?« »Je.« »Ali smem vedeti, koliko stane?« »Sto štirideset tisoč mark.« »In kdo ga je kupil zanjo?« Draguljar je zvedavo pogledal Američanu v mirni obraz. Nato je tiho odvrnil: »Kupec je neki gospod Herman Bahike.« Reinhold Kiessling je stopil točno ob devetih v svojo pisarno. Odločni, radoživi mladi mož se je bi! izpremenil v zagrenelega tuhtača. Vse se je bilo izjalo vilo. Od Joeja J enkinsa ni bilo glasu. Niti vrstice, ničesar ne. Nobenega upanja v vrnitev ogromne vsote četrt mlijona, ki so mu jo bili izvabiti na tako zagoneten način. Sata se je bil spomnil Američan« vega nasveta in se poizkusil rešiti. Sel je k prijateljem. Šel je k svojim ljudem. Potrgal ie pri tastu. Vse zaman ... Povsod so le sočutno skomigaM z rameni, ln ko je celo začel pripovedovati tastu zgodbo o gospodu Thomasu, ki sploh ni bil gospod Thomas, ga je ta samo debelo pogledal in mu hladno obrnil hrbet. Očividno mu niso verjeli. Imeli so ga za lažnika. Morda celo za defravdanta, ki je hotel z bajko prikriti svoj zločin... Na pralni mizi je ležal kup pisem. Premeta] jih je in iz navade najprej odprl ovoj z natiskom: »Osredke ravnateljstvo Kontinentalne banke v Berlinu«. Pismo je bilo kratko. Vzel je list v roko, ga pogledal, in v na-slednejm trenutku so mu črke kar zaplesale pred očmi. Pismo je sporočalo: »S tem vas vljudno obveščamo, da bomo dne 20. maja o 10 uri opravili izredni pregled vaše blagajne. Z odličnim spoštovanjem centrala.« Kiessling je omahnil nazaj in se težko sesedel v naslanjač. List mu je padel iz roke, ki je drhte iskala opore. To je bil konec. Pogledal je na uro: dvajset minut čez deveto. Še deset minut, pa morajo priti... Cez deset minut se bo izkazalo, da je v blagajni primanjkljaj. Spoznali ga bodo za defravdanta. Za tatu. Zakaj živa duša mu ne bo verjela pravljice o gospodu Thomasu. Nu, saj se tudi ne bo izkušal zagovarjati s toli neverjetno istorijo ... Da... priznati si je moral: če bi bil kdo njemu pripovedoval takšno istorijo. je tudi ne bi bil verjel... Drhte je zagrabil za predal in ga odprl. V predalu je ležal brow-ning. S srepinn očmi se je zastrmel v smrtonosno orožje. Kako mrzel je bil njegov držaj! Z vročično utripajočimi prsti je segel ponj... __ Cene malim oglasom Zenit ve ta dopisovanja. ***** besede Lhn &— ter enkratna pristojbina ta iifro ali ta dajan f naslova Din i—» Oglat trgovskega m reklamnega enačaja. vsaka beseda Dtn J.—> Po Dtn L— ta besedo «e taračunajo naualfe vsi ta tpadafe pod rubrika •Kam pa brm*, .Automotu* .Kapitd*, .t' najem*. .Posest* .Lokali* »Sta novatlfa odda* »Stroji*. »Vrednote* informacije*. »Živali*, mObrt. ln »Lesa ter pod rubrikama •Trgovski potniki* tn .Z.aslt+ tek*, če *e t oglasom mudi zaslužek, oziroma, če te tiče potnika Kdor ti pa pod tema rubrikama Hčt tas/uika ali tlužbe. plača ta vsako besedo 50 par Pri vteh oglasih, ki ta taračunajo po Din J.— ta besedo, te zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za kifro aH ta dajanje naslova Vsi ostali oglasi tocialrtega enačaja se računajo po 50 pat ta vsako beseoo Enkratna pristojbina ta iifro ali za dajanje naslova pn oglasih, ki te zaračunajo do 50 par za vsako besedo, enaka Oin 3.— SafmantU tnesek pn oglasih po 50 pat ta besedo, fe Din 10.—, vi oglasih po I Din ce besedo pa Din 15.—. Vse pristojbine ta male oglase fe plačati pn predaji naročila, azv mrna tih Is vpmlati v pismu obenem « naročilom. Službo dobi V<«.Ol» i>*»r» Izurjenega in ajril-n-eira samca sprejme IV.er 5712-1 K >-!>:;! Kranju. Čevljar, pomočnika dobr> izvežfhanega sprejmem takoj za lepo ubita d-':i Naslov v oglasnem •jvl.Iku »Jutra c. 5916-1 E^MMaffiBpBB«^ J ri * < Aii*" Klor iič« zaslužka, p'iča za vsriko besedo 50 par; ta aaitl-ov sli e:fr>o S Din. — Kdor D o d i fAsiižek. pa w v^ako besedo 1 Din, za -lajanje naslova ali z s šifro pa 5 Din. (3) Avto-vožnje « jw\a;ko. — Gre Midi k samostojnemu »•oapodu kot gospodinja. Ponudbe prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod i;fro »Pošt en 3 22«. 5052-S Modistka pridno ln pošteno dekle e službo pod značko »Modistka-;. 3*50-2 Brasola 1 Din; za dajanj« oa-lova aii za šifro o Din. Dijaki, ki i»"ej« lostrnkctje, p'a-tajo vw.ko besedo 50 par; ta Aifro aii za dajanj« naslova S Din. (4) Učitelja angleščine »< začetnika iščem v ve-.•»mih urah. Ponudbe pod »Perfe&ten« na oglasni ad-deltk »Jutra«. 59'»S 1 Službe išče Vsaka bf«"la 50 par; za da jen je nasJova ali ut Šifro pa 8 Din. (2) Mlado dekle zdravo, vajeno hišnega dela, išče službo — tudi izven Ljubljane. Ponudbe na og-as. oddelek »Jutra« pod značko »Vsega vajena«. 5946-2 Pekovski pomočnik mJad. išče službo pn boljšem mojstru — tfli »li na deželi. Nastopi iabko ta koj. — Zupančič Ferdo. t,juW;en5i. Lepodvorska 34 5931-2 Hotelska sobarica dobro izurjena io zaupljiva. ki govori tudi nemško išče mesto v hotelo. Naslov pove oglasni oddelek »Ju-tra c.__593! Mesarski pomočnik in prekajevalec specialist v izdelovanju konzerv to različnih klobas. s desetletno prekso. želi svojo sedanjo službo takioj ali pozneje spremenili. Pomudbe na: Koz-er, Slozelti pri Kočevju. 5918-2 Kupim Več vrat in oken poceni prodam. -Naslov v oglasnem oddelku »Jrt-ra«. 5S30-6 Kavne mešanice iz lastjio pražarne, mleta kava po želji tudi za turško. na električen ml-io. vedno sveže pripravljena, kakor tudi mak io m; eti orehi v špecprij; F. R. Kovačšč. M:ikilošičeva cesta 5. 6 Avio, moto Vsaka beseda 1 Din; J z» dajanje naslova ali J za Šifro pa B Din. (10) I Strokovnjak v karton aži! vo-iašč-ioo rirost. vesten to pošten delavec, z večletno prakso. Seli službo v tej stroki. Ponudbe prosi na oglas, oddelek »Jutra« pod znanko »Tudi lahko delovodja«. 5970-2 Dobra gospodinja i-nteligenitoia. 20 let stara, zan-es-ijiv-a gospo^čn-a — znwfeia S000 Din kavcije, želi menija ti mesto. Dopise na og'asni oddelek »Jutra« r»r>d >1907 5920-2 Knjigovodja z vzletno prakso, dobro izvežbflo v nemški ln an-rleški korespoitdenei, išče namcščerije. Pismene ponudbe na og-aeni oddelek »Jutra« pod »Angleška korespondenc a t. 59^1-3 2 kmečki dekleti r,ridiM in pojStend. iščeta .-'nžibs. Gresta tudi sobe t**spravigat. Naslov pove ^■i-iasni oddelek »Jutra«. 50617-2 Plačilna natakarica želi spremeniiti službo. Nastop 1. ali 15 marca. Re-flrktira samo na boljša mesta. Položi kavcijo 10 v,soč dinarjev. Ponudbe po-s'«ti na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Poštena in prUjubij-enac. 5647-2 Zanesljiva os-1 Gotov;ua 15* 5714-16 Hranilne knjižice kupite ali prodaste najbolj* pri M. .Jankole lcom.andi tri a družba. Ljub liana Selenburgova ulica štev. 6/11. telefon 3052. — Prosimo, do se pred naku |Hvm ali prodajo obrnet* »a.ui>no na naš naslov. 5040 16 Kompanjona 30—40.000 Din iščem za dobro vpeljano trgovino. Naslov v oglasnem oddelku Jutra*. 5913-16 Vložne knjižice Mestne hranilnice ljuVjan ske kupim. Ponudbo z navedbo višine vloge in cene na oglasni oddelek Jutra« pod šifro »Vtožne knjižice«. 590»-'.6 mlajem besed« 1 Din. ia lajanje nartova ali ** *ifr<, pa 5 Din (17) 70.000 Din posojila iščem proti vknjižbi na prvo mesto. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Ljubljana«. 5943-16 Vrt z mnogimi gnojnimi gredam:, v najugodnejši leg: v mestu, i dobro obdelano zemiljo oddam takoj v na jem. Naslov v ogloso-in oddelku »Jutra«. 5707-17 Delavnico v- izmeri 9 X 7 m. oddam v najem, event. pristopim tudi * kot družabnik. Za pogon je na razpolago vodna sila 2 Ks. električna s:ruja in parna loko-mobila 16 Ks. Delavnica ssoji ob državni cesti. 1 km od kolodvora. Pojasni,a dnje lastnik Anton CeiJuju-lv, S.ičiia. 5917-17 Prehrana iKa o.jseda 1 Dm, za dajanje naslova a!; u *'tr» m 5 Din. (351 Vsakovrstno zlato fcupuje po naj-vtšjib eenah CERNE - irvelir Ljubljana, Wolfova ulica 3 Vsaka besed« 1 Din: za dajanj« naslova ali ia Šifro P« 5 Din. (121 Kdor o u a I prehrano plača J. vsako besedo 1 Din: kdor išče prt* brano pa l» besedo 50 par; za dajanje na *lova ali Šifro 3 Din. I oairoma 5 Dtn. (14) i Truovski oglasi i Din Separirano sobo z 2 posteljama oddam. T stota-m in hrano spre mem tudi nekaj o*' b na du-bro hrano. Zidioveka ?tez.i G. 5956-23 Opremljeno sobico majhno, solnčno. s parketom in eiekt-iiko. oddam z marcem gospodični bl zu Zvezde — iidovsk« ulica št. 3/11. 5958-23 Solnčno sobo lopo veliko, l vso prehrano oddam takoj dvema gospodoma ali gospodičnama v Dalmatinovi ulici štev. 5/I1I. Poseben vhod. 5953-23 Lepo solnčno sobo s separatnim vhodom s stopnjic. z eno ali dvema posteljama, blizu opere oddam s 1. marcem. — Ogledati v Knaf.jevi ulici št. 13.11. 5955 23 Kana rčke -h a r cer je vsako leto odlikovane z zlatimi in 9rcbrnimi kolajnami, razprodaja Op-"ka. Kodeljevo !K, tK>leg Mladinskega dima. 594D--7 Čuvaj — volčjak naprodaj. Naslov v og as. oddelku »Jutra«. 5942-27 Zatekel se je pes srednjevelilk, siv. dolgodlak (SeKnautzer), ki sliši na ime llarrv. i znamko št. 4^). Oddati ea je proti nagradi v Puharjevi ulici št. 16/1. 591,1-27 Izgubljeno Sobe opremil jene in prazne, s (•osebnimi vhodi, odd« Kock, Mestni trg št. 5/11. 5966-Č3 Sobe Gospod ali gospodična Kateri si želi res poceni prvovrstno domačo hra ao ter zračno m čisto opremljeno sobico, nai vpraša za naslov v ogl oddelku »Jutra«. 5262-14 i Vsaka beaeda 1 Din; ] za dajanj« naslova ali j ta Šifro pa 5 Din. (31) Najugodnejši nakup pohištva! Pleska ne spalnic* 2000 Dn pieskaoe omar« . 400 „ pleska ne postelje 300 „ s.om,pietne kuhinje 950 ., Imam veliko izbiro vseko vrstneza modernega poh". Jtva lh> najnižjih eenab. Andlovic, stroj, mizarstvo, Komcus-kega ulica št. 3-i. 5223-12 2 masivni spali.ici poli-tira.nl. novi zaraoi selitve takoj iirodam ia vsa ko sprejemljivo r-eno. — Vižin. mrearstvo. Skofja Ln-ka. koi-odvor. 5063-12 Vsaka beseda 1 Din. j sa dajauje naslova aH | r.a šifro pa 5 Din. (331 | Brusnice (kom*i«>t). m« 1* gobice v kisu in sušene gobe kupim. Ponudbe ca oglasni nidelek »Jutra« [>od iifro »Brusnice«. 5-01 33 Stanovanje 3 velikih, parketiranib sob. i elektriko, kopalnico, pritiklinami in vrtom oddam na Zaloški cesti. Prijave n3 oglasni oddelek Jutra tyod »Ceno stanovanje treh sob«._5720-31- Trisob. stanovanje lepo in solnčno. s kopalnico oddam takoj ali kasneje Naslov v oglasnem od- delku »Jutra«. 5561-21 Dve stanovanji po 2 sobi s pritiklinami. s plinom in elektriko oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 5905-31 Sobo odda V^taka beseda 50 par. ia daja-nj« naslov« ali za šifro 3 Din. (331 Opremljeno sobo s 1. marcem oddam v Levstikovi ulici 2 — pritličje. 5845-23 Trg. oglasi po 1 Din b>*seda; za dajanje na slova ali za šifro 5 Di: Oglasi socialnega tna čaja vsaka beseda 50 par; sa dajanje naslova n Ij za šifro 5 Din. (W Vsaia beseda 1 Din: ta lajanj« naslova aH ta Iifro pa S Din. (IG) Posojila podeljuje »Zadruga«. Ljubljana, pp. 30(7. Sprejme poverjenike. 75 16 50.000 Din posojila za dobo enega leta proti 10 odst. obrestim, ki bi jih plačeval vsak mesec. Iščem. Jamčim s trgovskim blagom v vrednosti 80.000 Din. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Varna naložba«. 5831-16 Dve enaki maski /kostuma) zelo poceni p-o-dam ali posodim r.o Mir ju št. 4. 5951-13 Vsaka beseda 1 Din i sa d»j»nj« naslova ah ^ za Šifro p« o Din. (1» Vežo za branjarijo na prometnem k rajni oddam. Naslov v oglasnem oddekii ».InitTa«. 59:13-19 Pekarno dobro idočo. radi bol^tri oddam s 1. marcem. Na slov nove oglasni .>ddelek »Jutra«. 5917-19 Starejšo gospo ali gospodično sri-etoiem kot sostanovalko v Novem V od m a tu. Vml matska ulica 19. 5807-23 Sobo 5 prtst-bivoi vhodom in 2 posteljama, v centru mesta takoj oddam. Naslov v o—:a*noin oddelku »Jutra« 5779 23 Opremlieno sobo lepo, sarirano. po želji s klavirjem, oddam v novi v i 1 i ["d Rožnik o m — Večna pot 14. Telefon v hiši. 5900-23 Vsaka beseda 50 p«.r; t« dajanj« naslova ali za šifro 3 Din. (23-a) Prazno sobo v centru mesta išče soliden gospod. Naslov pove oslasni oddelek »Jutra«. 5921-23/a Opremljeno sobo strogo separirano, iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ida 15. maret«. 5032-23/a Sobarico išče ? 1. marcem fina majhna obitelj. — Ponudbe s foiogiafijo na naslov: Ljubica Hinič. 0-ijek. Prera-dovičevo šetalište 7. 5922-33/a Uradnica išče sobo s posebnim vhodom, v b'i-žiai spliošne liolnice — za 15. marec. Ponudbe s po goji na oglasni oddelek •Jutro« pod šifro »Išče«. 5957-23/a Dopisi Vsaka b«wda 8 Din. ta dajanj« naslova aii šifr« pa 5 Din. (34) Gospodična v dobi najlepših let, premožna. naobražena, mirnega značaja, želi v svrho spoznanja dopisovati i boljšim gospodom trgovcem ali uradnikom. P-:iud-je poslati s sliko na og'a?. o-ldelek »JtKra« pf"l ;:lri> »Molčečnost tajam r-->- -i,i cena«. -i hformaciji\ m Vsaka beseda 1 Din '.a dajanje oa«!'»va *H na Šifro pa 5 Din. (31) ( Dvookensko sobo svetlo, s parketom in e'ek trično razsvetljavo, se;«a -at. vhodom, belo oprem ijtno. z ali brez zajtrka, v L nadstropju vile oddam takoj. Cena z zajitr-k«m "00 Din. Snslov po. ve o"'as)ii oddelek Jutra. 5936-23 Sobo epo opremljeno takoj oddam na Poljanskem nasipu H. 8/1. 5961-23 Članom bivše »Vzajemne pomoči« v Ljubljani, v likvidaciji, dajem brezplačna pojasni la tistim, k« že postd-u^ji police, aii ki imajo plača no pristojbino. — Obentm uvedem tudi novo zavarovanje. Pismenim vpra-šairem je pri! oži ii znamk o Avš. Skof. Ljubl.jana. gav. zaupnik za dravsko bano vino. Borštnikov trg 2 1. 59'>3 -'! ! Vsaka beseda 50 pa-r: ta dajanje na«lora al« za šifro pa 3 Din. (28) Oseba, ki je v open pri popoldanski predstavi vzela usnjene rokavice, je dobro ooznana gospe, k; jo je opazovala, zato naj isie vrne v oglasnem oddelku »Jutra« v iz^glb avnemu imenskemu pozivu v časopisu. 5926-28 PRI JATE L< J ki prištedi na kurivu do.......... pospeši k»hanje za............. poveča toploto za..............75'-< Zastopstvo: JMiODVOK. LJfBLJASA Sv. retra cesta 2 Osebo ki jo 19. febr. v gostilni Osvald na Planici pomotoma vzela nahrbtnik z jestvinami, fotoaparatom znamke Juvilerka in dru ini.i smučarskimi potreb činaind, se naproša, da is te odda v trgovini Adamič, Šeleburgova ul. 7 5959-28 Razno Vsaka boseda 1 Diu. ta dajanje naslov« ali za Šifro pa R Din. (37, Drva in premog pri IV. SCHUM1 Dolenjska cesta Telefon št. 2951 Vse, kar želite, dobite v »Jutrovem« malem oglasniku. 'cTeirK: spopolnjuje boržunasto gladko in elastično gibko lice, ki ga dobite z nego Floria Porenal kremo, ker vsebuje koži slične sestavine in naravnost dovaja kožnemu staničju potrebno hrano za obnavljanje in pomlajevanje. Uporabljajte Porenal-Cold-Creme preko noči ali če vam je lice preveč suho, dočim Porenal Creme suho, ako vam je lice mastno. Ta krema je obenem najboljša podlaga Floria Porenal pudru, ki se odlikuje po posebno lepih barvah. Nega obraza s kremo Floria Porenal in pudrom ne samo, da je pravilna iu sodobna, temveč daje vašemu izgledu dovršen čar lepote in mladosti. Porenal Creme (toba Cold ali suhaj po Din 18, Porenal puder po Din 24. in Rouge Floria po Din 14. Dobiva se v drogerijah in parfumerijah ali po pošti pošilja Nobilior parfumerija. Zagreb. Dica 34. Jelačičev trg 15. 90 Čitajte tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET« Vsaka t>ose<]a i tr> dajanj« naslov« ta iifro pa 6 Din. (27 D:u. I ali ! Žive fazane nvčne ;n zdrave, iz svo l^odnega lovskega revirja, za pleme, prodajam po 50 D;o loko postaja Ptuj. — Embalažo n računam po lastni ceni. Pojasnila daje H Dvonskv rozdar, Breg pri Puiiu. 501 i-27 POTK 114 kolonialnega blaga ki potuje za veliko kolonialno tvrdko, dobro vpeljan v Sloveniji in ima velik krog odjemalcev, bi prevzel službo potnika pri kaki večji, priznani kolonialni tvrdki. Ponudbe pod šifro: »Seriozen potnika na oglasni oddelek s>Jutra«. 2752 Zahvala Vsem, ki ste v tako častnem številu spremili na zadnji poti in darovali cvetje naši blagopokojni prijateljici, gospodični Antoniji Milavec poštni uradnici v pokoju iskrena hvala. Posebno zahvalo izrekamo še pevskemu društvu poštnih nameščencev ter g. zastopnicam in g. zastopnikom raznih društev. V Ljubljani, dne 21. februarja 1933. 2781 žalujoči ostali. I Urejuje Davorin Ravljen, Izdaja za konzorcij »Jutra* Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot lekarnarja Franc Jezeršek. Za inseratm del je odgovoren Aloja Novak. Vsi v Ljubljani. /