Iščemo karantenske in druge gozdu nevarne organizme
Orehov rak (Ophiognomonia clavigignenti-
juglandacearum) 
ISSN 2536-264X
GozdVestn 78 (2020) 9
Ana Brglez, Oddelek za varstvo gozdov,  
Gozdarski inštitut Slovenije (ana.brglez@gozdis.si)
3
4
1 2
LATINSKO IME
Ophiognomonia clavigignenti-juglandacearum (V. M. G. 
Nair, Kostichka & J. E. Kuntz) Broders & G. J. Boland; 
sinonim Sirococcus clavigignenti-juglandacearum Nair, 
Kostichka&Kuntz
RAZŠIRJENOST
V ZDA so orehov rak prvič zabeležili leta 1967. Nato se je 
bolezen hitro razširila po celotni vzhodni polovici ZDA in 
kanadskih provincah Ontario, Quebec in New Brunswick. 
Izvor bolezni ni znan, domnevno bi lahko bila vnesena iz 
Azije ali Južne Amerike.
GOSTITELJI 
Glavni gostitelj je sivi oreh (Juglans cinerea), manj 
pomembna sta črni oreh (J. nigra) in varieteta 
pajesenovolistnega oreha (J. ailanthifolia var. cordiformis). 
V laboratorijskih poskusih je gliva uspešno okužila 
tudi navadni oreh (J. regia), pajesenovolistni oreh 
(J. ailanthifolia), nekatere križance orehov in druge listavce 
(Carya, Quercus, Castanea, Corylus in Prunus).
OPIS 
Na deblih orehov povzroči gliva Ophiognomonia 
clavigignenti-juglandacearum razvoj podolgovatih rakavih 
ran (slika 1). Gostitelja navadno okuži prek popkov, lenticel 
ter drugih razpok in ran v skorji. Pod skorjo gliva oblikuje 
debelo, temno rjavo do črno stromo (gost preplet hif), ki 
sčasoma privzdigne in pretrga skorjo. V stromi se oblikujejo 
črni piknidiji (nespolna trosišča), ki ob zadostni vlagi 
izločajo bež do rjavo lepljivo maso brezbarvnih konidijev 
(nespolnih trosov). Le-te do mest novih okužb na vejah 
ali nižje na deblu prenašajo vodne kapljice in veter. Pri 
širjenju bolezni lahko sodelujejo tudi žuželke in ptice. Gliva 
se s konidiji relativno hitro širi. Okužbe povzročijo hitro 
razgradnjo celičnih sten skorje in posledičen pojav rjavega 
lepljivega izločka na njej (slika 2). Gliva preživi temperature 
okoli 0 °C in na odmrlem drevju proizvaja spore še vsaj 
20 mesecev. Če so vremenske razmere ugodne, lahko 
konidiji brez gostiteljskega tkiva preživijo do osem ur. Gliva 
lahko okuži tudi semena J. cinerea in J. nigra ter povzroči 
propad semenk, kar je lahko razlog slabšega pomlajevanja 
gostiteljskih dreves v okuženih sestojih.
ZNAČILNA ZNAMENJA (SIMPTOMI)
• podolgovate rakave rane z rahlo ugreznjeno skorjo na 
 vejah, deblih in izpostavljenih koreninah (slika 1),
• spomladi črni izločki iz razpok v skorji, ki se poleti 
 posušijo v obliki črnih lis z belim robom (slika 2),
• rjave do črne eliptične nekroze pod skorjo (slika 3),
• odmiranje vej v krošnji in postopen propad drevesa 
 (slika 4),
• črna trosišča (piknidiji) na odmrlih vejah.
VPLIV
Orehov rak je izjemno agresivna bolezen, ki povzroča 
veliko smrtnost gostiteljskih dreves, predvsem sivega 
oreha. Mlajša drevesa zaradi okužbe hitro propadejo, 
starejša pa lahko z glivo rastejo tudi do 40 let. Na deblu 
se navadno razvije več rakov, ki se pogosteje pojavljajo na 
spodnjem delu debla. Vrsta vpliva na prirastek in kakovost 
lesa ter nastanek semen in plodov, ki so vir hrane za divjad 
in človeka. Rakave rane so tudi vstopno mesto za druge 
škodljive organizme. Gliva Ophiognomonia clavigignenti-
juglandacearum pomeni veliko tveganje za ekonomsko, 
ekološko in socialno dragocene nasade orehov v Evropi.
MOŽNE ZAMENJAVE
Na odmrlih orehovih vejah se pogosto pojavljata glivi 
Melanconis juglandis in Juglanconis juglandina, ki 
povzročata sekundarne okužbe oslabljenega ali odmrlega 
tkiva. Ne oblikujeta rakov, kar je najočitnejši razlikovalni 
znak. Trosišča v obliki acervulov na skorji so temna, 
majhna in izločajo črno maso spor. Odmiranje vej in hiter 
propad dreves lahko povzročijo mraznice (Armillaria 
spp.). Lečaste nekroze v skorji vej in debla so lahko 
posledica delovanja glive Geosmithia morbida, ki povzroča 
bolezen tisočerih rakov ali fakultativnih zajedavcev. 
Zanesljivo določitev povzročitelja orehovega raka lahko 
opravimo samo v laboratoriju.
DODATNE INFORMACIJE
• Portal o varstvu gozdov (www.zdravgozd.si) 
• Portal Invazivke (www.invazivke.si)
• Gozdarski inštitut Slovenije (www.gozdis.si) 
Slika 1: Podolgovate rakave rane na deblu z nekoliko ugreznjeno skorjo 
in številnimi adventivnimi poganjki (foto: Robert L. Anderson, USDA 
Forest Service, Bugwood.org)
Slika 2: Črni izločki iz razpok v skorji (foto: Steven Katovich,  
Bugwood.org)
Slika 3: Eliptična črna nekroza pod odstranjeno skorjo na mestu raka 
(foto: Tom Creswell, Purdue University, Bugwood.org)
Slika 4: Odmiranje vej v krošnji (foto: Robert L. Anderson, USDA 
Forest Service, Bugwood.org)
GozdVestn 78 (2020) 9
ČE OPAZITE OPISANE SIMPTOME ALI NAJDETE ŠKODLJIVCA,
obvestite Gozdarski inštitut Slovenije (Oddelek za varstvo gozdov) ali 
o najdbi poročajte v spletnem portalu Invazivke oziroma z mobilno aplikacijo Invazivke.
Tisk in oblikovanje publikacije je izvedeno v okviru projekta LIFE ARTEMIS 
(LIFE15 GIE/SI/000770), ki ga sofinancirajo Evropska komisija v okviru 
finančnega mehanizma LIFE, Ministrstvo za okolje in prostor, Mestna občina 
Ljubljana in Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. 
Priprava prispevka je bila izvedena v okviru projekta CRP Uporabnost ameriške 
duglazije in drugih tujerodnih drevesnih vrst pri obnovi gozdov s saditvijo 
in setvijo v Sloveniji (V4-1818) ter v okviru programa mladih raziskovalcev.
Orehov rak